Občinski svet občine Velike Lašče je na podlagi 3. in 7. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 3. in 5. člena odloka o gospodarskih javnih službah na območju Občine Velike Lašče (Uradni list RS, št. 21/96), v zvezi s 1. členom zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč (Uradni list SRS, št. 34/84 in Uradni list RS, št. 26/90), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90, in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93 in 66/93) ter 10. in 16. člena statuta Občine Velike Lašče (Uradni list RS, št. 34/95), na 34. seji dne 2. aprila sprejel

O D L O K
o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč na območju Občine Velike Lašče

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S tem odlokom se določa način izvajanja gospodarske javne službe na področju opravljanja pogrebnih in pokopaliških dejavnosti ter urejanja pokopališč.

2. člen

Na območju Občine Velike Lašče so naslednja pokopališča: Velike Lašče, Dvorska vas, Lužarji, Rob, Sv. Primož, Turjak in Krvava peč.

3. člen

Urejanje pokopališč ter pokopališka in pogrebna dejavnost je organizirana in nadzorovana lokalna gospodarska javna služba. Opravljanje pokopališke dejavnosti je

:– opravljanje pokopaliških storitev,

– opravljanje pogrebne dejavnosti,

– urejanje pokopališč.

 S tem odlokom so določene tudi pogrebne svečanosti.

4. člen

Gospodarska javna služba pokopališka in pogrebna dejavnost ter urejanje pokopališč se izvaja v skladu z zakonom, tem odlokom, odlokom o gospodarskih javnih službah v Občini Velike Lašče, tehničnimi pravili pristojnih organov države in kodeksi strokovnih združenj izvajalcev.

5. člen

Urejanje pokopališč je dejavnost, ki obsega vzdrževanje pokopališč, razdelitev na posamezne zvrsti grobov, prekop grobov in opustitev pokopališč ter vodenje dokumentacije o grobovih in pokojnih.

6. člen

Pokopališke in pogrebne dejavnosti so predvsem naslednje:

– izvajanje pogrebnih svečanosti,

 – izkop in zasip jame ter zaščita sosednjih grobov

 – zagotovitev uporabe mrliške vežice,

 – druge pokopališke storitve glede na krajevne potrebe in običaje,

 – urejanje dokumentacije,– ureditev pokojnika,

– prevoz pokojnika,

 – izvajanje pogrebne dežurne službe,

 – izvajanje pokopališkega reda.

7. člen

Pokopališke storitve se izvajajo na pokopališču in so predvsem naslednje: zagotovitev uporabe mrliške vežice, urejanje pogrebnih svečanosti, izkop in zasip jame ter zaščita sosednjih grobov, prva ureditev groba, izvajanje pokopališke dežurne službe in opravljanje drugih nalog, ki so določene z zakonom in tem odlokom. Občina lahko podrobneje uredi postopek izvajanja pokopališke dejavnosti z izdajo tehničnega pravilnika.

8. člen

Pogrebna dejavnost se praviloma izvaja izven pokopališč in zajema predvsem naslednje dejavnosti: urejanje dokumentacije, ureditev in prevoz pokojnika, oddajanje grobnih prostorov, sklepanje najemnih pogodb ter vodenje evidence o grobovih in sklenjenih najemnih pogodbah ter izvajanje pogrebne dežurne službe in druga dela, ki so posebej dogovorjena z upravljalci pokopališč.

9. člen

Urejanje pokopališč je dejavnost, ki obsega vzdrževanje pokopališč, razdelitev na posamezne zvrsti grobov, prekop grobov in opustitev pokopališč, zajema pa predvsem naslednja dela:

– čiščenje in odstranjevanje odpadkov in snega,

 – odvoz odpadkov na odlagališče

– košnja zelenic,

– vzdrževanje poti,

 – manjša vzdrževalna dela na objektih in napravah,

 – vodenje katastra pokopališč.

II. NAČIN IN ČAS POKOPA

10. člen

Umrli praviloma do pokopa leži v mrliški vežici oziroma na domu umrlega, če v kraju ni mrliške vežice. Prevoz umrlega s kraja smrti na kraj, kjer leži do pokopa, je dovoljen samo s posebej prirejenimi vozili, s katerimi razpolaga koncesionar oziroma na drug krajevno običajen način. Prevoz na pokopališče je dovoljen potem, ko je ugotovljen nastop smrti po predpisih o mrliški pregledni službi.

11. člen

Pokop umrlega se opravi na pokopališču v skladu s krajevnimi običaji. Način pokopa in pogrebne svečanosti je treba opraviti v skladu z voljo umrlega. Če umrli ni izrazil svoje volje, odloči o tem oseba, ki je stalno živela z njim ali druga z zakonom določena oseba oziroma za zadeve socialnega skrbstva pristojni organ občine, v kateri je oseba umrla ali bila najdena.

12. člen

Pokop odredi mrliški preglednik po ugotovljeni smrti in določi okvirni čas pokopa. Praviloma mora preteči od trenutka smrti do pokopa oziroma upepelitve najmanj 36 ur. Točen čas pokopa odredi koncesionar v dogovoru s svojci umrlega in predstavnikom verske skupnosti, če gre za verski pogreb. Po ugotovljeni smrti se pokop prijavi koncesionarju, s katerim se dogovori o vseh pokopaliških in pogrebnih storitvah.

13. člen

Če pokop in pogrebne svečanosti organizira lokalna skupnost, društvo ali združenje, se umrli pred pokopom izjemoma lahko položi tudi na določen kraj zunaj pokopališča. Verske skupnosti lahko v skladu s pokopališkim redom položijo umrlega stanovskega predstavnika do pokopa v objekt, ki je namenjen za opravljanje verskih obredov.

14. člen

Umrli se položi v krsto in se položi v grob za klasičen pokop, v vrstni grob ali grobišče. Pokop zunaj pokopališča je dovoljen samo v izjemnih primerih na podlagi za notranje zadeve pristojnega upravnega organa, po predhodnem soglasju za zadeve zdravstvenega varstva pristojnega organa, kjer se pokop opravi.
Upepeljeni ostanki umrlega se shranijo v žaro in pokopljejo v grob za klasičen pokop, v žarni grob ali se raztresejo na posebej določenem prostoru na pokopališču oziroma zunaj pokopališča na podlagi dovoljenja za notranje zadeve pristojnega organa.

15. člen

Stroške pokopa morajo poravnati dediči umrlega oziroma oseba, ki je naročila pokop. V primeru, ko poravna stroške občina, ima le-ta pravico do povračila pogrebnih stroškov iz zapuščine umrlega.

16. člen

Pokopi so vsak dan. Uporabo vežice in njen obratovalni čas določa koncesionar. V času, ko je mrliška vežica zaprta, je vstop mogoč samo na podlagi predhodnega dovoljenja koncesionarja.

III. POGREBNE SVEČANOSTI

17. člen

Pogrebna svečanost je sestavni del pogreba in ima javni značaj. Če je bila želja pokojnika ali njegovih najbližjih svojcev, se lahko pokop opravi v družinskem krogu.

18. člen

Pogrebna svečanost se opravi na pokopališču, kjer bo pokop. O pogrebni svečanosti je koncesionar dolžan obvestiti javnost z obvestilom na oglasni deski pokopališča ali na krajevno običajen način.

19. člen

Verski obred s krsto umrlega ali žaro s pepelom umrlega se na njegovo željo ali željo svojcev opravi v sakralnem objektu.

20. člen

Pogrebna svečanost se prične z dvigom in prenosom pokojnika z mrliškega odra.
Ta opravila in odvoz krste v pogrebnem sprevodu ter položitev krste v jamo opravijo pogrebniki, za katere je praviloma dolžan poskrbeti koncesionar. Pogrebniki so oblečeni v svečane obleke. Če pri pogrebu sodeluje godba, ali poleg godbe še pevci, zaigra godba žalostinko, zatem zapojejo pevci priložnostno pesem, sledi govor.

21. člen

Pogrebni sprevod se odvija od mrliške vežice, s pokojnikovega doma, ali z določenega mesta pred vhodom na pokopališče.

22. člen

Razpored v sprevodu je praviloma naslednji:

V primeru cerkvenega pogrebnega obreda je na čelu sprevoda državna zastava, nato pa križ, za njim pa prapori.

V primeru civilnega pogrebnega obreda pa je na čelu sprevoda državna zastava nato pa prapori.

Za prapori gredo nosilci pokojnikovih odlikovanj in priznanj in nosilci vencev, godba, pevci, pogrebni voz ali nosilci krste oziroma žare, najožji svojci in za njimi ostali udeleženci pogreba.

V primeru cerkvenega pogrebnega obreda gre duhovnik pred krsto ali žaro s pokojnikom v cerkev. Razpored v sprevodu se lahko izvede na krajevno običajen način.

23. člen

Ob grobu se udeleženci pogrebnih svečanosti razvrstijo tako, da so neposredno ob grobu svojci umrlega, nosilci odlikovanj in priznanj, državne zastave ter prapor; v primeru cerkvenega pogrebnega obreda pa tudi duhovnik in križ. Krsta z umrlim, ali žara s pepelom umrlega se položi v grob, nato se opravi del verskega obreda, če gre za cerkveni pogrebni obred. Temu sledijo poslovilni govori in se zaključi obred na krajevno običajen način.

24. člen

Društvo, ki ima ob pogrebih svojih članov posebne običaje (lovci, gasilci idr.), se lahko z njimi vključi v pogrebne svečanosti. Če pri pogrebni svečanosti sodeluje strelska enota, ki izstreli častno salvo kot zadnji pozdrav pokojniku, mora biti zagotovljena popolna varnost udeležencev pogreba, za kar je odgovoren vodja enote.

25. člen

Če pri pogrebu pokojnika tudi zvonijo, zvonjenje lahko traja med pogrebno svečanostjo do deset minut ali s prekinitvami do petnajst minut oziroma v skladu s predpisi verske skupnosti.

IV. UREJANJE POKOPALIŠČ

26. člen

Pokopališče se zgradi ali obstoječe razširi na območju, ki je določeno s prostorskim planom občine na podlagi ureditvenega načrta. Za pokopališče je lahko določeno zemljišče, ki ni močvirnato in kjer podtalne vode ne vplivajo na studence, vodnjake, ribnike, vodnorekreacijske površine in podobno.

V. NAČIN IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE

27. člen

Pokopališka in pogrebna dejavnost se opravlja na podlagi podeljene koncesije, urejanje pokopališč pa na krajevno običajen način. Pokopališke in pogrebne storitve se izvajajo s podelitvijo koncesije na podlagi javnega razpisa. Sklep o razpisu koncesije sprejme občinski svet, potem ko na podlagi analize izvajanja teh dejavnosti ugotovi, da je podelitev koncesije upravičena. Dosedanji izvajalec se lahko udeleži javnega razpisa iz drugega odstavka tega člena.

28. člen

Izvajalec lahko uporablja za izvajanje javne službe objekte in naprave, ki služijo izvajanju javne službe. O uporabi sklene lastnik teh objektov z izvajalcem posebno pogodbo. Pogodba mora poleg ostalih, z zakonom določenih sestavin, vsebovati zlasti določila o medsebojnih pravicah in obveznostih glede vzdrževanja teh objektov in naprav. Posebni deli pokopališč so objekti in naprave skupne komunalne rabe.

VI. POSTOPEK PRIDOBIVANJA KONCESIONARJEV

29. člen

Koncesijo iz 27. člena tega odloka se podeli na podlagi javnega razpisa za dobo največ pet let. Javni razpis mora poleg ostalih z zakonom določenih sestavin vsebovati natančne podatke o pokopališču, ki je predmet koncesije in o dobi trajanja. Postopek razpisa vodi občinska uprava, ki na podlagi prispelih vlog pridobi mnenje pristojnega odbora. O izbiri koncesionarja odloči občinska uprava z odločbo.

30. člen

Interesenti za pridobitev koncesije morajo izpolnjevati naslednje minimalne pogoje:

– da so registrirani za izvajanje razpisane dejavnosti in da imajo zato potrebna soglasja in dovoljenja pristojnih organov,

– da predložijo dokazila, da imajo potrebna znanja, izkušnje in sredstva za izvajanje razpisane javne službe,

– da imajo v lasti ustrezna tehnična sredstva, potrebna za izvajanje razpisane dejavnosti, oziroma da predložijo ustrezna jamstva, da bodo ta sredstva na voljo pred podpisom koncesijske pogodbe, če bodo izbrani,

– da predložijo program izvajanja javne službe in poslovni načrt

– da razpolagajo s premoženjem v vrednosti najmanj 5% predvidenega letnega prometa ali da predložijo garancijo banke ali zavarovalnice kot varščino, iz katere bi koncedentu lahko poravnal nastalo škodo, za katero je v skladu z zakonom odgovoren koncesionar.

 V primeru, da je interesent zaradi dejstva, da še ni pridobil koncesije, šele v postopku za pridobitev soglasij in dovoljenj iz prve alinee tega člena, se lahko koncesijo podeli pogojno.

31. člen

Z uspelim koncesionarjem občina sklene koncesijsko pogodbo. Pogodba mora vsebovati vse sestavine iz 39. člena zakona o gospodarskih javnih službah.

32. člen

Koncesijsko razmerje preneha:– s prenehanjem koncesijske pogodbe,

– z odkupom koncesije,

 – z odvzemom koncesije,

 – s prevzemom koncesionirane javne službe v režijo.

Koncesijka pogodba preneha s pretekom časa, z odpovedjo ali z razdrtjem. Razloge in pogoje za razdrtje in odpoved se določi s koncesijsko pogodbo.

Koncedent lahko koncesionarju odvzame koncesijo:

 – če ne prične z izvajanjem javne službe v roku, določenim z javnim razpisom in pogodbo;

 – zaradi ponovljenih hudih in dokumentiranih primerov neučinkovitih uslug na strani koncesionarja;       – če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot koncesija;

 – v primeru stečaja koncesionarja in če izgubi pogoje za opravljanje dejavnosti.  

 V primeru odvzema koncesije iz tretje alinee prejšnjega odstavka mora koncedent koncesionarju povrniti morebitna dokumentirana še neamortizirana vložena sredstva. Pri tem se upošteva maksimalne amortizacijske stopnje po računovodskih standardih RS.

VII. PRAVICE IN OBVEZNOSTI IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE

33. člen

Izvajalci javne službe imajo naslednje pravice in obveznosti:

 – da zagotavljajo kvalitetno izvajanje javne službe,

– da upoštevajo tehnične, sanitarne in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe,

– da omogočajo nadzor nad izvajanjem javne službe,

– da kot dobri gospodarji upravljajo in vzdržujejo objekte, naprave in druga sredstva, ki so javna last,– da imajo javno pooblastilo za izdajo soglasij za pokop in za postavitev spomenika,

– da imajo javno pooblastilo za odstranitev dreves,

 – da imajo pravico oblikovati predloge cen oziroma sprememb cen javnih dobrin in storitev,

 – da imajo pravico sklepati pogodbe za najem grobov oziroma za opravljanje storitev, ki so predmet izvajanja javne službe,

 – da imajo pravico obračunavati pristojbine in prispevke, če so le-ti uvedeni z občinskim predpisom.

VIII. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV

34. člen

Uporabniki storitev javne službe, ki je predmet tega odloka, imajo naslednje pravice in obveznosti:

 – pravico uporabe storitev gospodarske javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, tem odlokom ter drugimi predpisi,

– pravico svojcev do izbire pokopališča, kjer naj bi bil umrli pokopan, če obstajajo za to objektivne možnosti,

– pravico o odločanju o načinu pokopa,

 – pravico do sklenitve najemne pogodbe za grob,

 – pravico do pritožbe na pristojne organe, če so kršene pravice uporabnikov,

 – obveznost uporabe storitev pooblaščenih izvajalcev javne službe,

 – obveznost upoštevanja navodil izvajalcev javne službe v zvezi z izvajanjem pokopališkega reda,

 – obveznost plačila uporabe objektov oziroma storitev pooblaščenih izvajalcev.

IX. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE

35. člen

Urejanje pokopališč in pokopališka in pogrebna dejavnost se financirajo iz naslednjih virov:

– prihodki od plačanih storitev pooblaščenih izvajalcev javne službe,

 – najemnine za grobove in za uporabo mrliških vežic,

– sredstva proračuna za vzdrževanje objektov skupne komunalne rabe,

 – sredstva upravljalcev pokopališč in pooblaščenih izvajalcev javne službe,

– dotacije in donacije,

– drugi viri.

Ceno storitev pooblaščenih izvajalcev, ki se nanašajo na izvajanje javne službe, ter višino najemnin iz druge alinee potrjuje občinski svet.

X. NADZOR

36. člen

Strokovni nadzor nad izvajanjem javne službe opravljajo občinske službe občine Velike Lašče. Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja pristojna državna inšpekcija.

XI. KAZENSKA DOLOČBA

37. člen

Z denarno kaznijo od 15.000 do 100.000 SIT se kaznuje upravljalec pokopališča, če krši določila iz 33. člena tega odloka: Z denarno kaznijo od 5.000 do 50.000 SIT se kaznuje za prekršek posameznik, če ravna v nasprotju s 34. členom tega odloka.

XII. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

38. člen

V primeru, da koncesija ni podeljena, izvaja javno službo dosedanji izvajalec oziroma se pokopališka in pogrebna dejavnost opravlja na krajevno običajen način.

39. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 03200-03/98

Velike Lašče, dne 2. aprila 1998.