Na
podlagi drugega odstavka 39. člena
zakona
o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št.
18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in Uradni list RS št. 26/90, 18/93, 47/93,
71/93 in 44/97) in 10. člena
statuta Občine Velike Lašče (Uradni list RS, št. 34/95) je Občinski
svet občine Velike Lašče na 38. seji dne 18. 9. 1998 sprejel
|
O D L O
K
o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za
območje Krajevne skupnosti Velike Lašče |
|
1. člen
|
Naslov
odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Krajevne skupnosti
Velike Lašče (Uradni list SRS, št. 6/86 in Uradni list RS, št. 40/92 in
5/93), se spremeni tako, da se glasi: |
“odlok o
prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Velike Lašče”.
|
|
I.
UVODNE DOLOČBE |
|
2. člen
|
1. člen
odloka se spremeni tako, da se glasi: |
“S tem
odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za Občine Velike
Lašče, ki vključuje planske celote V25 Turjak, V26 Veliki Ločnik, V27
Rašica, V28 Rob, V29 Velike Lašče, V30 Ulaka, V31 Selo, V32 Dvorska vas
in V33 Karlovica (Uradni list SRS, št. 6/86 in Uradni list RS, št. 40/92
in 5/93), dopolnjeni leta 1998.” |
3. člen
|
2. člen
odloka se spremeni tako, da se glasi: |
“Prostorski ureditveni pogoji določajo merila in pogoje za posege v
prostor za naslednja območja urejanja: |
VS25/
1 Turjak |
VS25/
2 Turjak–Novi |
VS25/
3 Turjak |
VS25/
4 Laporje |
VS25/
5 Gradež |
VS25/
6 Mali Ločnik |
VS25/
7 Sloka gora |
VS
25/8 Turjak–Bajdinc |
VS
25/9 Gradež |
VS26/
1 Veliki Ločnik |
VS26/
2 Ščurki |
VS26/
3 Četež pri Turjaku |
VS26/
4 Prazniki |
VS26/
5-1 Veliki Ločnik–Dobrava |
VS
26/5-2 Veliki Ločnik–Dobrava |
VS27/
1-1 Rašica |
VS
27/1-2 Rašica |
VS27/
2 Rašica |
VS27/
3 Mali Osolnik |
VS27/
4 Javorje |
VS27/
5 Veliki Osolnik |
VS27/
6 Srnjak |
VS27/
7 Škamevec |
VS27/
8 Podlog |
VS27/
9 Knej |
VS27/10 Laze |
VS27/11 Podlog–Novi |
VP28/
1 Rob |
VS28/
1 Rob |
VS28/
2 Rob |
VS28/
3 Strletje |
VS28/
4 Mački |
VS28/
5 Pečki |
VS28/
6 Uzmani |
VS28/
7 Centa |
VS28/
8 Bukovec |
VS28/
9 Sekirišče |
VS28/10 Purkače |
VS28/11 Osredek |
VS28/12 Krvava peč |
VS28/13-1 Uzmani |
VS
28/13-2 Uzmani |
VS28/14 Osredek–Tretjaki |
VS28/15 Osredek–Tretjaki |
VS
28/16 Podhojni hrib |
VP29/
1 Velike Lašče pod Kolodvorom |
VS29/
1 Velike Lašče |
VS29/
2 Velike Lašče–Zobanje njive |
VS29/
3-1 Male Lašče |
VS
29/3-2 Male Lašče |
VS
29/4-1 Male Lašče |
VS
29/4-2 Velike Lašče–Kijane |
VS29/ 5-
1 Dolnje Retje |
VS29/ 5-
2 Dolnje Retje |
VS29/
6 Srobotnik pri Velikih Laščah |
VS29/
7 Gornje Retje |
VS29/ 8-
1 Velike Lašče pod Kolodvorom |
VS29/ 8-
2 Velike Lašče pod Kolodvorom |
VS29/10 Pušče |
VS29/11 Grm |
VS29/12 Kukmaka |
VS29/13 Jakičevo |
VS29/14 Prhajevo |
VS29/15 Prilesje |
VS
29/16 Prilesje–Podplana |
VS30/
1 Ulaka |
VS30/
2 Polzelo |
VS30/
3 Kaplanovo |
VS30/ 4-
1 Adamovo |
VS30/ 4-
2 Adamovo |
VS30/
5 Podsmreka pri Vel. Laščah |
VS30/
6 Logarji |
VS30/
7 Brankovo |
VS30/
8 Podulaka |
VS30/ 9-
1 Opalkovo |
VS30/ 9-
2 Opalkovo |
VS30/10 Stope |
VS30/11 Hrustovo |
VS30/12 Hlebče |
VS30/13-1 Marinčki |
VS
30/13-2 Marinčki |
VS30/14 Tomažini |
VS30/15 Bavdek |
VS30/16 Gradišče |
VS30/17 Dolščaki |
VS
30/18 Dolščaki–Kurja vas |
VS
30/19 Stope |
VS31/
1 Selo pri Robu |
VS31/
2 Dednik |
VS31/ 3
Rupe |
VS31/
4 Mohorje |
VS31/
5 Boštetje |
VS31/
6 Podstrmec |
VS31/
7-1 Lužarji |
VS
31/7-2 Lužarji |
VS
31/7-3 Lužarji |
VS31/
8 Naredi |
VS31/
9 Naredi–Hrib |
VS32/
1 Dvorska vas |
VS32/
2 Mala Slevica |
VS32/
3 Velika Slevica |
VS32/
4 Kot pri Veliki Slevici |
VS32/
5 Medvedjek |
VS32/
6 Strmec |
VS32/
7 Podkraj |
VS32/
8 Škrlovica |
VS32/
9 Mala Slevica–Hrastinjaki |
VS33/
1 Karlovica |
VS33/
2 Poznikovo |
VS33/
3 Plosovo |
VS33/
4 Borovec pri Karlovici |
VS33/ 5
Podžaga |
VS33/
6 Žaga |
VS33/
7 Podkogelj |
VS33/
8 Gorenje Kališče |
Oznake
pretežno gozdnih G in pretežno kmetijskih K območij so določene na
grafičnih kartah PKN5, ki so sestavni del tega odloka.” |
|
4. člen
|
3. člen
odloka se spremeni tako, da se glasi: |
“Meje
planskih celot in posameznih območij urejanja so določene v grafičnem
delu prostorskih ureditvenih pogojev za Občino Velike Lašče, ki
vključuje planske celote V25 Turjak, V26 Veliki Ločnik, V27 Rašica, V28
Rob, V29 Velike Lašče, V30 Ulaka, V31 Selo, V32 Dvorska vas in V33
Karlovica, izdelanih leta 1998 in prikazanih v načrtih TTN in PKN v
merilu 1:5000. Načrti prostorskih ureditvenih pogojev v M 1:5000 oziroma
M 1:2880 (Uradni list SRS, št. 4/85, 6/86 in Uradni list RS, št. 11/95)
se uporabljajo v delih, ki so skladni z zgoraj navedenimi spremembami.”
|
|
5. člen
|
Besedilo
4. do vključno 35. člena odloka se črta in nadomesti z novim 4. členom,
ki se glasi: |
|
“II.
SKUPNA MERILA IN POGOJI |
1.
Veljavnost skupnih meril in pogojev Skupna merila in pogoji veljajo za
vsa območja urejanja v planski celoti, če ni s posebnimi merili in
pogoji določeno drugače. |
2.
Pretežna namembnost Območja urejanja imajo naslednje pretežne
namembnosti: |
S –
površine za stanovanja in spremljajoče dejavnosti, |
O –
površine za osrednje dejavnosti, |
I –
površine za šolstvo, inštitute in zdravstvo, |
M –
površine za obrtno-servisne dejavnosti, pokopališča, |
P –
površine za obrtno-podjetniške, proizvodne in poslovne dejavnosti, |
T –
površine za promet, |
R –
parkovne, športne in rekreacijske površine, |
E –
območja za površinsko pridobivanje rudnin, |
G –
gozdne površine, |
K –
kmetijske površine. |
3.
Morfološke enote |
Območja
urejanja so glede vrste posegov v prostor in glede na njihovo
oblikovanje razčlenjena na morfološke enote. Glede vrste posegov v
prostor imajo morfološke enote naslednje oznake: |
1 –
območja za blokovno gradnjo, |
2 –
območja za gradnjo družinskih stanovanjskih hiš, |
3 –
območja za osrednje dejavnosti in stanovanja, |
4 –
območja za mešane dejavnosti (stanovanja, poslovne dejavnosti, drobno
gospodarstvo), |
5 –
območja za šolstvo, inštitute, zdravstvo in varstvo, |
6 –
območja za obrtno-podjetniške, proizvodne in poslovne dejavnosti, |
7 –
območja za komunalne dejavnosti, |
8 –
parkovna, športna in rekreacijska območja, |
9 –
zelene površine in pokopališča. |
Glede
oblikovanja posegov imajo morfološke enote naslednje oznake:
|
A –
prostostoječa zazidava, |
B –
strnjena zazidava, |
C –
kompleksi s svojstveno zazidalno strukturo, |
D –
vaška jedra, |
E – hale
in paviljoni, |
F –
tehnološki objekti, |
G –
dnevni kopi. |
4.
Merila in pogoji glede vrste posegov v prostor |
4.1.
Območja za blokovno gradnjo |
V
morfoloških enotah z oznako 1 so dovoljeni naslednji posegi:
|
–
novogradnja, dozidava, nadzidava, rekonstrukcija večstanovanjskih
objektov, |
–
gradnja objektov dopolnilnih dejavnosti, ki so dovoljene v območju
družinske stanovanjske gradnje (točka 4.2). |
4.2.
Območja za gradnjo družinskih stanovanjskih hiš V morfoloških enotah z
oznako 2 so dovoljeni naslednji posegi: |
–
gradnja stanovanjskih objektov, |
–
gradnja objektov osnovne preskrbe, |
–
gradnja objektov storitvenih dejavnosti, |
–
gradnja objektov zdravstva, šolstva in varstva, |
–
gradnja objektov in naprav za potrebe delovanja organizacij in društev,
|
–
gradnja objektov za šport in rekreacijo, |
–
gradnja sakralnih objektov, |
–
gradnja kmetijskih gospodarskih objektov in hlevov v vaških naseljih
oziroma zaselkih. Parcela mora zagotavljati zadostne odmike od sosednjih
objektov in dovolj veliko zemljišče za dovoz in manipulacijo. Okna in
ventilacijske odprtine hlevov in gnojišča ne smejo biti usmerjene proti
bivalnim pogojem sosedov in proti sosednjim dvoriščem, |
–
gradnja posamičnih poslovnih, obrtnih, servisnih in gostinskih objektov,
kadar gre za stanovanjsko območje mešanih dejavnosti in ko se na podlagi
strokovne presoje ugotovi, da nova dejavnost ne poslabšuje pogojev
bivanja in ima na voljo dovolj veliko gradbeno parcelo, na kateri
zagotovi potrebna parkirna mesta in ostale pogoje. |
V
morfoloških enotah 2A, 2B, 2C in 2D je dovoljena tudi gradnja
stanovanjskih objektov z večjim številom stanovanj, če se objekti po
velikosti in obliki prilagodijo gradbeni strukturi v območju oziroma ne
odstopajo od prevladujočega morfološkega vzorca naselja in če so
zagotovljeni ostali lokacijski pogoji kot: število parkirnih mest,
zelene površine in površine za igro otrok (vsaj 14 m2 na stanovanje),
svetlobno-tehnični pogoji, velikost funkcionalnega zemljišča in drugi. |
V
območju z oznako 2A/1 je treba pred posegom v prostor izdelati
urbanistično rešitev, ki bo določila vsaj parcelacijo gradbenih parcel
in dostopnih cest od javne ceste do gradbene parcele. Služba za
urbanizem občine lahko zahteva tudi druge elemente urbanistične rešitve.
|
V
območju strnjene zazidave vrstnih in atrijskih hiš oziroma 2B je
preureditev podstrešij v bivalne prostore, ki zahteva spremembo
gabarita, naklona strešin in izvedbo okenskih odprtin izven ravnine
strešin dovoljena le, če je tak poseg višinsko in oblikovno skladen s
sosednjimi objekti ali se izvede na celotnem nizu ali skupini objektov
istočasno. |
4.3.
Območja za osrednje dejavnosti |
V
morfoloških enotah z oznako 3 so dovoljeni naslednji posegi:
|
–
gradnja poslovnih objektov, |
–
gradnja objektov za osnovno oskrbo in specializirano trgovino, |
–
gradnja objektov za storitvene in servisne dejavnosti, gostinstvo, šport
in rekreacijo, |
–
gradnja objektov družbenih dejavnosti, |
–
gradnja objektov in naprav za potrebe delovanja organizacij in društev,
|
–
gradnja sakralnih objektov, – gradnja parkirnih in garažnih objektov,
|
–
gradnja stanovanj, v pritljičju je praviloma javni program. |
4.4.
Območja mešanih dejavnosti V morfoloških enotah z oznako 4 je poleg
posegov, ki so dopustni v morfoloških enotah z oznako 2 dovoljene tudi: |
–
gradnja objektov drobnega gospodarstva, |
–
gradnja poslovno-servisnih objektov. |
4.5.
Območja za šolstvo, inštitute, zdravstvo in varstvo V morfoloških enotah
z oznako 5 so dovoljeni naslednji posegi: |
–
gradnja objektov za šolstvo, inštitute, zdravstvo in varstvo,
|
–
gradnja objektov za šport in rekreacijo. |
Na meji
objektov in območij šolstva, inštitutov, zdravstva in varstva ni
dovoljeno locirati obrtnih, gostinskih, gospodarskih ter drugih objektov
oziroma dejavnosti, ki lahko motilno vplivajo na osnovno dejavnost.
Novozgrajeni objekti morajo biti odmaknjeni od objektov šolstva,
inštitutov, zdravstva in varstva vsaj 15 m in najmanj 5 m od parcelne
meje |
4.6. V
morfoloških enotah z oznakami 1, 2, 3, 4 in 5 je dovoljena tudi: |
–
postavitev začasnih in pomožnih objektov, |
–
postavitev večjih reklamnih znamenj, turističnih oznak in spominskih
obeležij, |
–
postavitev ograj, |
–
ureditev parkirišč, |
–
gradnja garaž, |
–
urejanje odprtih površin, kot so zelenice, otroška igrišča, športna
igrišča, pešpoti in ploščadi, |
–
gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez,
|
–
vodnogospodarske ureditve, |
–
gradnja objektov za potrebe obrambe in zaščite, |
–
nadzidave in prizidave obstoječih objektov, |
–
rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov in vzdrževalna dela,
|
–
rušitve in nadomestna gradnja. |
4.7.
Območje za obrtno-podjetniške in proizvodne dejavnosti |
V
morfološki enoti z oznako 6 so dovoljeni naslednji posegi: |
–
gradnja obrtno-podjetniških, servisnih, proizvodnih in poslovnih
dejavnosti ter drugih objektov, ki služijo osnovni dejavnosti,
|
–
postavitev začasnih in pomožnih objektov, |
–
postavitev večjih reklamnih znamenj, turističnih oznak in spominskih
obeležij, |
–
postavitev ograj, |
–
ureditev parkirišč, |
–
gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez,
|
–
vodnogospodarske ureditve, |
–
gradnja objektov za potrebe obrambe in zaščite, |
–
nadzidave in prizidave obstoječih objektov, |
–
rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov in vzdrževalna dela,
|
–
rušitve in nadomestna gradnja. |
Za
obstoječe in nove objekte, ki imajo lahko negativne vplive na okolje, je
treba pridobiti predhodne pogoje pristojnih služb. |
4.8.
Območje za komunalne dejavnosti |
V
morfološki enoti z oznako 7 so dovoljeni naslednji posegi: |
–
gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in
zvez, prodajni servisi, bencinske črpalke in podobno, – |
postavitev začasnih in pomožnih objektov, |
–
postavitev večjih reklamnih znamenj, turističnih oznak in spominskih
obeležij, |
–
postavitev ograj, – ureditev parkirišč, |
–
vodnogospodarske ureditve, |
–
gradnja objektov za potrebe obrambe in zaščite, |
–
nadzidave in prizidave obstoječih objektov, |
–
rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov in vzdrževalna dela,
|
–
rušitve in nadomestna gradnja. |
Za
obstoječe in nove objekte, ki imajo lahko negativne vplive na okolje, je
treba pridobiti predhodne pogoje pristojnih služb. |
4.9.
Parkovna, športna in rekreacijska območja |
V
morfoloških enotah z oznako 8 so dovoljeni naslednji posegi:
|
–
gradnja športnih in rekreacijskih objektov ter naprav in urejanje
površin za šport in rekreacijo, |
–
gradnja spremljajočih objektov in naprav, ki dopolnjujejo osnovno
športno-rekreacijsko dejavnost (parkirišča, sanitarije, gostinski
lokali), |
–
gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez,
|
–
vodnogospodarske ureditve, – urejanje zelenih površin, |
–
postavitev spominskih obeležij, reklamnih znamenj in turističnih oznak,
|
–
postavitev začasnih in pomožnih objektov, |
–
postavitev mikrourbane opreme, |
–
nadzidave in prizidave obstoječih objektov, |
–
rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov in vzdrževalna dela,
|
–
rušitve in nadomestna gradnja. |
4.10.
Zelene površine |
V
morfoloških enotah z oznako 9 so ob pogoju, da se ne prizadene objektov
naravne in kulturne dediščine, dovoljeni naslednji posegi: |
–
urejanje zelenih površin, |
–
urejanje utrjenih površin in rekreacijskih poti, |
–
postavitev mikrourbane opreme, |
–
postavitev spominskih obeležij in turističnih oznak, |
–
urejanje in širitev pokopališč ter znotraj njih, gradnja, rekonstrukcija
ali adaptacija pokopaliških insakralnih objektov, |
–
gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez,
|
–
vodnogospodarske ureditve, |
–
nadzidave in prizidave obstoječih objektov, |
–
rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov in vzdrževalna dela, |
–
rušitve in nadomestna gradnja. |
4.11.
Novogradnje, prizidave, nadzidave in nadomestne gradnje v ureditvenih
območjih naselij |
Novogradnje objektov so dopustne na podlagi splošnih in posebnih določil
odloka. Prizidave, nadzidave, rekonstrukcije in adaptacije objektov so
dopustne samo pod pogojem, da so objekti zgrajeni z gradbenim
dovoljenjem oziroma da so bili zgrajeni pred letom 1967, če so le-te
skladne z določili tega odloka. |
Nadomestni objekti se lahko gradijo na površinah, kjer so dovoljene
novogradnje objektov. Za objekt, ki se ruši, je treba izdelati posnetek
obstoječega stanja tako, da se ugotovi koristna površina in namembnost
zgradbe, namenjene za rušenje. Prvotni objekt je treba po izgradnji
nadomestnega objekta obvezno v skladu z rešitvijo v lokacijski
dokumentaciji v celoti ali delno porušiti |
.4.12.
Sprememba namembnosti obstoječih objektov v ureditvenih območjih naselij |
Sprememba namembnosti obstoječih legalno zgrajenih objektov je dovoljena
v skladu z namembnostjo morfološke enote: |
– če je
nova dejavnost skladna z morfološkim vzorcem in pretežno namembnostjo
območja, |
– če so
zagotovljeni vsi pogoji za nemoteno funkcioniranje nove dejavnosti, |
– če
funkcionalno zemljišče po velikosti ustreza zahtevam nove dejavnosti. |
5.
Območja urejanja z oznakami K in G |
5.1.
Najboljša kmetijska in varovana gozdna zemljišča |
V
območjih urejanja z oznakami K in G, ki vključujejo najboljša kmetijska
in varovana gozdna zemljišča, so dovoljeni naslednji posegi:
|
–
kmetijske in gozdnogospodarske prostorsko ureditvene operacije,
|
–
melioracija zemljišč, |
–
vodnogospodarske ureditve, |
–
gradnja objektov in naprave za potrebe komunale, prometa in zvez, ki
bistveno ne prizadenejo obdelovanja kmetijskih zemljišč (podzemni vodi,
daljnovodi do napetosti 20 kV, vodna črpališča, vodohrani, lokalne
čistilne naprave, lokalne ceste do širine 5,5 m, kolesarske poti in
drugi za občino pomembni infrastrukturni objekti, ki jim zaradi posebnih
lokacijskih zahtev ni možno določiti druge lokacije), |
–
postavitev spominskih objektov, reklamnih znamenj in turističnih oznak,
|
–
postavitev naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti
(meritve, zbiranje podatkov), – postavitev začasnih objektov in
nadstreškov ob postajališčih javnega prometa, |
–
sanacija peskokopov in gramoznic, |
– enojni
kozolec, |
– na
obstoječih legalno zgrajenih objektih so dovoljena tekoča vzdrževalna
dela, adaptacije in nujne funkcionalne dopolnitve, pri čemer je treba
ohranjati značilne arhitektonske elemente. V območju kmetije so dopustne
tudi gradnje dvojnih kozolcev. Nadomestne gradnje dotrajanih objektov so
dovoljene pod pogojem, da se stari objekt v celoti ali delno poruši in
nadomesti z novim v enakih ali manjših gabaritih. Namembnost objektov se
praviloma ne sme spreminjati. Ustreznost eventualne spremembe
namembnosti presodi občinska služba za urbanizem v postopku izdelave
lokacijske dokumentacije. |
Podlaga
za ugotavljanje upravičenosti posegov, razen za posege v že zgrajene
objekte, je mnenje strokovnih služb s področja kmetijstva oziroma
gozdarstva, varstva narave in po potrebi vodnega gospodarstva.
|
5.2.
Drugo kmetijsko območje in gospodarski gozd |
V
ostalih kmetijskih zemljiščih (drugo območje) in v gospodarskem gozdu so
dovoljeni tile posegi: |
–
ureditev zelenih in parkovnih površin, trim steze, smučišča in podobno, |
–
gradnja lovskih, ribiških, planinskih domov in gozdarskih objektov, |
–
urejanje ribnikov in akumulacij za namakanje kmetijskih površin, |
–
kmetijske in gozdnogospodarske prostorsko ureditvene operacije, |
–
melioracija zemljišč, |
–
vodnogospodarske ureditve, |
–
gradnja objektov in naprave za potrebe komunale, prometa in zvez, ki
bistveno ne prizadenejo obdelovanja kmetijskih zemljišč (podzemni vodi,
daljnovodi do napetosti 20 kV, vodna črpališča, vodohrani, lokalne
čistilne naprave, lokalne ceste do širine 5,5 m, kolesarske poti in
drugi za občino pomembni infrastrukturni objekti, ki jim zaradi posebnih
lokacijskih zahtev ni možno določiti druge lokacije), |
–
postavitev spominskih objektov, reklamnih znamenj in turističnih oznak,–
postavitev naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti
(meritve, zbiranje podatkov), |
–
postavitev začasnih objektov in nadstreškov ob postajališčih javnega
prometa, |
–
sanacija peskokopov in gramoznic, |
– dvojni
kozolec, |
–
izkoriščanje in sanacija črpališč mineralnih surovin na podlagi presoje
vplivov na okolje. |
– na
zemljiščih, ki niso posebej zavarovana in kjer obstajajo pogoji za
rekreacijsko dejavnost, je dovoljena gradnja oziroma urejanje posameznih
športnih naprav in spremljajočih objektov (garderobe, parkirišča in
podobno). |
Izjemoma se lahko gradijo: |
–
objekti, ki neposredno služijo kmetijski proizvodnji kot hlevi, silosi,
strojne lope, če za to ni možno uporabiti zemljišč znotraj območij
naselij oziroma zaselkov, če prosilec izpolnjuje pogoje, določene v
zakonu o kmetijskih zemljiščih. Pod enakimi pogoji, ob upoštevanju meril
in pogojev tega odloka, se lahko gradijo enostanovanjski objekti za
potrebe kmetov, vendar mora stanovanjski objekt predstavljati strnjeno
celoto z ostalimi objekti kmetije; |
–
objekti za zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah |
–
širitev pokopališč. |
5.3.
Pogoji za lociranje izjemnih posegov |
Lokacija
kmetijskih in spremljajočih objektov, ki jih je izjemoma dopustno
graditi na ostalih kmetijskih zemljiščih, mora poleg zahtev, ki jih
določa zakon o kmetijskih zemljiščih, izpolnjevati tudi tele lokacijske
pogoje: |
– čim
bližje naselja oziroma zaselka, |
– ne sme
posegati v strnjeni kompleks nepozidanih zemljišč, |
– ne sme
posegati v krajinsko izpostavljeno območje in v območje posebne
krajinske vrednosti ter v druga zavarovana območja (vodni viri ipd.), |
–
zagotavljati mora minimalno komunalno opremljenost zemljišča (dostopna
cesta, pitna voda, elektrika, primerno urejeno odvajanje odplak). |
Kot
podlago za presojo ustreznosti lokacije je treba za vse navedene izjemne
posege izdelati strokovno gradivo. Odločitev sprejme občinska služba za
urbanizem na podlagi mnenj strokovnih služb. |
Strokovno gradivo za presojo ustreznosti lokacije mora vsebovati tudi
organizacijsko shemo kmetije v merilu 1:1000 oziroma 1:500 ter podatke o
kapacitetah in namembnosti objektov ter velikosti zemljišča, ki pripada
novi kmetiji. Parcele, ki pripadajo novi kmetiji, morajo biti označene
na kopiji katastra. Priložen mora biti tudi posestni list. |
Izjemni
posegi za potrebe kmetov, za katere je bila izdana lokacijska
informacija pred sprejetjem tega odloka, se dokončajo na podlagi določil
lokacijske informacije. |
5.4.
Gradnja na kmetijskih oziroma gozdnih zemljiščih, ki so v zemljiški
knjigi vpisana kot stavbišče |
Na
parcelah, ki se nahajajo izven stavbnih zemljišč in predstavljajo v
naravi kmetijsko oziroma gozdno zemljišče, v zemljiškem katastru pa so
vpisane kot stavbišče, je dovoljena gradnja objektov le, če je skladna s
splošnimi določili odloka. Dejstvo, da zemljiški kataster ni bil
ažuriran, ne pomeni pravice do uveljavljanja nadomestne gradnje na
posameznem kmetijskem oziroma gozdnem zemljišču. |
5.5.
Gozdni rob Za vse posege v 25 m širok pas ob gozdnem robu je treba
pridobiti predhodno mnenje pristojne gozdarske službe. |
6.
Razpršena gradnja |
Na
območjih razpršene gradnje (R), ki so določena z dolgoročnim planom, so
dovoljene: novogradnje, nadomestne gradnje, prizidave in nadzidave, ki
so skladne z morfološkim vzorcem območja, kadar gre za funkcionalne
dopolnitve ali zgostitve območja. |
Spremembe namembnosti obstoječih objektov so dopustne, če so skladne s
pretežno namembnostjo območja in ne poslabšujejo osnovnih pogojev
bivanja. Pretežna namembnost območja razpršene gradnje se določi na
podlagi podatkov obstoječega stanja v skladu z merili 2. in 3. točke 4.
člena odloka. Sprememba namembnosti in nadomestna gradnja nista
dovoljeni, kadar gre le za posamične gospodarske in pomožne objekte. |
Za
posege v prostor veljajo splošna določila tega odloka |
7.
Začasni in pomožni objekti |
Začasne
objekte in naprave, namenjene sezonski turistični ponudbi ali
prireditvam in podobno, je dovoljeno postaviti na podlagi splošnih
določil odloka na zemljiščih, ki so prometno dostopna. |
Pomožni
objekti, večja reklamna znamenja, turistične oznake in spominska
obeležja morajo biti postavljeni tako, da dopolnjujejo javni prostor in
ne ovirajo vzdrževanja komunalnih naprav in prometnih objektov.
Pomožne objekte je dopustno graditi v skladu z določili občinskega
odloka. |
8.
Splošna obramba in družbena zaščita |
Pri
vsakem posegu v prostor, s katerim pridobimo nove stanovanjske,
proizvodne in poslovne površine, je dovoljeno zgraditi ustrezne objekte
za zaščito prebivalcev in materialnih dobrin pred učinki sodobnih vojnih
sredstev. |
9.
Varstvo pred požari |
Urgentne
poti za gasilska vozila je treba urediti krožno, njihova oddaljenost od
objektov in širina morata znašati po 5 m, minimalni radij obračanja pa
11,5 m. Poti morajo biti dimenzionirane na 10 t osnega pritiska. |
Odmiki
med objekti morajo biti v skladu s pravilnikom o tehničnih normativih. |
Protipožarni hidranti morajo biti v ustrezni medsebojni razdalji,
postavljeni ob zunanji strani interventnih poti, zagotovljena mora biti
zadostna količina vode. |
10.
Merila in pogoji glede oblikovanja novogradenj in drugih posegov v
prostor |
10.1.
Splošni pogoji za oblikovanje objektov in drugih posegov v prostor
|
Pri
novogradnjah, nadzidavah, prizidavah, postavitvi pomožnih in začasnih
objektov ter pri drugih posegih v prostor je treba zagotoviti oblikovno
homogenost in identiteto območja ter se prilagajati ureditvam po: |
–
zasnovi izrabe zemljišč, |
– odmiku
od sosednjih objektov, |
–
sestavi stavbnih mas, |
–
višinskim gabaritom in gradbeni črti, |
–
naklonu streh in smereh slemen, |
–
razmerju dimenzij fasad in njihovi orientaciji, |
– merilu
in razporeditvi fasadnih elementov, zlasti oken in vrat, |
– barvi
in teksturi streh in fasad |
– načinu
ureditve odprtega prostora, |
– načinu
izvedbe ograj in drugih posegov v prostor. |
Oblikovanje objektov v vaških jedrih in v območjih morfoloških enot 2D
mora slediti vzpostavljeni oblikovni identiteti in homogenosti območja
ter biti prilagojeno okoliškim objektom in ureditvam po: |
– legi
objektov, ki mora biti praviloma usklajena s tipično parcelno
razdelitvijo; |
–
funkcionalnemu zaporedju objektov na parceli; |
–
ohranjanju gradbene linije in obstoječe zazidave; |
– smereh
slemen, materialih in barvi kritine in naklonu strešin; |
– merilu
in razporeditvi stavbnih odprtin, tloris objektov je podolgovat,
razmerje stranic je v skladu z okoliškimi objekti. Novi objekti ne smejo
presegati višinskega gabarita naselja in bistveno izstopati iz
zaključenega roba naselja. |
V
območjih vaških jeder (2D) je treba za posege v prostor pridobiti
predhodne pogoje službe za varovanje naravne in kulturne dediščine. |
10.2.
Merila za oblikovanje objektov |
Oblikovanje objektov družinskih stanovanjskih hiš |
–
tloris: podolgovat, razmerje stranic vsaj 1:1,4; |
–
višina: največ P+1+M (pritličje, prvo nadstropje, mansarda – izkoriščeno
podstrešje) (3 etaže nad terenom). Kota pritličja je pri vhodu največ 30
cm nad terenom, kolenčni zid je visok do 40 cm; oziroma P+M (2 etaži nad
terenom), kolenčni zid je visok največ 100 cm. |
Oblikovanje gospodarskih poslopij |
Tloris
objekta je podolgovat z razmerjem stranic vsaj 1:1,5. |
V
primeru velikih stavbnih mas je treba objekt vizualno členiti na manjše
enote in ustrezno ozeleniti. |
Oblikovanje javnih objektov, objektov oskrbnih in servisnih dejavnosti |
–
tloris: podolgovat, razmerje stranic vsaj 1:1,2; |
–
višina: priporočljiva P+1, največ P+2+M, kolenčni zid 80 cm.
|
V
primeru velikih stavbnih mas je treba objekt vizualno členiti na manjše
enote in ustrezno ozeleniti. Strehe
– Strehe so simetrične dvokapnice, nad sestavljenim tlorisom so dopustne
tudi večkapnice. Strešine glavnega in ostalih objektov morajo imeti
enoten naklon od 35–40 stopinj. Kritina mora biti opečna oziroma temne
barve. Posebno oblikovani objekti (cerkve, spomeniško varovani objekti
in obstoječi legalno zgrajeni objekti) imajo lahko drugačen naklon
strehe od zgoraj določenega. Sleme objekta mora potekati v smeri daljše
stranice. Frčade ne smejo biti višje od višine osnovne strehe.
|
Nadzidave in prizidave |
–
Nadzidave in prizidave objektov morajo biti skladne s stavbno maso, z
oblikovanjem in z gradbenimi materiali osnovnega objekta. Streha
prizidanega dela stavbe mora biti izvedena v enakem naklonu kot streha
osnovnega objekta, tako da se streha osnovnega objekta praviloma
podaljša preko prizidka. Prizidki z ravnimi strehami niso dovoljeni.
|
Pomožni
objekti |
–
Pomožni objekti se praviloma gradijo kot prizidki glavnega objekta ali
kot samostojni objekti, ki morajo biti oblikovno skladni z glavnim
objektom: skladnost streh, naklon, kritina, skladnost gradbenih
materialov. |
10.3.
Oblikovalski kontrasti |
Oblikovalski kontrasti pri novih posegih v prostor so dopustni: |
– kadar
ima kontrast namen simbolno prikazati funkcionalno različnost novega
objekta od programsko enotnega okolja, |
– kadar
ima kontrast namen vzpostaviti prostorsko dominanto |
Presoje
tovrstnih odstopanj je potrebno izvesti ob izdelavi lokacijske
dokumentacije. Stroške presoje krije investitor. |
Gradnja
stanovanjskih objektov, ki predstavljajo oblikovno posebnost (sončna
hiša, atrijska hiša, terasna hiša ipd.) v pretežno vaških naseljih ni
dovoljena, v urbanih naseljih pa le pod pogojem, da se zgradijo kot
zazidalni kompleks s svojstveno oblikovno zasnovo in ustrezno ozelenijo. |
10.4.
Odmiki |
V
območjih brez izrazito enotne gradbene črte obstoječih objektov in
enotnega zazidalnega načina, ki se določi z urbanistično rešitvijo, mora
biti odmik novozgrajenega objekta: |
– vsaj 5
m od zunanjega roba hodnika za pešce ali vsaj 7 m od roba cestišča, |
– vsaj 4
m od parcelne meje soseda. |
Novozgrajeni objekt ne sme motiti sosednje posesti. Pri določanju
odmikov med objekti je treba upoštevati tudi pogoje svetlobnotehnične
ocene, višino in namembnost načrtovanih objektov. |
Če so
odmiki manjši od zgoraj določenih (7 m, 5 m, oziroma 4 m), je treba v
lokacijski dokumentaciji izdelati podrobno utemeljitev posega in
predložiti predhodno mnenje mejašev oziroma upravljalca ceste.
|
10.5.
Ograje in oporni zidovi |
Ograje
in oporne zidove je možno graditi na podlagi splošnih pogojev občinskega
odloka o pomožnih objektih. Ograjo in oporni zid se lahko gradi 1,5 m od
utrjenega roba cestišča oziroma na meji s pločnikom, če je le-ta
zgrajen. Če je ta odmik manjši od 1,5 m, mora biti podrobno utemeljen in
proučen v lokacijski dokumentaciji; nanj mora biti pridobljeno tudi
soglasje mejašev. Kadar gre za oporni zid vzdolž ceste, je treba poleg
mejašev pridobiti tudi soglasje upravljalca ceste in občine.
|
Višinske
razlike na zemljišču morajo biti praviloma premoščene s travnatimi
brežinami in le izjemoma z opornimi zidovi. |
Izgradnja opornega zidu višjega od 1,5 metra je dopustna le takrat,
kadar pristojna služba s področja geotehnike ugotovi nevarnost rušenja
terena. Če je zaradi terenskih razmer višina opornega zidu večja od dveh
metrov, je treba izvedbo zidu izpeljati v kaskadah. Oporni zid mora biti
intenzivno ozelenjen. |
11.
Urbana oprema |
Urbana
oprema (začasni objekti, stojnice, telefonske govorilnice, postajališča
javnega prometa, nadstreški, klopi, smetnjaki, svetila, reklamni panoji,
turistične oznake in spominska obeležja) mora biti praviloma oblikovana
enotno. Pri uporabi tipiziranih elementov je treba enotnost zagotoviti z
njihovo razmestitvijo.
12. Urbanistična rešitev |
Če
namerava investitor graditi objekt na večjem nepozidanem stavbnem
zemljišču, ki nima dostopa z javne ceste oziroma če novogradnja ovira
nadaljnjo parcelacijo gradbenih parcel, občinska služba za urbanizem
lahko zahteva, da se pred izdelavo lokacijske dokumentacije za
načrtovani objekt pridobi: |
–
geodetski posnetek obstoječega stanja za obravnavano območje, |
–
urbanistično rešitev območja, ki določi: gradbene parcele, prometno
ureditev z dostopi do parcel in regulacijskimi pogoji, ter pogoje za
oblikovanje objektov, |
–
predlog komunalne opremljenosti gradbenih parcel. |
Velikost
območja, za katerega je treba izdelati urbanistično rešitev, določi
občinska služba za urbanizem. |
Stroške
izdelave urbanistične rešitve krijejo lastniki gradbenih parcel. Pri
pripravi urbanistične rešitve lahko sodeluje tudi občina. |
Urbanistično rešitev potrdi občinski svet na predlog službe za urbanizem
občine. |
Urbanistična rešitev je strokovna podlaga za izvedbo parcelacije
gradbenih parcel in za izdelavo lokacijske dokumentacije. |
13.
Merila in pogoji glede določanja velikosti gradbenih parcel in
funkcionalnih zemljišč |
13.1.
Velikost gradbene parcele |
Velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč se določi z
lokacijsko dokumentacijo oziroma v posebnem postopku. |
Pri tem
je treba upoštevati: |
–
namembnost in velikost objekta na parceli, zahteve glede pomožnih
objektov, konfiguracijo terena, trase komunalnih vodov in druge omejitve
rabe zemljišč, |
–
urbanistične zahteve (funkcionalni dostopi, parkirna mesta, utrjene
površine ob objektih in funkcionalno zelenje: pri javnih objektih tudi
zelenice in zelene ureditve, pri družinskih stanovanjskih objektih
zelenjavni vrt), |
–
sanitarno tehnične zahteve (vpliv bližnje okolice, osončenje v odnosu do
gostote zazidave, prezračevanje – proste površine, intervencijske poti).
|
13.2.
Pozidanost gradbene parcele |
Gradbena
parcela je lahko pozidana največ 40%, kar vključuje tako glavni objekt
in pomožne objekte. Najmanj 10% gradbene parcele mora biti ozelenjene,
kar se prikaže v načrtu zunanje ureditve v lokacijski dokumentaciji.
Površine za otroška igrišča, določene v točki 4.2. tega člena, niso
vključene v navedeni odstotek zelenih površin. |
Gradbena
parcela objekta oziroma njegovo funkcionalno zemljišče mora biti v
celoti vključeno v območje, kjer je gradnja v skladu z določili tega
odloka dopustna. |
14.
Merila in pogoji glede varovanja naravne in kulturne dediščine
|
14.1.
Splošna določila |
Posegi
na območjih, posamičnih parcelah in objektih, ki so prikazani v
grafičnem delu odloka in so uvrščeni med naravno in kulturno dediščino,
se smejo izvajati le v sodelovanju s pristojno službo za varstvo naravne
in kulturne dediščine. |
Na
objektih in območjih naravne in kulturne dediščine, ki so razglašeni za
kulturnozgodovinske spomenike ali naravne znamenitosti oziroma so v fazi
razglasitve, so posegi dovoljeni v skladu z zakonskimi določili oziroma
z določili razglasitvenega dokumenta. |
Na
objektih in območjih naravne in kulturne dediščine morajo posegi in
oblikovanje zagotavljati ohranitev njihove izvirnosti, oblike in
lastnosti ter omogočati redno vzdrževanje. |
14.2.
Kulturna dediščina |
Pogoji
varstva naravne in kulturne dediščine so opredeljeni za naslednja
naselja: Adamovo, Brankovo, Dolnje Retje, Dvorska vas, Gorenje Kališče,
Gornje Retje, Grm, Hlebče, Hrustovo, Jakičevo, Kaplanovo, Karlovica,
Krkovo pri Karlovici, Kukmaka, Logarji, Lužarji, Mala Slevica, Male
Lašče, Opalkovo, Plosovo, Podlog, Podkogelj, Podkraj, Podsmreka,
Podulaka, Podžaga, Prhajevo, Prilesje, Pušče, Rašica, Srobotnik pri
Velikih Laščah, Stope, Strmec, Škrlovica, Ulaka, Velika Slevica, Velike
Lašče, Žaga in območja: Ponikalnice, Malenše, toka Rašice v jurskih
apnencih, vzhodni del Loga (ravnice Rašice), dolinskega dna Kozmanjke,
Črnega potoka, Velikega grabna in Rašice, značilno oblikovanje krajine
(med Velikimi Laščami, Rašico in Karlovico), ponikalnic Šumnika in
Smrečnika, ponorov Cereje v Velikih Laščah, močvirnatega travnika ob
potoku Cereje, ponikalnice pod vasjo Prilesje, rastišča Bodike nad
Kališkim potokom, ponorov Dvorske vode pri Podplani, Finkova dolina,
območje okrog Sv. Trojice, Sv. Roka nad Srobotnikom, nad Lužarji,
vzpetine nad Veliko Slevico, okrog cerkve Sv. Ožbolta, nad Lužarji
območje prvotne naselbine Villa Lassis, območja historičnih komunikacij,
historičnih mej, območja značilnih vedut na naselja in dominante.
|
14.3.
Naravna dediščina |
Hidrološka in geomorfološka, površinska in podzemska geomorfološka
naravna dediščina in površine naravne dediščine ekološkega pomena se
varujejo z varstvenimi režimi za to dediščino. |
Posegi,
ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili dediščino, niso dovoljeni.
|
14.4.
Kulturna krajina |
V
območju ohranjanja značilno oblikovane kulturne krajine (omejitev
območja je razvidna v grafičnih prilogah), ki obsega naselja: Kukmaka,
Grm, Jakičevo, Hlebče, Hrustovo, Opalkovo, Podulaka, Ulaka, Brankovo,
Podsmreka, Adamovo, Velika Slevica, Polzelo in Kot pri Slevici, ni
dovoljeno razgaljanje tal (kamnolomi, peskokopi, useki, goloseki ipd.).
|
14.5.
Nepremična kulturna in zgodovinska dediščina |
1.
Arheološki tereni in najdišča se varujejo z varstvenimi režimi za to
dediščino. |
Izkopi
gradbenih jam, gradnja prometnic in komunalnih vodov na terenih, ki so
zavarovani s tretjo stopnjo varstvenega režima, morajo potekati pod
arheološkim nadzorom. |
Vsak
poseg v arheološki teren mora biti usklajen s pogoji, ki jih narekuje
posamezna arheološka lokaliteta in ne sme razvrednotiti njene
pričevalnosti ali jo celo stihijsko uničiti. |
Varovalne ukrepe je možno na podlagi ugotovitev pri raziskovanju
prekvalificirati v višjo ali nižjo stopnjo varovanja, kar opravi
pristojna spomeniška služba. |
2.
Umetnostna stavbna dediščina |
Graditev
novih objektov v vidnem polju sakralne arhitekture mora potekati ob
sodelovanju pristojne varstvene službe. |
Prestavitve javnih spomenikov, znamenj so možne ob sodelovanju pristojne
varstvene službe. |
3.
Naselbinska dediščina |
Jasno
oblikovane meje naselja oziroma robovi so varovani in ni dovoljena
graditev objektov preko te meje. |
Pri
naseljih Podlog, Krkovo, Kaplanovo, Grič in Logarji ni dovoljena širitev
v smeri vzhoda, zaradi prostorsko ambientalnih kvalitet in vedut iz
Mišje doline. |
Pri
gradnji nadomestnih in novih objektov je treba upoštevati ulično linijo.
Stavbe naj se iz te linije ne umikajo v globino – na dvorišče.
|
Z
novogradnjami in dozidavami ni dovoljeno spreminjati značilnega sistema
pozidave (gradbenih nizov, razpotij, trgov) in obstoječih – historičnih
komunikacij. |
4.
Vedute in silhuete |
Območja
karakterističnih pogledov na naselja oziroma posamezne lokacije so
nezazidljiva (izjemoma ob sodelovanju pristojne varstvene službe).
|
Novogradnje in objekti, ki se nadzidavajo, ne smejo izstopati iz
silhuete naselja. |
14.5.
Zgodovinska dediščina |
Za
spominska obeležja iz obdobja NOV veljajo režimi za ta obeležja.
|
14.6.
Posegi v naravne prvine prostora |
Pri
posegih na naravnih prvinah prostora je treba ohraniti: |
–
krajinske prvine območja in značilno podobo krajine, |
–
značilne poglede (silhueta posamičnih objektov in panoramski razgledi),
|
–
naravni relief (če to ni mogoče, morajo biti različni nivoji premoščeni
s travnatimi brežinami ali izjemoma s škarpami, ki morajo biti
intenzivno ozelenjene), |
–
krajinsko tipiko vodotokov in obrežnega prostora (meandriranje,
oblikovanje sipin in tolmunov ter brzic, ohranjevanje obrežnih dreves).
|
Pri
posegih v prostor se morajo uporabljati naravni materiali. |
15.
Merila in pogoji glede prometnega urejanja |
15.0.
Prometne površine |
Ceste
oziroma cestni objekti se lahko gradijo in prenavljajo v rezervatih
oziroma v varstvenih pasovih cest na podlagi splošnih določil odloka.
|
V
rezervatih cest in varovalnih pasovih ni dovoljeno graditi. Na
obstoječih objektih so dovoljena le vzdrževalna dela. |
V
varovalnem pasu ceste je znotraj zazidljivih površin, določenih v merilu
PKN 5000, dovoljena gradnja novih objektov, prizidava in nadzidava
obstoječih objektov, sprememba namembnosti in hortikulturno urejanje le
s soglasjem upravljalca ceste in v skladu z osnovno namembnostjo
območja. |
15.1.
Širina varovalnih pasov cest |
Širine
varovalnih pasov cest se merijo od zunanjega roba cestnega sveta in
znašajo: |
– 40 m
varovalni pas za avtocesto, |
– 35 m
varovalni pas za hitro cesto, |
– 25 m
varovalni pas za glavno cesto, |
– 15 m
varovalni pas za regionalno cesto, |
– 5 m
varovalni pas za državne kolesarske poti, |
– 6 m
varovalni pas za lokalne dvopasovne ceste za mešani motorni promet z
obojestranskima hodnikoma za pešce, |
– 5 m
varovalni pas za lokalne dvopasovne ceste za mešani motorni promet z
enostranskim hodnikom za pešce, |
– 3 m
varovalni pas za lokalne dovoze. |
15.2.
Rezervati prometnic |
Bodoče
nove ali obstoječe prometnice, ki so v načrtu za rekonstrukcijo in jim
še niso dokončno določene tehnične značilnosti v projektni
dokumentaciji, imajo rezervat. V njem so na obstoječih objektih in
napravah dovoljena le nujna vzdrževalna dela ter posegi v prostor v
zvezi s komunalnim urejanjem. |
Skupne
širine rezervatov so glede na kategorizacijo cest, vrsto prometa,
število voznih pasov in ureditve obcestnega prostora naslednje:
|
– 30 m
rezervat ceste z dvema voznima pasovoma za mešani motorni promet s
kolesarskima stezama, hodnikom za pešce in postajališči za javni
potniški promet izven vozišča, |
– 10 m
rezervat za lokalne dvopasovne ceste za mešani motorni promet z
enostranskim hodnikom za pešce,
– 6 m rezervat za lokalne dovoze. |
15.3.
Širine lokalnih cest: |
Zasebni
dovozi do objektov so široki najmanj 3 m. |
Lokalni
dovozi oziroma interne ceste v naselju s preglednimi izogibališči so
široke najmanj 3,5 m. |
Lokalne
dvopasovne ceste z enostranskim hodnikom za pešce so široke najmanj 6,7
m (cestišče 5,5 m, enostranski hodnik za pešce 1,2 m). |
Lokalni
dovoz do gospodarskih in kmetijskih objektov mora biti širok najmanj 5
metrov. |
15.4.
Javna infrastruktura |
Vse
ceste in poti, ki so bile zgrajene oziroma se uporabljajo kot javna
infrastruktura, morajo ostati javno dobro, ne glede na lastništvo,
dokler se za posamezno cesto oziroma pot ne zagotovi drugačna rešitev.
|
15.5.
Dovozi in priključki |
Dovozi
in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da je
zagotovljena potrebna varnost v prometu. Uredijo se v soglasju s
pristojnim upravnim organom in upravljalcem ceste. Slepo zaključene
ceste morajo imeti obračališče. |
Vsaka
gradbena parcela mora imeti zagotovljen dovoz za motorna vozila. V
lokacijski dokumentaciji se določi tehnična rešitev dostopa od objekta
do javne ceste. V primeru, če dovoza na parcelo ni možno zagotoviti
neposredno z javne ceste, je treba v lokacijski dokumentaciji opredeliti
najprimernejši dostop preko sosednjih zemljišč. Možnost uporabe dostopa
preko sosednjih zemljišč investitor dokaže z vpisom služnostne pravice
oziroma s pogodbo. Dvorišča morajo biti za urgentni dovoz dostopna
neposredno z javne ceste ali posredno preko sosednjih zemljišč.
|
15.6.
Parkirne površine |
Pri
javnih in zasebnih objektih morajo biti zagotovljene zadostne parkirne
površine na funkcionalnem zemljišču uporabnika. |
Pri
novogradnjah in pri spremembi namembnosti objektov je potrebno
zagotoviti zadostno število parkirnih mest v skladu z veljavnimi
normativi in pridobiti soglasje pristojnega upravnega organa.
|
Potrebno
število garažnih oziroma parkirnih mest (PM): |
–
stanovanjska hiša 2 PM na stanovanje, |
–
stanovanje v večdružinski hiši 1,5 – 2 PM na stanovanje, |
–
poslovni prostori (pisarne) 1 PM na 30 m2 neto površine, |
–
poslovni prostori z obiskom strank 1 PM na 20 m2 neto površine,
|
–
gostilna 1 PM na 4 sedeže in 1 PM na 1 tekoči meter točilnega pulta,
|
– za
ostale dejavnosti se določi potrebno število parkirnih mest v lokacijski
dokumentaciji skladno s predpisi. |
15.7.
Vodne površine |
Vsi
vodotoki, hudourniki, melioracijski jarki in njihova poplavna območja
(inundacijska območja poplavne vode 100 l. pogostnosti) predstavljajo
območja varovalnega režima. Za poseg v ta prostor je potrebno pridobiti
posebne pogoje in soglasje službe, pristojne za vodno gospodarstvo.
|
Vse
površinske vode, ki pritekajo na območje urejanja ali ga prečkajo, je
treba urediti tako, da se zagotovi varnost stanovanjskih in drugih
objektov pred 100 letnimi poplavnimi vodami. Zbrane vode je treba
speljati vse do naravnega recipienta, ki jih je sposoben sprejeti brez
škode za dolvodna območja. |
15.8.
Varovalni pas vodotoka |
Novozgrajeni objekt mora biti odmaknjen od zgornjega roba vodotoka vsaj
10 m. Če je ta odmik manjši od 10 metrov, je treba pridobiti predhodne
pogoje pristojne službe za vodno gospodarstvo in za varstvo naravne in
kulturne dediščine. |
15.9.
Gradnja objektov na vodotokih |
Na
vodotokih je dovoljeno graditi objekte, vezane na vodotok (ribogojnica,
mlin, žaga, mala hidrocentrala ipd.) le na podlagi predhodne pozitivne
presoje vplivov na okolje in soglasja pristojnih služb. |
15.10.
Regulacije vodotokov |
Regulacije vodotokov z izključno gradbenimi posegi niso dopustne. Tak
poseg ne sme prizadeti ekološke vrednosti ter krajinske tipike
vodotokov. Oblikovanje brežin in struge mora izhajati iz podobnosti
glede na prvotno stanje. |
Regulacije vodotokov, izsuševanje močvirij, gradnja ribnikov in
spreminjanje rastiščnih pogojev so dopustne le ob soglasju pristojne
službe za varstvo naravne in kulturne dediščine oziroma na podlagi
predhodne pozitivne presoje vplivov na okolje. |
15.11.
Varovalni pas železnice |
Širina
varovalnega pasu železniške proge je 200 m od skrajnega tira. V območjih
postaj se varovalni pas ustrezno razširi, glede na število tirov in
območje ostalih železniških naprav in objektov. Prav tako se varovalni
pas ustrezno razširi, če v skupnem varovalnem pasu potekata cesta in
železnica. Posege v varovalnem pasu železniške proge je dovoljeno
izvajati le v soglasju z upravljalcem železniške proge. |
16.
Merila in pogoji glede komunalnega in energetskega urejanja ter
telekomunikacij |
16.1.
Splošna določila |
Komunalne, energetske in prometne objekte in naprave je dovoljeno
obnavljati in graditi na celotnem območju planske celote. To določilo
velja tudi za urejanje in ev. širitev obstoječih pokopališč.
|
Gradnja
objektov je dopustna le na komunalno opremljenih zemljiščih, ki imajo
zagotovljeno dovozno pot na javno cesto, priključek na elektriko, rešeno
oskrbo z vodo in odvajanje odpadnih vod. |
Obstoječe in predvidene objekte je treba obvezno priključiti na zgrajeno
komunalno in energetsko infrastrukturo (kanalizacijsko omrežje,
vodovodno omrežje, električno omrežje, plinsko omrežje). Poteki
komunalnih in energetskih vodov morajo biti medsebojno usklajeni.
|
V
rezervatih in varovalnih pasovih obstoječih in predvidenih energetskih
ter komunalnih vodov ni dovoljena gradnja novih objektov in naprav,
prizidav in nadzidav razen izjemoma ob soglasju upravljalca oziroma
predlagatelja posameznega voda. |
Na
obstoječih objektih so dovoljena le tekoča vzdrževalna dela.
|
Posamezni komunalni objekti in naprave, kot so transformatorske postaje,
črpalne postaje, sanitarni kioski, vodni zbiralniki ipd., morajo biti
postavljeni tako, da niso vidno izpostavljeni, praviloma v sklopu kakega
drugega objekta, neposredno poleg njega ali pod nivojem javne površine.
|
16.2.
Kanalizacijsko omrežje |
Vsi
objekti morajo biti priključeni na javno kanalizacijo. Na območjih
varstvenih pasov vodnih virov mora biti grajena vodotesna kanalizacija.
|
Načeloma
je treba izvajati sistem ločene kanalizacije. |
Sanitarne odplake je treba speljati do čistilne naprave, tehnološko
onesnažene vode pa je možno priključiti le, če so predhodno očiščene do
mere, kot to določa sanitarno soglasje. |
Do
izgradnje kanalizacije je možno sanitarne in tehnološke vode začasno
zadržati v vodotesnih nepretočnih, triprekatnih greznicah, ki jih je
treba redno čistiti. Vsebino greznic je treba odvažati na ustrezno
opremljeno čistilno napravo. Vse meteorne vode z utrjenih površin, kjer
se odvija motorni |
promet,
je treba speljati preko maščobnikov v kanalizacijsko omrežje ali v
ponikovalnico. |
Meteorne
vode z drugih utrjenih površin, zelenih površin in streh je treba
speljati v ponikovalnico oziroma v odprte jarke. |
16.3.
Vodovodno omrežje |
Hidrantno omrežje ne sme biti manjše od profilov Ф 80, graditi ga je
treba skladno s pravilnikom o požarni zaščiti naselij. |
Predvidene vodovode je treba načeloma graditi ob obstoječih in
predvidenih cestah. |
Uporabniki tehnološke vode morajo uporabiti zaprte sisteme. |
16.4.
Električno omrežje |
Treba je
ščititi rezervate daljnovodov. Posege v varovalnih pasovih daljnovodov
je možno izvajati le v soglasju z upravljalcem električnega omrežja.
|
16.5.
Javna razsvetljava |
Ob
glavnih cestah je treba zgraditi javno razsvetljavo, ki bo zagotovila
minimalne vrednosti srednje osvetljenosti v skladu s tehničnimi predpisi
z ozirom na gostoto prometa. |
16.6.
Kabelsko razdelilni sistem |
Za
sprejem televizijskih programov prek satelita in distribucijo signala se
dopušča zgraditi razdelilno kabelsko omrežje in ga povezati na glavno
antensko postajo s sprejemnim sistemom. |
17.
Merila in pogoji za varovanje okolja |
17.1.
Splošna določila |
Gradnja
novih objektov, prizidave, nadzidave in spremembe namembnosti oziroma
dejavnosti v obstoječih objektih in vsi ostali posegi v prostoru so
dovoljeni, če ne povzročajo v okolju večjih motenj, kot so s predpisi
dovoljene. Pri vseh posegih je treba upoštevati normativne določbe glede
zaščite okolja. |
17.2.
Varstvo zraka |
Treba
je: |
–
ustrezno locirati nove programe oziroma dejavnosti in sanirati
onesnaževalce zraka. |
17.3.
Varstvo pred hrupom |
Treba
je: |
–
zmanjšati prekomerni hrup pri izvoru, |
–
ustrezno locirati nove proizvodne programe oziroma dejavnosti,
|
–
izvesti aktivno ali pasivno zaščito s protihrupnimi nasipi, s
postavitvijo protihrupnih ograj ali izboljšanjem izolacijske sposobnosti
objektov povsod, kjer hrup presega dovoljene ravni, predvsem pa ob
cestah in železniški progi, |
–
spremeniti namembnosti ali dejavnosti tako, da se v posameznih območjih
ne presežejo ravni hrupa, ki ustrezajo stopnji hrupne obremenjenosti po
veljavnih predpisih, kadar le-ti motijo okolje. |
17.4.
Varstvo voda in vodnih virov |
Uporabniki prostora, ki na svojem zemljišču vršijo manipulacijo oziroma
skladiščijo nevarne snovi (goriva, olja, kemikalije), lahko to
opravljajo le v pokritih prostorih. Manipulacijske površine morajo biti
urejene tako, da se ob eventuelnem razlitju snovi lahko ta v celoti
prestreže. |
Uporabniki prostora, ki v tehnološkem procesu uporabljajo strupene
snovi, odnosno imajo lastne čistilne naprave, morajo voditi dnevnik in
redno vršiti analizo odpadnih voda, ki jih spuščajo v javno kanalizacijo
ali v naravni recipient. Prepovedano je odlaganje odpadkov v opuščene
struge – rokave potokov ali na zamočvirjena kmetijsko manj vredna
zemljišča. |
Varstvena območja vodnih virov z določitvijo varstvenih pasov so
prikazana v grafičnem delu prostorskih ureditvenih pogojev. |
Meje
varstvenih pasov vodnih virov so določene v prostorsko-katastrskem
načrtu M 1:5000, ki je sestavni del tega odloka. |
Dokler
za območje vodnega vira ni sprejet samostojni odlok o varovanju virov
pitne vode, se upoštevajo določila tega odloka. |
17.5.
Ukrepi za varovanje podtalnice |
1.
Najožji (1.) varstveni pas |
V
najožjem varstvenem pasu vodnega vira so dovoljene le dejavnosti, ki
služijo oskrbi s pitno vodo. |
2. Ožji
(2.) varstveni pas |
V ožjem
varstvenem pasu je prepovedano izvajati posege v prostor in graditi
objekte za dejavnosti, ki imajo lahko negativne vplive na vodni vir. To
velja tudi za gradnje novih kmetij in cest. Dovoljene so le prizidave in
nadzidave obstoječih stanovanjskih hiš in njihove funkcionalne
dopolnitve. |
3. Širši
(3.) varstveni pas |
V širšem
varstvenem pasu vodnega vira je prepovedano graditi: |
–
proizvodne, obrtne in servisne dejavnosti, ki lahko predstavljajo
nevarnost za vodni vir; |
–
skladišča nafte in derivatov; |
– nove
komunalne in čistilne naprave; |
– izkop
gramoza. |
V ožjem
in širšem varstvenem pasu vodnega vira je treba graditi: |
–
vodotesno kanalizacijo in nanjo priključiti vse (obstoječe in nove)
objekte; |
–
utrjene prometne in manipulacijske površine s kontroliranim odvodom
meteorne vode; |
–
greznice za individualne stanovanjske hiše (dokler javna kanalizacija ni
zgrajena) v skladu z veljavnimi predpisi.
Za vse dopustne posege v ožji in širši varstveni pas vodnih virov, razen
za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš, mora investitor pridobiti
oceno vpliva posega na vodni vir, ki jo izdela Inštitut za varovanje
zdravja RS. |
17.6.
Odstranjevanje odpadkov |
Komunalne odpadke je treba zbirati v smetnjakih. |
Pri
odstranjevanju komunalnih odpadkov je treba upoštevati: |
– da so
odjemna in zbirna mesta, ki se določijo na osnovi veljavnih predpisov,
dobro prometno dostopna in niso na prometni površini, |
–
odjemno oziroma zbirno mesto mora biti praviloma na funkcionalnem
zemljišču povzročitelja komunalnih odpadkov. V naseljih s pretežno
individualno zazidavo je lahko odjemno mesto na javni površini,
– da mora biti odjemno oziroma zbirno mesto na utrjeni površini,
zaščiteno z nadstrešnico, opremljeno z vodo za občasno čiščenje in
odtokom z lovilcem olj. |
Posebne
odpadke je dovoljeno skladiščiti v območju proizvodnih obratov le v
posebnih namensko zgrajenih skladiščih do končne dispozicije na deponijo
posebnih odpadkov.” |
|
6. člen
|
Doda se
novi 5. člen, ki se glasi: |
“POSEBNA
MERILA IN POGOJI |
1.
Obstoječi daljnovod Grosuplje – Kočevje: upoštevati je treba širino
varovalnega pasu 2 x 15 m. |
2.
Ureditveno območje VS 25/1 Turjak |
2.1.
Morfološka enota 2A |
–
spremembe namembnosti so dovoljene za turistične in gostinske
dejavnosti, |
–
etažnost objektov je največ P+1, |
–
kritina je bobrovec. |
2.2.
Morfološka enota 3A |
–
območje je namenjeno osrednjim dejavnostim lokalnega središča,
|
–
stanovanjska gradnja in servisne dejavnosti, |
–
dopustna je preureditev in dozidava obstoječih objektov za potrebe
družbenega in turističnega centra,
– etažnost objektov je največ P+1, |
–
kritina strešin je temna oziroma bobrovec, |
–
jugozahodni del območja je namenjen ureditvi avtobusnega postajališča in
parkirišča za obiskovalce,
– rekonstruirati je treba priključno križišče na magistralni cesti,
|
–
zagotoviti je treba lokacijo transformatorske postaje in varovati
koridor priključnega 20 kV daljnovoda.
2.3. Morfološka enota 3C |
Območje
se ureja na podlagi določil odloka o razglasitvi Turjaškega grajskega
kompleksa za kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost.
|
2.4.
Morfološka enota 5C |
–
etažnost stanovanjskih objektov je največ P+M, |
–
območje leži v 2. varstvenem pasu lokalnega vodnega vira – obstoječe
greznice je treba sanirati tako, da bodo vodotesne in nepretočne,
|
–
skladiščenje naftnih derivatov ni dovoljeno. |
3.
Ureditveno območje VS 25/2 Turjak – Novi |
3.1.
Morfološka enota 2A |
Etažnost
objektov največ P+1. |
3.2.
Morfološka enota 9/1 |
Treba je
sanirati opuščeni peskokop. |
4.
Ureditveno območje VS 25/3 Turjak |
4.1.
Morfološka enota 5C in 2A |
–
etažnost stanovanjskih objektov je največ P+M, |
–
območje leži v 2. varstvenem pasu lokalnega vodnega vira – obstoječe
greznice je treba sanirati tako da bodo vodotesne in nepretočne,
|
–
skladiščenje naftnih derivatov ni dovoljeno. |
4.2.
Morfološka enota 9 |
Območje
je namenjeno zelenim površinam, kjer je dovoljena le gradnja objektov in
naprav za potrebe komunalne, prometa in zvez ter postavitev turističnih
oznak. |
5.
Ureditveno območje VS 25/5 Gradež |
–
zgraditi je treba vodotesno kanalizacijo s čistilno napravo in obstoječe
objekte priključiti nanjo, |
–
skladiščenje naftnih derivatov ni dovoljeno, |
– v
morfološki enoti 2A je etažnost objektov največ P+1, |
–
zagotoviti je treba lokacijo transformatorske postaje in varovati
koridor priključnega 20 kV daljnovoda.
6. Ureditveno območje VS 25/7 Sloka gora |
Zagotoviti je treba lokacijo transformatorske postaje in varovati
koridor priključnega 20 kV daljnovoda.
7. Ureditveno območje VS 25/9 Gradež |
Maksimalni gabarit objektov je P+M. |
8.
Ureditveni območji VS 26/5-1 in VS 26/5-2 Veliki Ločnik – Dobrava
|
Etažnost
stanovanjskih objektov je največ P (pritličje) + M (mansarda –
izkoriščeno podstrešje). |
9.
Ureditvena območja: |
VS 28/1
Rob |
VS 28/2
Rob |
VS 29/12
Kukmaka |
VS
29/4-2 Velike Lašče – Kijane |
VS 29/2
Velike Lašče – Zobanje njive |
VS 33/1
Karlovica |
Morfološka enota 2A/1 |
Pred
posegom v prostor je treba izdelati urbanistično rešitev, ki bo določila
najmanj parcelacijo gradbenih parcel in dostopnih cest. Občinska služba
za urbanizem lahko zahteva tudi druge elemente urbanistične rešitve.
|
10.
Ureditveno območje VP 28/1 Rob |
Morfološka enota 6E |
Veljajo
splošna določila odloka. Na obstoječih stanovanjskih objektih so
dovoljene prizidave in nadzidave ter spremembe namembnosti. |
11.
Ureditveno območje VS 29/3-2 Male Lašče |
Morfološka enota 2A/1 |
Pred
posegom v prostor je treba izdelati urbanistično rešitev, ki bo določila
najmanj parcelacijo gradbenih parcel in dostopnih cest. Občinska služba
za urbanizem lahko zahteva tudi druge elemente urbanistične rešitve.
|
Morfološka enota 4A |
Dovoljene so dejavnosti v skladu s splošnimi določili odloka brez
škodljivih vplivov na okolje. |
12.
Ureditveno območje VP 29/1 Velike Lašče pod kolodvorom |
Morfološka enota 7F |
Dovoljeni so posegi v prostor v zvezi z razvojem slovenskih železnic.
|
Morfološka enota 4A |
Pred
posegom v prostor je treba izdelati urbanistično rešitev, ki bo določila
najmanj parcelacijo gradbenih parcel in dostopnih cest. Občinska služba
za urbanizem lahko zahteva tudi druge elemente urbanistične rešitve.
|
Morfološka enota 6E |
Pred
posegom v prostor je treba izdelati urbanistično rešitev, ki bo določila
najmanj parcelacijo gradbenih parcel in dostopnih cest. Občinska služba
za urbanizem lahko zahteva tudi druge elemente urbanistične rešitve.”
|
|
IV.
KONČNE DOLOČBE |
|
7. člen
|
36. člen
odloka postane novi 6. člen in se spremeni tako, da se glasi:
|
“Prostorski ureditveni pogoji so na vpogled pri: |
– Občini
Velike Lašče, |
–
Upravni enoti Ljubljana, izpostavi Ljubljana Vič Rudnik, |
– Mestni
občini Ljubljana, Oddelku za urbanizem in okolje”. |
|
8. člen
|
37. člen
odloka postane novi 7. člen in se spremeni tako, da se glasi:
|
“Nadzor
nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna urbanistična inšpekcija.”
|
|
9. člen
|
38. člen
odloka postane novi 8. člen in se spremeni tako, da se glasi:
|
“Z dnem
veljavnosti tega odloka prenehajo veljati: |
–
urbanistični red za naselja in območja Občine Ljubljana Vič Rudnik
(Uradni list SRS, št. 18/74) za območje Krajevne skupnosti Velike Lašče;
|
– odlok
o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za območje Krajevne skupnosti
Rob in Golo-Zapotok (Uradni list SRS, št. 4/85, in Uradni list RS, št.
40/92, 5/93) za območje Občine Velike Lašče. Grafični del odloka ostane
v veljavi v skladu z določilom 4. člena odloka; |
–
pravilnik prostorskih ureditvenih pogojih za območje Krajevne skupnosti
Golo, Zapotok in Rob (Uradni list SRS, št. 3/90 in 40/92, 5/93) za
območje občine Velike Lašče; |
– odlok
o prostorskih ureditvenih pogojih za območje KS Turjak (Uradni list RS,
št. 11/95). Grafični del odloka ostane v veljavi v skladu z določilom 4.
člena odloka; – Zazidalni načrt za območje VS 29/4 Trojica (VS 260
Velike Lašče) (Uradni list SRS, št. 29/81).” |
|
10. člen
|
39. člen
odloka postane novi 9. člen in se spremeni tako, da se glasi:
|
“Ta
odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.” |
|
Št.
1646/98 |
Velike
Lašče, dne 18. septembra 1998. |
|
Predsednik
Občinskega sveta
občine Velike Lašče
Peter Indihar l. r. |
|