New Page 2

 

 

Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. l. SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89, Ur. l. RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, in 44/97) in 10. člena Statuta Občine Ruše (MUV, št. 5/99 in 18/00), je Občinski svet Občine Ruše na 22. redni seji, dne 26. junija 2001, sprejel

 

 

O d l o k

 

 

o ureditvenem načrtu za območje Viadukt ob Lobnici v Rušah

 

 

I. UVODNE ODLOČBE

 

 

1. člen

 

 

S tem odlokom se sprejme ureditveni načrt za del območja v K. O. Ruše, ki ga je izdelal URBIS, urbanizem, arhitektura, projektiranje d.o.o. Maribor, pod številko projekta 30-189/99.

 

 

2. člen

 

 

Ureditveni načrt iz prejšnjega člena vsebuje tekstualni del, grafični del, predhodne pogoje in soglasja pristojnih subjektov.

 

 

A) TEKSTUALNI DEL - TEHNIČNO POROČILO

 

 

B) GRAFIČNI DEL:

 

 

- Pregledna situacija M - 1 : 5000

 

 

- Izsek iz prostorskega plana Občine Ruše M - 1 : 5000

 

 

- Prikaz obstoječega stanja z mejo območja obdelave M - 1 : 1000

 

 

- Situacija rušitev M - 1 : 1000

 

 

- Zazidalna situacija z zasnovo zelenih površin M - 1 : 500

 

 

- Funkcionalno oblikovalski pogoji M - 1 : 1000

 

 

- Karakteristični prerez M - 1 : 500

 

 

- Situacija prometnega režima M - 1 : 1000

 

 

- Situacija komunalnih naprav M - 1 : 1000

 

 

- Položaj, velikost in namembnost novih gradbenih parcel v odnosu do obstoječih M - 1 : 1000

 

 

10.1. Tehnični elementi za zakoličenje gradbenih parcel M - 1 : 1000

 

 

10.2. Tehnični elementi za zakoličenje objektov M - 1 : 1000

 

 

- Kopija uradnega katastrskega načrta M - 1 : 1000

 

 

II. MEJA IN OPIS OBMOČJA OBDELAVE

 

 

3. člen

 

 

Območje ureditvenega načrta obsega parcele številka:

 

 

1198/2, 1830/1, 1247, 1248, 1250, 1251, 1252/1, 1252/2, 1253, 1254/1, 1254/2, 1254/3, 1254/4, 1254/5, 1255, 1256, 1257, 1258, 1259, 1260/1, 1260/2, 1260/3, 1260/4, 1261, 1262, 1263, 1264, 1265, 1266, 1267/1, 1269/2, 1270, 1271/1, 1272, 1273, 1274, 1275/1, 1275/2, 1275/3, 1275/4, 1275/5, 1275/6, 1275/7, 1275/8, 1275/9, 1275/10, 1275/11, 1275/12, 1275/13, 1275/14, 1275/15, 1275/16, 1275/17, 1275/18, 1275/19, 1275/20, 1275/21, 1275/22, 1276, 1277, 1278, 1279/1, 1279/2, 1280/1, 1280/2, 1280/3, 1281, 1282, 1283, 1284, 1285, 1286, 1289/1, 1291, 1292, 1293/1, 1293/2, 1293/3, 1293/4, 1293/5, 1295, vse K.O. Ruše.

 

 

Lega:

 

 

Območje omejujejo: na severu oz. severozahodu delno nova obvoznica in delno nepozidano zemljišče, na vzhodu Gozdarska ulica, na jugu železniška proga in na zahodu potok Lobnica.

 

 

III. FUNKCIJA OBMOČJA

 

 

4. člen

 

 

V skladu z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ruše (MUV, št. 14/94) in Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Ruše za obdobje od 1986 - 2000 in srednjeročnega plana Občine Ruše za obdobje 1986 - 1990, za območje nove Občine Ruše v letu 1999 (prostorski plan Občine Ruše objavljen v MUV, 22/00), pripada obravnavano območje ureditvenemu območju naselja Ruše.

 

 

Funkcija območja je: stanovanjska in centralna dejavnost.

 

 

IV. URBANISTIČNO IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE

 

 

5. člen

 

 

Zasnovo prostorske strategije razvoja območja zasnujemo na podaljšanju gozdnega roba na severu v samo območje kot kvalitetnega naravnega ozadja za novo zazidavo. Ozelenitveno potezo stopnjujemo v stopnji urbanizacije od zgoščene (gozdne) do redke, grupirane z urbano opremo, v smeri od severa proti jugu.

 

 

Z naraščanjem ozelenitve v smeri jug-sever pada stopnja pozidanosti. Tako na jugu oz. jugovzhodu območja lociramo večstanovanjske objekte, nato prehajamo preko atrijskih hiš na zahodu, vrstnih hiš na vzhodu in blokovne gradnje v osrednjem delu, do območja mestne obvoznice oziroma severnega roba območja obdelave.

 

 

6. člen

 

 

Območje razdelimo v 5 con, kot sledi:

 

 

cona 1

 

 

Omejujejo jo rob obravnavanega območja - železnica z viaduktom na južni strani, gasilski dom na zahodni strani in Gasilska ulica na severni in vzhodni strani.

 

 

Južno od Falske ceste predvidimo izvedbo trgovskega, poslovnega oz. servisnega objekta višine P+M, velikosti 46m x 12m. Streha bo eno ali dvokapnica.

 

 

Severno od Falske ceste predvidimo izvedbo poslovnega objekta velikosti 14x10m z možnostjo izvedbe stanovanjskih enot v etažah višine K+P+1+M. Streha bo dvo ali štirikapnica z naklonom več kot 35°.

 

 

cona 2

 

 

Omejujejo jo Špengova ulica na jugu, Nova ulica na vzhodu in predvidena mestna obvoznica (cesta A) na severu.

 

 

V celotni coni predvidimo izvedbo individualne stanovanjske atrijske zazidave. Velikost objektov ob Novi ulici je 15.x7.m, višina je K+P+M. Streha je dvokapnica z naklonom več kot 35°. Ob Novi ulici se med objekti izvedejo nadstrešnice ali garaže za vozila. Objekti ob Novi ulici se v pritličju in v mansardi z okni ne smejo odpirati na severno stran proti sosednjemu atriju.

 

 

Objekt v zahodnem delu cone je samostojna enota enakih gabaritov kot ostale, z možnostjo širitve v smeri atrija do površine 14.0mx13.0m. Streha je dvokapnica v naklonu nad 35°.

 

 

Smer slemena objektov v celotni coni je vzhod- zahod (oz. severovzhod-jugozahod).

 

 

Pozicija objektov mora spoštovati gradbeno linijo ob Novi ulici.

 

 

cona 3

 

 

Omejujejo jo Nova ulica na zahodu, mestna obvoznica (cesta A) na severu, Falska cesta na jugu in cesta B na vzhodu.

 

 

Predvidimo izvedbo petih večstanovansjkih objektov v razčlenjeni liniji. Južni trije objekti so velikosti 24.0mx13.0m, višine K+P+1+M, severna sta velikosti 13.0mx13.0m, višine K+P+1+M. Parkiranje predvidimo prečno ob cesti in v kletnih etažah objektov. Kletne etaže se lahko izvede kot enotne garažne etaže s skupnim dostopom ali ločeno v vsakem objektu. Za dostop do posameznih parkirnih mest v kleti je med objekti možno izvesti tudi denivelacijo terena.

 

 

Severna objekta se lahko izvedeta tudi kot objekta z varovanimi stanovanji. Parkiranje predvidimo prečno ob cesti.

 

 

Strehe objektov so dvokapnice z naklonom strešine več kot 35° in smerjo slemena sever - jug. (oz. severozahod-jugovzhod)

 

 

Pozicija objektov mora spoštovati gradbeno linijo ob Novi ulici.

 

 

Pri projektiranju objektov je zaradi sanitarnih zahtev po odmiku stanovanjskih površin od parkirišč potrebno zahodno stran pritličij izvesti brez stanovanjskih bivalnih prostorov (skupni prostori, hodniki, gospodarski prostori, nebivalni prostori) ali vpliv parkiranih vozil reducirati z drugačno, sanitarno ustrezno enotno rešitvijo (nadstrešnice, zasloni, ograje).

 

 

cona 4

 

 

Omejujejo jo cesta B na zahodni strani, predvidena mestna obvoznica (cesta A) na severni in zahodni rob parcel ob Gozdarski ulici na vzhodni strani.

 

 

Obstoječa pozidava z vrstno tipologijo predstavlja ločnico med razpršeno gradnjo na vzhodni strani in predvidenimi večstanovanjskimi objekti na zahodni strani, zato predvidimo nadaljevanje obstoječe linije objektov proti severu. Predvidimo izvedbo dvojčkov velikosti 13.5m x 16m z možnostjo členitve. Strehe bodo dvokapnice, smer slemen vzhod-zahod oz. severovzhod-jugozahod.

 

 

cona 5

 

 

V cono 5 so uvrščena ostala področja v mejah obdelave URN -območja obstoječe pozidave. V coni 5 predvidimo 6 novogradenj s katerimi zapolnimo obstoječe stanovanjsko tkivo. Predvideni so:

 

 

- en individualni stanovanjski objekt velikosti 12.0m x 8.0m, višine K+P+M na začetku Gozdarske ulice, ki nadaljuje gradbeno linijo ostalih objektov ob ulici. Dostop ima iz Gozdarske ulice;

 

 

- dozidava objekta v velikosti 12.6m x 8.5m, višine K+P+M na začetku Gozdarske ulice, iz katere se do objekta tudi dostopa;

 

 

- dva individualna stanovanjska objekta velikosti 12.0m x 8.0m, višine K+P+M na koncu Gozdarske ulice, iz katere se do objekta tudi dostopa;

 

 

- en individualni stanovanjski objekt velikosti 12.0m x 8.0m, višine K+P+M, na parceli 1274 ob Cesti A; objekt se pozicionira vzporedno obstoječemu objektu na parceli 1273 k.o. Ruše. Dostop predvidimo iz Nove ulice preko sosedne, zahodne parcele;

 

 

- en individualni stanovanjski objekt velikosti 12.0m x 8.0m, višine K+P+M, na koncu Gasilske ulice. Objekt se orientira pravokotno na smer predvidene Ceste A. Dostop predvidimo iz Gasilske ulice.

 

 

Na obstoječih objektih, oz. njihovih parcelah so možni naslednji posegi:

 

 

- tekoča vzdrževalna dela;

 

 

- funkcionalne izboljšave, rekonstrukcije in adaptacije;

 

 

- dopolnilne, pomožne in nadomestne gradnje objektov in naprav;

 

 

- gradnje, ki pomenijo zaokrožitev obstoječih gradbenih struktur;

 

 

- nadzidave in dozidave zaradi funkcionalnih dopolnitev in povečanja zmogljivosti obstoječih objektov;

 

 

- odstranitev obstoječih objektov in delne rušitve stavb s ciljem sanacije stavbnega fonda nefunkcionalnih oz. neestetskih sestavin;

 

 

- gradnja gospodarskih objektov, spremembe namembnosti in dejavnosti v obstoječih objektih, v kolikor s svojo dejavnostjo ne povzročajo prekomernih motenj v okolju.

 

 

Dopolnilne in pomožne gradnje, dozidave ter druge širitve obstoječe zidane strukture so dovoljene do intenzivnosti pozidave, ki ne presega 40 % pozidane nasproti 60 % nepozidane površine parcele.

 

 

Nadzidave so možne, če predvidena višina objekta ne presega višin objektov okolice in poseg ne poslabša osončenja sosednjih objektov.

 

 

V vseh conah na območju je pri posegih, kot so:

 

 

- novogradnje objektov (tudi pomožnih objektov);

 

 

- dozidave, nadzidave, nadomestne gradnje, rekonstrukcije, adaptacije (če je predmet posega tudi streha);

 

 

- potrebno strešne kritine izvesti v rdečih ali rjavih odtenkih.

 

 

V. UREDITEV PROSTIH POVRŠIN

 

 

7. člen

 

 

Ureditev odprtega prostora je sestavni del načrtovane gradnje in bistvena komponenta za njegovo umestitev v krajino.

 

 

Zelene površine v osrednjem delu obravnavanega območja imajo učinek členitve in diferenciacije ter predstavljajo "zeleni klin" kot povezavo širšega gozdnatega zaledja Pohorja in območja Dobrave.

 

 

Zelene površine imajo predvsem mestotvorno in družbeno funkcijo. Uredijo se s travnimi površinami in zasaditvijo grmovnic oz. dreves. Vhodi do objektov se ustrezno tlakujejo.

 

 

Ob prometnicah in parkiriščih je predvidena zasaditev drevoreda. Večji odprti prostor je v osrednjem delu obravnavanega območja. Predvidena zasaditev vegetacijskih prvin povzema naravne vzorce in vnaša v prostor specifične prostorninske in ploskovne prvine, specifične barve, teksturo in strukturo, dinamiko rasti…

 

 

Ob več stanovanjskih objektih je predvidena parkovna zasaditev z urejenimi počivališči in igrišči za najmlajše otroke (peskovnik, tobogan, gugalnice,…).

 

 

VI. PROMETNA UREDITEV

 

 

8. člen

 

 

Falska cesta je del regionalne cestne povezave (R III-705) Ruše - Puščava in predstavlja primarno cesto, preko katere je zagotovljena navezava vseh ostalih ulic, ki se nanjo priključujejo s severne strani.

 

 

Celoten sistem je zasnovan tako, da upoštevanje obstoječe priključke. Pred izvedbo zazidalnega načrta je potrebno izdelati projekt priključka na RIII-705 in ga uskladiti z upravljavcem, DRSC Ljubljana.

 

 

Predvideno stanje je zasnovano z upoštevanjem obstoječih cest in ulic, pri čemer so v smislu končnega stanja dodane naslednje nove prometnice: Cesta A, del Nove ceste (med Cesto A in Falsko cesto), Cesta B, ki je delno nova in delno obstoječa.

 

 

Tipični prečni profili:

 

 

Cesta A:

 

 

- vozišče 2x3.5m =7.0m

 

 

- pločnik (pešpot in kolesarska steza) 2x3.0m =6.0m

 

 

- zelenica 2x5.0m =10.0m

 

 

Nova cesta - povezava med cesto A in Falsko cesto:

 

 

- vozišče 2x3.0m =6.0m

 

 

- pločnik 2x1.5m =3.0m

 

 

- prečno parkiranje na vzhodni strani 1x4.8m =4.8m

 

 

Špengova ulica, Gasilska ulica:

 

 

- vozišče 2x2.5m =5.0m

 

 

- bankina 1x0.5m =0.5m

 

 

Gozdarska ulica:

 

 

- vozišče =3-4.0m

 

 

Cesta B:

 

 

- vozišče (se spreminja) =3-6.0m

 

 

- pločnik ali utrjena površina (delno) =5.0m (delno)

 

 

Nova cesta medsebojno povezuje predvideno cesto A in Falsko cesto ter z njima tvori polna trikraka križišča.

 

 

Ostale ulice (Gasilska, Špengova) so, z oz. na predvideno cesto A slepe, kar pomeni, da se nanjo ne priključujejo. Vsaka se zaključi z obračališčem.

 

 

Tudi Gozdarsko ulico je možno in smiselno priključiti na predvideno cesto A, s čimer zagotovimo možnost cikličnega odvijanja prometa. V podaljšku Gozdarske predvidimo rezervat za izvedbo priključka.

 

 

Potrebne parkirne (dostavne) površine so predvidene ob Novi cesti in cesti B, sicer pa so te možnosti dane v sklopu funkcionalnih površin posameznih objektov.

 

 

V prometnem smislu bo primarna cestna povezava cesta A, na katero se vse ostale prometnice priključujejo podrejeno.

 

 

Nova cesta je prednostna proti Špengovi cesti, Gasilski ulici in cesti B.

 

 

Obstoječe parkirišče večstanovanjskega objekta ob gasilskem domu razširimo do Falske ceste.

 

 

Celotna ureditev vozišč, pločnikov in parkirišč se predvidi v protiprašni izvedbi (asfalt ali rušniki).

 

 

Pločniki in ostale ureditve so od vozišča ločeni z dvignjeno obrobo iz betonskih ali granitnih robnikov.

 

 

Prečni nakloni vozišč so lahko le eno stranski.

 

 

Na tehnično pravilen in strokoven način mora biti rešeno odvodnjavanje padavinskih voda s cestnih površin.

 

 

Kolesarski promet

 

 

Posebno vozno površino za ločen kolesarski promet bomo uredili ob Cesti A, na ostalih voznih površinah kolesarski promet ne bo ločen od

 

 

ostalega prometa.

 

 

Javni potniški promet

 

 

Za potrebe javnega prevoza potnikov (avtobusni promet) je predvidena izgradnja ustreznih avtobusnih postajališč ob bodoči povezovalni cesti (cesta A) in sicer po principu "za križiščem".

 

 

Par avtobusnih postajališč z enim stojnim mestom je lociran za križiščem v smeri vožnje glede na križišče ceste A in Nove ceste. Širina stojnega mesta je 3.0 m, dimenzije postajališč pa so prilagojene vozni hitrosti 40 km/h. Postajališča so lahko izvedena brez posebnih objektov, v primeru izvedbe varovalnih objektov za potnike pa se morajo le-ti izvesti enotno.

 

 

VII. POSTAVITEV VIZUALNO KOMUNIKACIJSKIH OBJEKTOV

 

 

9. člen

 

 

V območju, ki ga ureja ta ureditveni načrt, je možno v skladu s karto 5 "Zazidalna situacija z zasnovo zelenih površin" postaviti naslednje vizualno komunikacijske objekte (VKO):

 

 

- veliki pano za reklamiranje;

 

 

- mali pano - obešanka na drogovih javne razsvetljave;

 

 

- mali pano - prostostoječi;

 

 

- transparent.

 

 

Veliki pano za reklamiranje je možno postaviti v prvi coni ob Falski cesti.

 

 

Mali pano je kot obešanke možno postaviti na drogove javne razsvetljave vzdolž Falske ceste. Obešanke pod nobenim pogojem ne smejo segati v svetli profil ceste.

 

 

Transparente je nad ulico možno obešati v času za občino pomembnejših prireditev nad Falsko cesto, kot je označeno na kartografski prilogi. Svetla višina med voziščem in spodnjim robom transparenta mora znašati najmanj 4,50 m.

 

 

Male prostostoječe panoje je možno postaviti v skladu z načrtom postavitve, ki ga pripravi občinska uprava.

 

 

Za lokacije vseh VKO velja, da se lahko spremenijo ali dopolnijo v skladu z načrtom postavitve, ki ga pripravlja, spreminja in dopolnjuje občinska uprava.

 

 

VIII. KOMUNALNA IN ENERGETSKA UREDITEV

 

 

10. člen

 

 

Kanalizacija:

 

 

Za celotno območje je potrebno predvideti izvedbo ločenega sistema kanalizacije.

 

 

Meteorne odpadne vode se vodijo po ločeni kanalizaciji v potok Lobnico. Meteorne vode s strešin se vodijo preko peskolovov, meteorne vode s parkirišč preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj. Izpust v potok Lobnica mora biti ustrezno utrjen v skladu s pogoji podjetja PUH Ljubljana. Možna je tudi izvedba ponikanja meteornih voda s strešnih kritin.

 

 

Fekalne odpadne vode se zbirajo v ločeni kanalizaciji in se vodijo v obstoječe črpališče fekalnih odpadnih vod ob Špengovi ulici. Fekalne vode se prečrpavajo v obstoječo kanalizacijo naselja Ruše, vzhodno od železniške proge Maribor-Prevalje-Državna meja.

 

 

Vodovod:

 

 

Za oskrbo s pitno vodo je potrebno podaljšati obstoječ vodovodni cevovod LŽ DN 100 od Falske ceste proti predvideni zazidavi. Po predvidenih ulicah se zgradi ustrezno vodovodno omrežje premera DN 100 s krožno navezavo na obstoječe vodovodno omrežje. Del obstoječega vodovodnega omrežja se rekonstruira in prilagodi predvideni zazidavi.

 

 

Elektrika:

 

 

Predvidena zazidava se bo napajala iz obstoječe TP Ruše 13, ki jo bo potrebno preurediti (povečanje zmogljivosti transformatorja, nizkonapetostni izvodi). Do posameznih objektov se zgradi ustrezno nizkonapetostno omrežje. V pločnikih se predvidi ureditev javne razsvetljave.

 

 

TK omrežje:

 

 

Obravnavana soseska se naveže na obstoječe TK omrežje v skladu s pogoji upravljavca, Telekom Slovenije.

 

 

Za izvedbo je potrebno izdelati poseben projekt.

 

 

KTV omrežje:

 

 

Za predvideno zazidavo se izdela projekt navezave na omrežje KRS Selnica - Ruše v skladu s potrebami.

 

 

Ogrevanje:

 

 

Predvidene objekte je možno ogrevati na:

 

 

zemeljski plin oz. utekočinjen naftni plin (UNP) ali na lahko kurilno olje

 

 

V primeru ogrevanja na lahko kurilno olje morajo biti cisterne za tekoča goriva urejene v skladu s Pravilnikom in tehničnim predpisom o hrambi in spravljanju kurilnega olja oz. v skladu s Pravilnikom o tem, kako morajo biti grajene skladiščne naprave za nevarne in škodljive snovi (Uradni list SRS, št. 3/79). Upoštevati je potrebno tudi določila Odloka o varstvu zalog pitne vode črpališč Vodnjak I in Vodnjak II v Rušah (MUV št. 10/93).

 

 

V primeru, da se bodo objekti ogrevali na UNP, je potrebno rezervoarje za UNP namestiti v skladu s Pravilnikom o tekočem naftnem plinu (Ur. l. SRS, št. 22/91).

 

 

IX. VAROVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE, KRAJINSKIH ZNAČILNOSTI IN DOBRIN SPLOŠNEGA POMENA

 

 

11. člen

 

 

Naravna dediščina občine Ruše je bila predlagana za zavarovanje s Strokovnimi osnovami, ki jih je izdelal Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Mariboru leta 1993 in je opredeljena v prostorskih sestavinah planskih aktov občine.

 

 

Naravne znamenitosti iz navedenih strokovnih osnov, ki so na območju, predstavljajo posamezni objekti dendrološke naravne dediščine:

 

 

- NS 163 - dva bresta na parc. štev. 1260/2, k. o. Ruše in

 

 

- NS 145 - hrast ob Lobnici na parc. št. 1254/1, k. o. Ruše.

 

 

Na obravnavanem območju ni objektov kulturne dediščine, ki bi bili zavarovani z občinskim odlokom.

 

 

Objekt s hišno številko Falska cesta 124 je z vpisom v register kulturne dediščine zavarovan kot kulturni spomenik, zato se posegi na tem objektu izvajajo v skladu s kulturnovarstvenimi smernicami s strani Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor.

 

 

X. VAROVANJE OKOLJA

 

 

12. člen

 

 

Varstvo pred hrupom:

 

 

Ravni hrupa ne smejo presegati stopenj, opredeljenih v Uredbi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Ur. l. RS, št. 45/95) in v Uredbi o spremembah in dopolnitvah uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Ur. l. RS, št. 66/96).

 

 

Varstvo zraka:

 

 

Novi objekti ne smejo prekomerno onesnaževati zraka, kar se zagotovi z uporabo okolju prijaznih kurišč in goriv.

 

 

Upoštevati je potrebno določila Zakona o varstvu zraka (Ur. l. SRS, št. 13/75, 35/79 in 29/86), Uredbe o mejnih opozorilih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zraku (Ur. l. RS, št. 73/94) in Uredbe o emisiji snovi v zraku iz kurilnih naprav (Ur. l. RS, št. 73/94).

 

 

Varstvo pred požarom:

 

 

Urbanistično arhitektonska zasnova omogoča dovoz interventnih vozil. Upoštevati je potrebno Pravilnik o požarnovarstvenih zahtevah, ki jih je potrebno upoštevati pri izdelavi prostorskega izvedbenega akta, pri projektiranju, gradnji, rekonstrukciji in vzdrževanju objektov (Ur. l. SRS, št. 42/85) ter ostale predpise, navedene v pogojih soglasjedajalca.

 

 

Ureditev okolja:

 

 

Funkcionalna zemljišča objektov bodo urejena kot zelenice ali vrtovi, zasajena z avtohtono drevnino.

 

 

Osončenje:

 

 

Z odmiki med objekti mora biti zagotovljeno enakomerno osončenje vseh objektov.

 

 

Komunalni odpadki:

 

 

Upoštevan je pravilnik o ravnanju z odpadki (Ur. l. št. 84/98) in Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Ruše (MUV, št. 1/96).

 

 

Varstvo voda

 

 

Obravnavano območje se nahaja v širšem vodovarstvenem pasu, opredeljenim z Odlokom o varstvu zalog pitne vode črpališč Vodnjak I in Vodnjak II v Rušah (MUV, št. 10/93). Pri izvedbi in nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati določila citiranega odloka.

 

 

XI. POSEBNI POGOJI

 

 

13. člen

 

 

Potrebno je upoštevati vse pogoje iz pridobljenih predhodnih pogojev in soglasij.

 

 

Za realizacijo izgradnje skladno z ureditvenim načrtom je potrebno porušiti nekaj lesenih pomožnih objektov.

 

 

XII. FAZNOST IZVAJANJA IN ODSTOPANJA

 

 

14. člen

 

 

Ureditveni načrt se lahko izvaja v več fazah. Objekti ob novo predvidenih prometnicah se lahko izvedejo le po predhodni izvedbi potrebne infrastrukture, ki jo bomo strukturno razvijali.

 

 

15. člen

 

 

V grafični prilogi "funkcionalno-oblikovalski pogoji" so določeni priporočeni gabariti objektov.

 

 

Polna črta s trikotniki pomeni gradbeno linijo, od katere se ne sme odstopati v nobeni smeri.

 

 

S polno črto so označene smeri objektov, kjer so dopuščene tolerance ±1m.

 

 

Črtkana črta pomeni maksimalni dopuščeni gabarit z možnimi odstopanji navznoter.

 

 

V coni 3 so dopustne variacije glede števila objektov, pri čemer stavbna masa in višina objektov ne smeta presegati v grafičnem delu predvidene stavbne mase oz. višine. Ob tem je potrebno upoštevati gradbeno linijo z zgoraj navedenimi tolerancami.

 

 

Stanovanjski objekti se lahko izvedejo kot turistična stanovanja.

 

 

XIII. KONČNE DOLOČBE

 

 

16. člen

 

 

Ureditveni načrt je stalno na vpogled na sedežu Občine Ruše in na Upravni enoti Ruše.

 

 

17. člen

 

 

Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja Ministrstvo za okolje in prostor, Urbanistični inšpektorat, Enota Maribor.

 

 

18. člen

 

 

Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku. S sprejemom tega odloka prenehajo na območju, ki se ureja s predmetnim ureditvenim načrtom, veljati določila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za naselje Ruše (MUV, št. 3/92).

 

 

Župan Občine Ruše

 

 

Vili Rezman, prof., s. r.

 

 

Številka: 350-05-003/99 104

 

 

Datum: 26. junij 2001