Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 121/91, 451/94 Odl.US, 8/96, 18/98 Odl.US, 36/00 – ZPDZC, 127/06 – ZJZP), 26. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 94/09 Odl.US, 4/2010) ter 8., 16. in 74. člena Statuta Mestne občine Maribor (MUV št. 27/95, 13/98, 17/98, 23/98, 5/00 in 10/02, 6/04, 13/04 in 26/05) je Mestni svet Mestne občine Maribor na 16. Izredni seji dne 28. junija 2010 sprejel

O D L O K

o ustanovitvi javnega zavoda Center za judovsko kulturno

dediščino Sinagoga Maribor

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(ustanovitelj zavoda)

S tem odlokom Mestna občina Maribor ustanovi javni zavod Center za judovsko kulturo Sinagoga Maribor (v nadaljnjem besedilu: zavod), uredi status zavoda, razmerja med ustanoviteljem in zavodom ter temeljna vprašanja glede organizacije, dejavnosti in načina financiranja zavoda.

Ustanoviteljica zavoda je: Mestna občina Maribor, Ulica heroja Staneta 1, Maribor. (V nadaljevanju: ustanovitelj.)

Ustanoviteljske pravice in obveznosti izvajata mestni svet in župan ustanovitelja.

Mestni svet ustanovitelja odloča o:

− statusnih spremembah zavoda,

− imenovanju in razrešitvi direktorja zavoda,

− odtujitvi ali pridobitvi nepremičnega premoženja za potrebe delovanja zavoda.

Če ni z zakonom, Statutom Mestne občine Maribor ali z drugimi akti Mestne občine Maribor določeno drugače, izvaja vse ostale pravice in obveznosti do zavoda, ki izhajajo iz zakonskih in podzakonskih aktov, tega odloka in drugih predpisov ustanovitelja, župan ustanovitelja, v okviru pristojnosti po tem odloku.

2. člen

(enakost uporabljenih izrazov za moški in ženski spol)

V tem odloku uporabljeni in zapisani izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.

3. člen

(namen in poslanstvo zavoda)

Zavod je ustanovljen z namenom izvajanja javne službe na področju zbiranja, ohranjanja, dokumentiranja, preučevanja, interpretiranja, upravljanja in razstavljanja judovske kulturne dediščine s področja Mestne občine Maribor in širše ter posredovanja podatkov o njej z namenom razvijati zavest o judovski kulturni dediščini, širiti vedenje o njenih vrednotah in omogočati uživanje v njej.

4. člen

(ime, sedež, pravni status zavoda)

Ime zavoda je: Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor

Skrajšano ime zavoda je: Sinagoga Maribor

Mednarodno ime zavoda je: Center of Jewish Cultural Heritage Synagogue Maribor

Naslov in sedež zavoda je: Židovska ulica 4, Maribor

Zavod je pravna oseba javnega prava.

Zavod bo vpisan v sodni register pri Okrožnem sodišču v Mariboru.

Zavod ima žig, na katerem je zapisano ime zavoda.

5. člen

(organiziranost zavoda)

Zavod ima lahko organizacijske enote, ki nimajo pooblastil v pravnem prometu. Organizacijska členitev zavoda se ureja z aktom o organizaciji dela.

2. DEJAVNOST ZAVODA

6. člen

(dejavnost zavoda)

Zavod izvaja naloge s področja muzejskega informacijskega centra, ki proučuje in informira o zgodovini judovstva na območju Slovenije in prezentira nepremično in premično judovsko kulturno

dediščino. Ob tem zavod organizira tudi druge kulturne prireditve ter omogoča izvajanje programov drugim organizacijam, pri čemer imajo prednost programi, povezani s predstavljanjem judovske kulturne dediščine in sodobne judovske kulture.

Dejavnost zavoda obsega zlasti:

- varstvo nepremične in premične judovske kulturne dediščine in skrb za njuno celovitost in neokrnjenost;

- skrb za uveljavljanje judovske kulturne dediščine;

- zagotavljanje javne dostopnosti judovske kulturne dediščine;

- zagotavljanje infrastrukturne podpore drugim nosilcem kulturnih programov;

- zbiranje, ohranjanje, dokumentiranje ter prezentiranje judovske kulturne dediščine;

- spodbujanje medkulturnega dialoga o judovski kulturi kot orodju razumevanja, spoštovanja in promocije kulturne raznolikosti posameznikov, skupin, narodov in držav;

- proučevanje, raziskovanje in znanstveno raziskovalno vrednotenje judovske kulturne dediščine, zgodovine ter kulture na Slovenskem;

- informiranje javnosti in posredovanje strokovnih informacij s področja judovske kulturne dediščine, zgodovine in kulture;

- vzpostavitev, razvoj in vzdrževanje mreže in povezav med sorodnimi strokovnimi organizacijami v Sloveniji in tujini;

- organiziranje in izvajanje spremljevalnih javnih prireditev in programov (javne razprave, javne tribune, strokovne razprave, simpozije, forume, izobraževanja, okrogle mize ipd);

- razvijanje in izvajanje izobraževalnih prireditev in programov s področja judovske kulturne dediščine;

- organiziranje in izvajanje drugih prireditev, ki so v javnem interesu;

- upravljanje javne kulturne infrastrukture;

- samostojno ali koprodukcijsko ustvarjanje in posredovanje kulturno-umetniških prireditev ter izvajanje storitev posredništva izvajalcev in umetnikov;

- posredovanje umetniških del ter del domače in umetniške obrti ter vseh vrst publikacij in tematskih izdelkov s področja judovske kulture javnostim,

- založništvo vseh vrst s področja dejavnosti,

- druge naloge v skladu s potrjenim letnim programom dela in finančnim načrtom.

7. člen

(opravljanje drugih dejavnosti)

Zavod lahko za izvajanje posameznih storitev iz svoje dejavnosti, če je to ekonomsko smotrno, sklene pogodbe s ponudniki storitev na trgu. Za pogodbeno oddajanje posamezne dejavnosti iz prejšnjega člena tega odloka v celoti pa mora zavod pridobiti soglasje ustanovitelja.

Da bi optimalno izrabil svoje kapacitete, lahko zavod opravlja na področju svojega delovanja tudi gospodarsko dejavnost, pri čemer je prihodek take dejavnosti izrecno namenjen razvoju in izvajanju osnovnih dejavnosti zavoda.

V okviru dejavnosti iz predhodnega odstavka lahko zavod glede na svoje prostorske, tehnične in kadrovske zmogljivosti izvaja zlasti:

− izobraževalno in kongresno-turistično dejavnost,

− gostinske storitve za obiskovalce in izvajalce prireditev.

Opravljanje dejavnosti iz predhodnih odstavkov ne sme ogroziti izvajanja osnovnih dejavnosti zavoda iz prejšnjega člena.

8. člen

(klasifikacija dejavnosti zavoda)

Osnovne dejavnosti zavoda iz 6. člena tega odloka so v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) klasificirane kot:

91.030 Varstvo kulturne dediščine

91.020 Dejavnost muzejev

Druge dejavnosti iz 6. in 7. člena tega odloka se v standardni klasifikaciji SKD 2008 dejavnosti navajajo kot:

18.110 Tiskanje časopisov

18.120 Drugo tiskanje

18.130 Priprava za tisk in objavo

18.140 Knjigoveštvo in sorodne dejavnosti

18.200 Razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa

47.621 Trgovina na drobno s časopisi in revijami

47.789 Druga trgovina na drobno v drugih specializiranih prodajalnah

47.990 Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln, stojnic in tržnic

47.890 Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah z drugim blagom

56.103 Slaščičarne in kavarne

56.104 Začasni gostinski obrati

58.110 Izdajanje knjig

58.130 Izdajanje časopisov

58.140 Izdajanje revij in druge periodike

58.190 Drugo založništvo

59.110 Produkcija filmov, video filmov, televizijskih oddaj

59.120 Post produkcijske dejavnosti pri izdelavi filmov, video filmov, televizijskih oddaj

59.130 Distribucija filmov, video filmov, televizijskih oddaj

59.200 Snemanje in izdajanje zvočnih zapisov in muzikalij

62.090 Druge z informacijsko tehnologijo in računalniškimi storitvami povezane dejavnosti

63.120 Obratovanje spletnih portalov

63.990 Drugo informiranje

85.520 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju kulture in umetnosti

90.010 Umetniško uprizarjanje

90.020 Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje

90.030 Umetniško ustvarjanje

90.040 Obratovanje objektov za kulturne prireditve

9. člen

(načelo finančne preglednosti)

Zavod zagotavlja jasno in primerno ločevanje dejavnosti javne službe in dejavnosti, ki ne spadajo v javno službo, vključno z jasnim ločevanjem računovodskih izkazov.

Računovodski izkazi zavoda morajo vsebovati podrobno poročilo o virih in zneskih vseh prihodkov, ki izhajajo iz opravljanja dejavnosti javne službe in dejavnosti, ki ne spadajo v javno službo.

Vsa javna sredstva in prihodki iz naslova opravljanja javne službe se lahko porabijo samo za opravljanje javne službe.

10. člen

(javnost dela zavoda)

Delo zavoda je javno. Zavod zagotavlja javnost svojega dela z obveščanjem javnosti o svojem delu, z informacijami o načrtovanih dejavnostih ter s poročili o opravljenem delu, vključno z letnim poročilom.

Letno poročilo mora vsebovati tudi razčlembo stroškov storitev ali programov po posameznih sklopih oziroma vsebinah in poročilo sveta zavoda ter direktorja.

Letno poročilo se najkasneje petnajst dni od potrditve objavi na spletnih straneh zavoda.

Zavod v tridesetih dneh po objavi letnega poročila organizira za zainteresirano strokovno in drugo javnost javno razpravo o letnem poročilu ter o aktualnem letnem načrtu dejavnosti. O izvedbi in rezultatih javne razprave poroča direktor svetu zavoda in ustanovitelju.

3. ORGANI ZAVODA

11. člen

(organi zavoda)

Organi zavoda so:

1. direktor

2. svet zavoda.

12. člen

(direktor)

Direktor zastopa, predstavlja in vodi poslovanje zavoda ter odgovarja za zakonito in strokovno delovanje zavoda.

Direktor mora pri vodenju poslov ravnati z javnimi sredstvi s skrbnostjo vestnega gospodarstvenika.

13. člen

(naloge direktorja)

Naloge direktorja so:

1. organizira delo zavoda,

2. vodi delo in poslovanje zavoda,

3. predstavlja in zastopa zavod,

4. sprejema strateški načrt,

5. sprejema letni program dela in finančni načrt,

6. sprejema akt o notranji organizaciji dela po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v zavodu, če so ti organizirani,

7. sprejema akt o sistemizaciji delovnih mest po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v zavodu, če so ti organizirani,

8. sprejema kadrovski načrt,

9. sprejema načrt nabav osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja,

10. sprejema druge akte zavoda, ki urejajo pomembna vprašanja v zvezi z delovanjem javnega zavoda, če ni s predpisi ali s tem odlokom določeno, da jih sprejema svet zavoda,

11. sklepa zavodsko kolektivno pogodbo, če jo zavod ima,

12. skrbi za produktivnost in ekonomičnost poslovanja zavoda,

13. skrbi za trženje storitev,

14. sklepa pogodbe za izvajanje dejavnosti zavoda,

15. določa cene javnih kulturnih dobrin,

16. oblikuje predloge sprememb programov in storitev,

17. skrbi za promocijo zavoda in programov,

18. skrbi za sodelovanje z drugimi zavodi in organizacijami,

19. izdaja sklepe ter imenuje komisije, delovne skupine in druga delovna telesa za proučitev določenih vprašanj ali izvedbo določenih nalog iz svoje pristojnosti,

20. odloča o sklepanju in prenehanju delovnega razmerja, razporeja delavce in izvaja druge pristojnosti s področja delovnih razmerij v skladu z veljavno zakonodajo,

21. zagotavlja obveščanje zaposlenih v skladu z veljavnimi predpisi,

22. poroča ustanovitelju in svetu zavoda o zadevah, ki lahko pomembno vplivajo na delovanje zavoda,

23. pripravi letno poročilo o delu in poslovanju zavoda,

24. izvršuje sklepe in druge odločitve sveta zavoda, opravlja druge zadeve, ki jih določajo zakon in drugi predpisi, ta odlok in splošni akti zavoda.

K aktom iz 4., 5., 6., 7., 8., 9., 11. in 15. točke prejšnjega odstavka tega člena daje soglasje svet zavoda.

14. člen

(imenovanje direktorja)

Direktorja imenuje na podlagi javnega razpisa ustanovitelj zavoda po predhodnem pozitivnem mnenju sveta zavoda za dobo štirih let z možnostjo ponovnih imenovanj.

Če svet zavoda ne poda mnenja iz prejšnjega odstavka v roku 30 dni, se šteje, da je mnenje pozitivno.

Predsednik sveta zavoda sklene z direktorjem v imenu sveta zavoda pogodbo o zaposlitvi na podlagi akta o imenovanju direktorja.

Delovno razmerje z direktorjem se sklene za določen čas, za čas trajanja mandata.

15. člen

(izpolnjevanje pogojev ob razpisu)

Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

- univerzitetna izobrazba družboslovne smeri in najmanj pet let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih,

- strokovno poznavanje področij dela zavoda,

- poznavanje razvojnih kulturnih politik na lokalni, državni in evropski ravni,

- znanje slovenskega jezika

- znanje vsaj enega tujega jezika na višji ravni.

Ob prijavi na javni razpis je kandidat za direktorja dolžan ob drugih dokazilih priložiti tudi življenjepis z opisom dosedanje poklicne kariere v europass obliki in koncept vodenja in razvoja zavoda za mandatno obdobje ter dokazilo o nekaznovanosti.

16. člen

(razrešitev direktorja)

Ustanovitelj razreši direktorja pred potekom mandata:

- če direktor sam zahteva razrešitev,

- če nastane kateri od razlogov, ko po predpisih o delovnih razmerjih preneha delovno razmerje po samem zakonu,

- če direktor pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih zavoda,

- če ne izvršuje sklepov organov zavoda ali ravna v nasprotju z njimi,

- če z nevestnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu večjo škodo,

- če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda,

- če bi nastopile bistvene spremembe dejavnosti, zaradi katere je zavod ustanovljen.

Pred sprejemom sklepa o razrešitvi direktorja mora ustanovitelj seznaniti direktorja z razlogi za razrešitev ter mu dati možnost, da se v roku 15 dni o njih izjavi.

Zoper sklep o razrešitvi ima prizadeti pravico zahtevati sodno varstvo pod pogoji in na način, ki jih določa zakon.

17. člen

(pooblastila direktorja)

Direktor zastopa in predstavlja zavod v pravnem prometu neomejeno in je pooblaščen za sklepanje pogodb v okviru letnega programa dela in finančnega načrta zavoda, razen pogodb o razpolaganju

z nepremičninami, ki jih ima zavod v upravljanju, za kar je potrebno soglasje ustanovitelja.

V primeru odsotnosti direktorja ali njegove zadržanosti nadomešča direktorja delavec zavoda, ki ga pooblasti direktor. Pisno pooblastilo določa obseg, vsebino in trajanje pooblastila.

18. člen

(vršilec dolžnosti direktorja)

Če direktorju predčasno preneha mandat in se ne izpelje redni postopek imenovanja, imenuje ustanovitelj vršilca dolžnosti za čas do imenovanja novega direktorja, vendar največ za eno leto. Ustanovitelj imenuje vršilca dolžnosti tudi v primeru, da je bil izpeljan javni razpis za imenovanje direktorja, pa se ni nihče prijavil oziroma nihče izmed prijavljenih kandidatov ni bil izbran.

19. člen

(svet zavoda – sestava)

Svet zavoda je organ upravljanja zavoda.

Svet zavoda ima 5 članov in je sestavljen iz predstavnikov:

− ustanoviteljice: 2 člana;

− delavcev zavoda: 1 član;

− zainteresirane javnosti: 2 člana.

Predstavnika ustanoviteljice med strokovnjaki s področja kulturne dediščine imenuje ustanoviteljica v skladu s svojim statutom.

Predstavnika delavcev zavoda izvolijo delavci neposredno s tajnim glasovanjem. Predstavnika zainteresirane javnosti imenuje župan ustanoviteljice na predlog direktorja urada, pristojnega za kulturo ustanoviteljice, pri čemer kot zainteresirano javnost upoštevamo zlasti mednarodna in slovenska združenja Judov ter strokovne organizacije (raziskovalne, izobraževalne) s področja judaistike.

Mandat članov sveta traja štiri leta in so po preteku te dobe lahko ponovno izvoljeni oziroma imenovani.

Predsednik sveta zavoda se izvoli izmed članov sveta zavoda.

Svet zavoda ima pristojnosti, določene s tem odlokom in zakoni.

20. člen

(svet zavoda – razrešitev članov)

Član sveta je lahko na predlog sveta zavoda, ali ustanoviteljice razrešen oziroma odpoklican pred potekom mandata:

− če sam zahteva razrešitev,

− če se neopravičeno ne udeležuje sej,

− če nastopi delo ali funkcijo, ki je nezdružljiva s članstvom v svetu,

− če ne opravlja svojih nalog oziroma jih ne opravlja strokovno,

− če pri svojem delu ne ravna v skladu s predpisi,

− če ne zastopa interesov tistih, ki so ga imenovali oziroma izvolili.

Mandat preneha tudi s smrtjo člana sveta, z izgubo poslovne sposobnosti, oziroma s prenehanjem delovnega razmerja članu, ki ga izvolijo zaposleni.

21. člen

(smiselna uporaba določb)

Glede postopka razrešitve oziroma odpoklica člana sveta se smiselno uporabljajo določbe o postopku za imenovanje oziroma izvolitev.

22. člen

(predčasno prenehanje mandata in nadomestno imenovanje)

V primeru predčasnega prenehanja mandata člana se za čas do izteka mandata sveta zavoda imenuje oziroma izvoli novega nadomestnega člana.

Nadomestno imenovanje se ne opravi, če je prenehal mandat največ dvema članoma iz različnih skupin in je do izteka mandata sveta zavoda ostalo manj kot šest mesecev.

23. člen

(konstituiranje sveta zavoda)

Prvo – konstitutivno – sejo sveta zavoda skliče vršilec dolžnosti direktorja, če tega ni pa direktor urada, pristojnega za področje kulture ustanoviteljice, najpozneje v roku 30 dni po imenovanju oziroma izvolitvi članov sveta zavoda. Na konstitutivni seji člani sveta zavoda izmed sebe izvolijo predsednika in njegovega namestnika.

24. člen

(seje sveta zavoda)

Predsednik sveta zavoda mora sklicati sejo sveta, če to zahtevata najmanj dva člana sveta zavoda ali direktor. Če predsednik sveta zavoda ne skliče seje v roku 15 dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skliče direktor zavoda.

Svet zavoda lahko odloča, če je na seji navzočih več kot polovica članov sveta zavoda. Odločitev sveta zavoda je sprejeta, če je zanjo glasovala večina prisotnih članov sveta zavoda.

Svet zavoda podrobneje uredi svoje delovanje s poslovnikom.

25. člen

(naloge sveta zavoda)

Svet zavoda ima naslednje naloge:

- nadzira zakonitost dela in poslovanja zavoda,

- spremlja, analizira in ocenjuje delovanje zavoda,

- predlaga ustanovitelju revizijo poslovanja, ki jo lahko opravi tudi notranji revizor ustanovitelja,

- ocenjuje delo direktorja,

- daje soglasje k strateškemu načrtu, letnemu programu dela, finančnem načrtu, aktu o sistemizaciji delovnih mest, aktu o organizaciji dela, kadrovskemu načrtu, načrtu nabav in k zavodski kolektivni pogodbi, ter nadzira njihovo izvajanje,

- daje soglasje k cenam javnih kulturnih dobrin,

- daje predhodno mnenje k imenovanju direktorja,

- sklepa pogodbo o zaposlitvi z direktorjem,

- odloča o pritožbah delavcev, ki se nanašajo na pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev iz delovnega razmerja,

- potrjuje letno poročilo o delu in poslovanju zavoda,

- daje predhodno soglasje o načinu razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki, ki jih ustvari zavod,

- sprejema zaključni račun zavoda,

- določa podatke, ki štejejo za poslovno skrivnost,

- opravlja druge naloge, določene s tem odlokom in veljavnimi predpisi

4. SPLOŠNI AKTI ZAVODA

26. člen

(splošni akti zavoda)

Splošni akti zavoda so pravilniki, poslovniki in drugi interni predpisi, s katerimi se urejajo posamezna področja ali vprašanja, pomembna za delo in poslovanje zavoda.

Splošne akte, za katere je s tem odlokom ali zakonom določeno, da morajo pridobiti soglasje sveta zavoda, lahko direktor sprejme, ko je podano soglasje sveta zavoda. Pogoj za uveljavitev sprejetega splošnega akta je njegova objava na oglasni deski zavoda. Postopek priprave splošnega akta, način informiranja zaposlenih in izvedbe razprave ter postopek sprejemanja in objave splošnega akta določi direktor, če ni z zakonom ali predpisi drugače določeno.

Predloge splošnih aktov zavoda, s katerimi delodajalec določa organizacijo dela ali določa obveznosti, ki jih morajo zaposleni poznati zaradi izpolnjevanja pogodbenih in drugih obveznosti, mora direktor pred sprejemom posredovati v mnenje reprezentativnemu sindikatu zavoda, če je ta organiziran.

O vsebini predlogov splošnih aktov iz prejšnjega odstavka mora direktor pred sprejemom aktov neposredno obvestiti tudi zaposlene. Ti imajo pravico dati pripombe in predlagati spremembe k predlogu splošnih aktov iz prejšnjega odstavka.

27. člen

(vrste splošnih aktov zavoda)

Zavod ima naslednje splošne akte:

- akt o organizaciji dela,

- akt o sistemizaciji delovnih mest,

- akt o varstvu pri delu in požarni varnosti,

- pravilnik o varovanju osebnih podatkov,

- druge z zakonom in veljavnimi predpisi določene akte.

Akta iz prve in druge alineje prejšnjega odstavka se lahko združita v en splošni akt.

Zavod ima lahko tudi druge splošne akte v skladu s tem odlokom in veljavnimi predpisi.

Splošne akte iz prve do vključno tretje alineje prvega odstavka tega člena sprejema direktor po predhodnem soglasju sveta zavoda, preostale splošne akte sprejema direktor, v kolikor ni s posebnimi predpisi drugače določeno.

Splošni akti zavoda morajo biti v skladu z zakonom in tem odlokom.

5. SREDSTVA ZA DELO IN ODGOVORNOST ZA OBVEZNOSTI ZAVODA

28. člen

(Upravljanje z javno infrastrukturo na področju kulture)

Za izvajanje dejavnosti, za katero je zavod ustanovljen, daje ustanovitelj zavodu v upravljanje naslednje nepremičnine in opremo v njih, ki so del javne infrastrukture na področju kulture:

− Objekt »Kulturni center Sinagoga«, Židovski ulica 4, Maribor, št. parcele 1967/1 k.o. Maribor – grad, pripisana zemljiškoknjižnemu vložku št. 1347 k.o. Maribor-grad.

− Zavod lahko upravlja tudi z drugo javno infrastrukturo na področju kulture.

Zavod pri upravljanju in gospodarjenju z nepremičninami iz prvega odstavka tega člena upošteva, da gre za spomenik nepremične kulturne dediščine.

Premoženje iz prvega odstavka tega člena, ki ga ima zavod v upravljanju, je last ustanovitelja. Zavod je dolžan s premoženjem, ki ga ima v upravljanju, ravnati kot dober gospodar.

29. člen

(Viri, način in pogoji pridobivanja sredstev za delo)

Sredstva za delo zavoda so, razen premoženja ustanovitelja iz prejšnjega člena, še sredstva, ki jih zavod pridobi:

− iz proračuna ustanovitelja,

− iz državnega proračuna,

− iz drugih javnih virov,

− z vstopninami

− s plačili za storitve ter prodajo proizvodov in blaga na trgu,

− s sponzorstvi, z donacijami in darili,

− s sredstvi, pridobljenimi na domačih in mednarodnih javnih natečajih,

− iz drugih virov, v skladu z veljavnimi predpisi.

Zavod si prizadeva za pridobivanje evropskih sredstev, še posebej na področju zaposlitev.

Zavod pridobiva proračunska sredstva za dejavnosti, ki jih zavod izvaja kot javno službo, na osnovi predloženega letnega programa dela in finančnega načrta, ki ga je potrdil svet zavoda.

Predložen letni program dela in finančni načrt mora biti predhodno usklajen s pristojnimi organi financerja. Usklajevanje poteka po postopku in v rokih, kot jih določajo veljavni predpisi in pristojni organi financerja.

V okviru potrjenega letnega programa dela in finančnega načrta zavod samostojno gospodari s prihodki.

Zavod ločeno izkazuje prihodke in odhodke iz javnih virov, iz tržne dejavnosti in drugih nejavnih virov.

Presežki na letni ravni iz naslova opravljanja tržnih dejavnosti se namenijo za financiranje programov.

30. člen

(Način razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki)

O načinu razpolaganja presežkov prihodka nad odhodki odloča svet zavoda na predlog direktorja.

Presežek prihodkov nad odhodki sme zavod uporabiti le za opravljanje in razvoj dejavnosti, za katero je ustanovljen, ter za investicijsko vzdrževanje in nakup opreme v sklopu javne infrastrukture

za kulturo, na podlagi predhodnega soglasja ustanovitelja pa tudi v druge namene. Soglasje ustanovitelja je potrebno tudi, če gre za razporejanje presežkov za namene, iz naslova katerih bi nastajale višje obveznosti ustanovitelja.

31. člen

(način kritja primanjkljaja sredstev za delo zavoda)

O načinu pokrivanja morebitnega primanjkljaja odloča ustanovitelj na predlog direktorja po predhodnem soglasju sveta zavoda.

Če ustanovitelj ne odloči drugače, se primanjkljaj likvidira v breme virov sredstev, s katerimi upravlja zavod.

6. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI ZAVODA V PRAVNEM PROMETU

32. člen

(pravice in obveznosti zavoda)

Zavod nastopa v pravnem prometu v okviru svoje dejavnosti samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi, v svojem imenu in za svoj račun.

Zavod odgovarja za svoje obveznosti z vsemi sredstvi, s katerimi lahko razpolaga.

33. člen

(odgovornost zavoda)

Zavod prevzema odgovornost za smotrno, to je ekonomično, gospodarno in učinkovito ravnanje s sredstvi, namenjenimi za njegovo dejavnost, ter odgovornost dobrega gospodarja za upravljanje s sredstvi, ki so last ustanovitelja.

34. člen

(razpolaganje s premoženjem)

S premičnim premoženjem upravlja zavod samostojno, z nepremičninami iz 27. člena tega odloka pa samo po predhodnem soglasju ustanovitelja.

Omejitve zavoda iz predhodnega odstavka tega člena pri razpolaganju z nepremičninami, s katerimi zavod upravlja, se nanašajo na vse razpolagalne posle z nepremičninami in posle, s katerimi se premoženje ustanovitelja obremenjuje, razen na oddajo nepremičnin v najem, o čemer zavod odloča samostojno v okviru predpisov in sklepov ustanovitelja.

S premoženjem v upravljanju, ki predstavlja nepremično in drugo javno infrastrukturo na področju kulture, zavod ne more prevzemati odgovornosti do tretjih oseb.

7. ODGOVORNOSTI USTANOVITELJA ZA OBVEZNOSTI ZAVODA

35. člen

(odgovornosti ustanovitelja za obveznosti zavoda)

Ustanovitelj odgovarja za obveznosti zavoda omejeno subsidiarno do vrednosti sredstev, ki so predvidena v proračunu ustanovitelja za financiranje dejavnosti zavoda v tekočem letu.

8. MEDSEBOJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI USTANOVITELJA IN ZAVODA

36. člen

(pravice in obveznosti ustanovitelja in zavoda)

Ustanovitelj ob zakonsko določenih pravicah in obveznostih ter skladno s svojimi pristojnostmi:

− ugotavlja skladnost strateških načrtov in letnih izvedbenih načrtov zavoda z lastnimi razvojnimi načrti in letnimi plani,

− spremlja skladnost porabe sredstev z letnim programom dela in finančnim načrtom,

− zagotavlja potrebno javno infrastrukturo za delovanje zavoda,

− zagotavlja potrebna finančna sredstva za delovanje zavoda v okviru usklajenega in potrjenega letnega programa dela in finančnega načrta zavoda v skladu z zakonskimi predpisi s področja javnih financ,

− opravlja druge zadeve v skladu s tem odlokom in veljavnimi predpisi.

Obveznosti zavoda:

− na poziv ustanovitelja in v rokih, ki jih ta določi, predlaga strateški načrt zavoda ter letne izvedbene načrte (letni plan dela in finančni načrt, kadrovski načrt, načrt nabav) za določeno proračunsko obdobje,

− na zahtevo ustanovitelja uskladi zavod svoje strateške in letne izvedbene načrte z ustanoviteljevimi,

− obvešča ustanovitelja o rezultatih poslovanja ter posreduje podatke o poslovanju v skladu z zakonom in predpisi,

− na zahtevo ustanovitelja posreduje druge podatke, ki so potrebni za spremljanje, nadzor, razvoj in financiranje dejavnosti ter za statistične namene.

Dokler ne pride do uskladitve in potrditve letnega plana dela in finančnega načrta zavoda v tekočem proračunskem letu zavod posluje, ustanovitelj pa zagotavlja svoje obveznosti do zavoda v skladu s predpisi, ki uravnavajo poslovanje v obdobju začasnega financiranja.

9. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

37. člen

(Vršilec dolžnosti direktorja in priprave za začetek

delovanja zavoda)

Za čas postopka ustanavljanja zavoda in konstituiranja organov zavoda župan ustanovitelja lahko imenuje vršilca dolžnosti direktorja, do rednega imenovanja, s pooblastilom, da pod nadzorstvom ustanovitelja opravi priprave za začetek dela zavoda.

38. člen

(konstituiranje sveta zavoda)

Svet zavoda se konstituirata v skladu s tem odlokom najkasneje v roku 60 dni po uveljavitvi tega odloka.

39. člen

(sprejem aktov)

Akt o organizaciji dela, akt o sistemizaciji delovnih mest in kadrovski načrt zavoda morajo biti sprejeti najkasneje v treh mesecih, drugi splošni akti zavoda pa najkasneje v štirih mesecih od dneva uveljavitve tega odloka.

40. člen

(vpis v sodni register)

Za vpis v sodni register poskrbi vršilec dolžnosti direktorja.

41. člen

(začetek veljave odloka)

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

Številka: 01400-3/2010

Datum: 28. junij 2010