Na podlagi 5., 6.,
12., 13. in 79. člena
Zakona o
varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 7. člena
Statuta Občine Žiri (UVG 18/99) ter na predlog Javnega zavoda za varstvo
kulturne dediščine – enota Ljubljana je Občinski svet Občine Žiri na 13.
redni seji dne 21. 6. 2005 sprejel |
|
O D L O K
o razglasitvi Matevžkove domačije (EŠD 9856) za kulturni spomenik
lokalnega pomena |
|
1. |
|
Za kulturni
spomenik lokalnega pomena se razglasi enota dediščine:
Žiri – Matevžkova domačija (EŠD 9856)
Enota ima zaradi kulturnih, etnoloških, arhitekturnih in zgodovinskih
lastnosti poseben pomen za Občino Žiri. Zato jo razglašamo za kulturni
spomenik lokalnega pomena z lastnostmi etnološkega spomenika. |
|
2. |
|
Lastnosti, ki
utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena:
Matevžkova domačija stoji na robu nekdaj samostojne Nove vasi, ki je
danes del Žirov. Sestavljata jo pritlična stanovanjska hiša in lesen
kozolec toplar. Hiša je s tradicionalno alpsko tlorisno zasnovo in
arhitekturnim oblikovanjem, značilnim za začetek 19. stoletja, dobro
ohranjen primer ljudskega stavbarstva tega območja. V hiši sta rojena
slovenski slikar Franjo Kopač in njegov sin arhitekt Vlasto Kopač. |
|
3. |
|
Spomenik obsega
parcelno številko 648 in *59, k.o. Žirovski vrh.
Meja spomenika je vrisana na zemljiško katastrskem načrtu v merilu
1:2880 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000.
Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo
za kulturo in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne
dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod). |
|
4. |
|
Za spomenik velja
varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, etnoloških, arhitekturnih in zgodovinskih vrednot
v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
– ohranjanje gabaritov, primarnih tlorisnih razporedov in izvirne
gradbene substance,
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v objekta na domačiji ter v
dvoriščnem prostoru ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških
lastnosti,
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter
dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika.
Spomenik je zavarovan z namenom, da se:
– ohranijo kulturne, etnološke, arhitekturne in zgodovinske vrednote
spomenika,
– poveča pričevalnost kulturnega spomenika,
– predstavijo kulturne vrednote spomenika in situ, v tisku in drugih
medijih,
– spodbudi učno-predstavitveno in znanstvenoraziskovalno delo. |
|
5. |
|
Za vsako spremembo
funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v
spomenik, njegove dele ali zemljišče so potrebni predhodni pisni
kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno
soglasje pristojne območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine. |
|
6. |
|
Pristojni organ
mora v dveh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastniku
spomenikov odločbo o varstvu na podlagi 13. člena Zakona o varstvu
kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).
Odločbe iz prejšnjega odstavka določajo pogoje za raziskovanje, načine
vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zavarovanje, pravni promet, način
upravljanja in rabe spomenikov, dostopnost spomenikov za javnost in
časovne okvire dostopnosti, posamezne druge ukrepe in prepovedi za čim
bolj učinkovito varstvo spomenika.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je
nujen za izvajanje varstva spomenikov. |
|
7. |
|
Nadzor nad
izvajanjem tega obloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za
področje kulturne dediščine. |
|
8. |
|
Ta odlok začne
veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. |
|
|
Št. 660-03-2/2005 |
Žiri, dne 15.
decembra 2005 |
|
|
Župan
Občine Žiri |
Bojan Starman l. r. |
|