|
Na podlagi tretjega odstavka 28. člena
zakona
o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju (Uradni list RS, št.
45/98 in 67/98) in 16. člena statuta Občine Kobarid (Uradni list RS, št.
43/95) je Občinski svet občine Kobarid na 2. redni seji dne 14. 1. 1999
sprejel |
|
|
UGOTOVITVENI SKLEP |
|
|
Ureditveni načrt obnove za naselje Spodnje Drežniške Ravne
nadomesti prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana
Občine Kobarid ter prostorske izvedbene akte Občine Kobarid v delih, ki
jih ureja drugače. |
|
|
|
|
|
Št. 910-4/98 |
|
|
Kobarid, dne 14. januarja 1999. |
|
|
Župan
Občine Kobarid
Pavel Gregorčič, inž. l. r. |
|
Na podlagi 39. člena
zakona o urejanju naselij in drugih
posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 in Uradni
list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97), na podlagi
zakona o
popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju (Uradni list
RS, št. 45/98, 67/98) in na podlagi 16. člena statuta Občine Kobarid
(Uradni list RS 43/95) je Občinski svet občine Kobarid na 2. redni seji
dne 14. 1. 1999 sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o ureditvenem načrtu
obnove za naselje Spodnje Drežniške Ravne (UNO) |
|
|
I. SPLOŠNI DOLOČBI |
|
|
1. člen |
|
|
S tem odlokom se ob upoštevanju prostorskih sestavin
dolgoročnega plana Občine Tolmin za obdobje 1986-2000 (Uradno glasilo
občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 8/87, 9/90) in
srednjeročnega družbenega plana Občine Tolmin za obdobje 1986–1990
(Uradni glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 8/87, 5/91)
ter odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega
in srednjeročnega plana Občine Tolmin za območje Občine Kobarid,
dopolnjen 1996 (Uradni list RS, št 49/97), odloka o prostorskih
ureditvenih pogojih v Občini Tolmin (Uradni glasilo občin Ajdovščina,
Nova Gorica in Tolmin, št. 2/89, 4/92) in zakona o popotresni obnovi
objektov in spodbujanju razvoja v Posočju (Uradni list RS 45/98, 67/98)
sprejme ureditveni načrt obnove za naselje Spodnje Drežniške Ravne, ki
ga je izdelal Studio 3, d.o.o., atelje za arhitekturo, Ajdovščina,
številka 0-1051-98, dne 23. 12. 1998. |
|
|
2. člen |
|
|
Ureditveni načrt obnove ima naslednje sestavne dele: |
|
|
A) tekst |
|
|
1. Mnenja in soglasja z odgovori |
|
|
2. Zemljiškoknjižni izpiski parcel v območju |
|
|
3. Ocena stroškov za izvedbo načrta |
|
|
B) risbe |
|
|
1. Geodetski načrt |
|
|
2. Katastrski načrt z mejo ureditvenega območja naselja |
|
|
3. Profili terena |
|
|
4. Ureditvena situacija 1 |
|
|
5. Ureditvena situacija 2 |
|
|
6. Ureditvena situacija 3 |
|
|
7. Podrobnejša ureditev trga 1 |
|
|
8. Podrobnejša ureditev trga 2 |
|
|
9. Podrobnejša ureditev trga 3 |
|
|
10. Parcelacija z zakoličbo objektov |
|
|
11. Arhitekturni členi in detajli |
|
|
12. Zbirni načrt komunalnih naprav |
|
|
13. Karakteristični profil komunalnih naprav |
|
|
14. Kanalizacija |
|
|
15. Vodovodno omrežje |
|
|
16. Vodovod – zajetje |
|
|
17. Elektro omrežje |
|
|
18. Telefonsko in kabelsko omrežje |
|
|
II. OPIS MEJE
UREDITVENEGA OBMOČJA NASELJA IN UREJEVALNIH ENOT |
|
|
3. člen |
|
|
(opis meje
ureditvenega območja naselja) |
|
|
Območje se v celoti nahaja v katastrski občini Drežnica.
Meja območja ne poteka v celoti po parcelnih mejah, temveč tudi po
elementih v prostoru (potok, poti, vseki...) Zato se tekstualni opis
meje nujno dopolnjuje z grafično določitvijo. |
|
|
Opis meje je podan od skrajne zahodne točke v smeri urnega
kazalca. |
|
|
Skrajna zahodna točka območja je mesto križanja poti po
parceli 2706/9 in potoka vzdolž parcele 759/1. Meja se nadaljuje po
vzhodnem robu potoka ob parceli 1759/1 in 1784. Nadaljuje se po spodnjem
robu poti, ki poteka po parceli 1787 do vseka ob potoku Log, kjer gre po
zgornjem robu vseka. Potok (parc. št. 2711) prečka 5 m nad parcelo
1851/2. Nadaljuje se proti jugu v oddaljenosti 5 m vzhodno od parcele
1851/2 do poti, ki poteka po parceli 1855/1. Nadaljuje se po južnem robu
te poti do bližine parcele 1838/3. Tu poteka pravokotno na potok
Otojnik. Nadaljuje se v smeri zidu in v nadaljevanju zidu po parceli
1838/1. V nadaljevanju se obrne poševno na brežino in prečka pot (parc.
št. 2712) do vrha vseka nad potjo. Nadaljuje se po vrhnjem robu vseka po
parcelah 1895/1, 1886, 1887, do parcelne meje med 1885 in 1882 ter 1884
in 1883. Spusti se do ceste parc. št. 1889. Nadaljuje se proti jugu v
dolžini 15 m in prečka to cesto ter potok Otojnik. Obrne se proti JZ ob
potoku ob JV robu parcele št. 1878, na parceli 1877 se obrne proti
zahodu. Po parceli 1880/1 poteka proti SV. Nadaljuje se po južnem robu
vrtnih zidov na parceli 1863/1 ter vzporedno na plastnice pride do
parcele 1863/7. Meja se spusti prečno na plastnice do parcele 1860/1
zavije proti zahodu do vseka. Nadaljuje se po zgornjem robu vseka do
potoka Log (parc. št. 2711). Nadaljuje se po JV robu tega potoka do poti
(parc. št. 2706/9), od tu gre po spodnjem robu poti do izhodiščne točke
ob potoku (parc. št. 1759/1). |
|
|
4. člen |
|
|
Urejevalne enote znotraj ureditvenega območja naselja so: |
|
|
1. vzhodna urejevalna enota, |
|
|
2. južna urejevalna enota, |
|
|
3. zahodna urejevalna enota, |
|
|
4. osrednja urejevalna enota. |
|
|
Urejevalne enote so označene v ureditveni situaciji št. 3
v merilu 1:500. |
|
|
III. FUNKCIJE
UREJEVALNIH ENOT S POGOJI ZA PRENOVO IN GRADITEV OBJEKTOV TER UREDITEV
JAVNIH POVRŠIN |
|
|
5. člen |
|
|
(funkcije urejevalnih
enot) |
|
|
Zahodna urejevalna enota je stanovanjska, vzhodna,
osrednja in južna urejevalna enota pa so pretežno stanovanjske. |
|
|
Zaradi razvojne naravnanosti vasi v turizem bo mogoče
uvajanje turistične dejavnosti povsod, kjer je to primerno, še posebej
velja za osrednjo urejevalno enoto. |
|
|
Podobno velja za nemotilne obrtne dejavnosti, če se bo
izkazal interes občanov. Novi gospodarski kmetijski objekti so locirani
robno v naselju. |
|
|
V naselju so razporejene naslednje oskrbne in gospodarske
dejavnosti po objektih: |
|
|
– št. 17a – trgovina osnovne oskrbe, |
|
|
– št. 4 – skupni prostori vasi z gostinsko ponudbo, v
nadaljevanju funkcionalnega zemljišča je športno rekreacijski center
vasi, |
|
|
– št. 25 – turistično-gostinski program, |
|
|
– št. 28 – objekt z javno funkcijo (razstavni prostor,
kulturne prireditve, verski obredi), |
|
|
– št. Ng 1 in 2 – večji hlevi za živino. |
|
|
6. člen |
|
|
(splošni pogoji za
oblikovanje objektov) |
|
|
Pri formiranju celotne starograjene strukture naselja, kot
posameznih stavb v njej, sta pomembna dva vpliva: alpski
[alpsko-cerkljanski] in mediteranski vpliv, ki sta izoblikovala dve po
namenu različni, vendar medsebojno funkcionalno povezani poslopji:
stanovanjsko in gospodarsko poslopje. |
|
|
Zgoraj navedena, osnovna vpliva pri oblikovanju
starograjene strukture naselja sta hkrati tudi smernici za formiranje
novograjene strukture, ki se v okviru namena razširi in dopolni v skladu
s sedanjim in bodočim vsebinskim razvojem vasi. |
|
|
OSNOVNE ZNAČILNOSTI VPLIVOV FORMIRANJA STAROGRAJENE
STRUKTURE NASELJA: |
|
|
A – alpski [alpsko-cerkljanski] vpliv se kaže v
prostostoječi zazidavi stavb, vkopanih v teren, v smeri pravokotno na
plastnice terena, |
|
|
B – mediteranski vpliv se formira v adicijskem tipu
zazidave stavb, locirane v večini primerov vzporedno na plastnice
terena. |
|
|
Formiranje novograjene strukture naselja naj izhaja iz
zgoraj navedenega vzorca dvojnosti vplivov, ki se medsebojno
dopolnjujeta in nadgrajujeta v smiselno in funkcionalno celoto. |
|
|
Enako kot v zasnovi celotne starograjene strukture naselja
se tudi na posameznih stavbah izžareva dvojnost vpliva: |
|
|
– alpski [alpsko-cerkljanski] vpliv: strmejši strešni
naklon z značilno alpsko strešno kritino (opečni zarezniki, cementni
špičniki) in navzven bolj zaprt stavbni kubus, ki ga poudarja zatrepna
fasada z osnosimetrično razporeditvijo okenskih, vratnih odprtin v
največkrat pojavljajočem se višinskem gabaritu stavb: K, P, N in Pod,
oziroma mansarda, |
|
|
– mediteranski vpliv se je izražal v blagem strešnem
naklonu z značilno mediteransko strešno kritino – korec, v odprtejši
arhitekturni zasnovi stavbe: zunanje komunikacije, lesena konstrukcija
gankov, kamnita konstrukcija stopnic... in v formiranju podstrešnega
prostora, mansarde. |
|
|
Navedena vpliva sta se na posameznih stanovanjskih stavbah
starograjene strukture naselja medsebojno dopolnjevala in povezovala,
medtem ko se je na gospodarskih poslopjih bolj izrazil alpski ali
mediteranski vpliv. |
|
|
Glede na dane osnovne smernice oblikovanja novograjene
strukture, izhajajoče iz obravnavanih osnovnih značilnosti oblikovanja
starograjene strukture naselja, so izoblikovani osnovni oblikovni
elementi posameznih stavb novograjene strukture naselja, izhajajoči iz
osnovnih oblikovnih elementov starograjene strukture: |
|
|
A – tlorisni in višinski gabarit, |
|
|
B – naklon in strešna kritina, |
|
|
C – oblikovanje fasad oziroma fasadna kompozicija, |
|
|
D – oblikovanje stavbnih zemljišč. |
|
|
Glede na dano vsebinsko tipologijo stavb je smernica
bodočega vsebinskega razvoja naselja usmerjena v dopolnjevanje, oziroma
v nadgradnjo sedanjega vsebinskega stanja vasi, v smeri: |
|
|
– osnovne preskrbe, |
|
|
– turizma, gostinstva in, |
|
|
– kulturnega razvoja. |
|
|
Skladno s tem se bo izoblikovala, v okviru obstoječe ali
novopredvidene grajene strukture naselja, vsebinsko nova arhitektura,
katere osnovne oblikovne smernice naj izhajajo iz oblikovnih smernic
arhitekturne zasnove starograjene strukture naselja, oziroma iz
kvalitetnih oblikovnih smernic grajene strukture ambienta, kateremu
novopredvidena stavba pripada. |
|
|
A – TLORISNI IN VIŠINSKI GABARIT STANOVANJSKEGA IN
GOSPODARSKEGA POSLOPJA |
|
|
V tlorisnem oblikovanju stavb prevladuje vzdolžna
pravokotna oblika in sicer pod alpskim vplivom [alpsko-cerkljanski
vpliv] prostostoječa in pod mediteranskim vplivom – adicijska. |
|
|
Višinski gabarit stavb naj sledi svoji vsebini,
gospodarsko poslopje naj po višini ne presega stanovanjskega poslopja in
naj bo višje od višine pomožnih objektov. |
|
|
Obod gručaste pozidave ali obod grajene strukture večjega
ambienta naj bo v večini primerov posameznih sestavnih elementov stavb
višji od višinskega gabarita notranje grajene strukture. |
|
|
B – NAKLON IN KRITINA STREŠNE KONSTRUKCIJE STANOVANJSKEGA
IN GOSPODARSKEGA POSLOPJA |
|
|
Obstoječa starograjena struktura naselja ima prevladujoč
strešni naklon med 20° in 35°, to je naklon mediteranske strešne
kritine, s tem da se v manjšini pojavlja naklon manjši od 20° in večji
od 35°. |
|
|
Smernice za oblikovanje naklona strešnih konstrukcij v
okviru novograjene, prenovljene grajene strukture naselja: |
|
|
– zasnova strešne konstrukcije s strmejšim naklonom
[alpsko-cerkljanski vpliv] naj ne presega 45°, |
|
|
– zasnova strešne konstrukcije z blažjim naklonom
[mediteranski vpliv] naj ne preseže spodnje meje 20°, |
|
|
– gibanje strešnih naklonov v tem intervalu naj izhaja iz
tipologije strešnih naklonov starograjene strukture naselja, kjer se
alpski vpliv kaže nad 35°. |
|
|
Smernice za barvni kolorit strešne kritine novograjene,
prenovljene grajene strukture naselja: |
|
|
– barvni kolorit strešne kritine naj izhaja iz opečno
rdeče in sive barve (siva barva naj prevladuje predvsem na strešni
konstrukciji gospodarskih in pomožnih objektov). |
|
|
Smernica za obliko oziroma za strukturo strešne kritine
novograjene in prenovljene grajene strukture naselja na podlagi vpliva
zasnove naklona strešne konstrukcije: |
|
|
– mediteranski: struktura, oblika kritine naj izhaja iz
oblike in strukture korčne kritine, |
|
|
– alpski [alpsko-cerkljanski]: struktura, oblika kritine
naj izhaja iz oblike in strukture zareznika. |
|
|
Dopustna je tudi lažja kritina, s tem da se upošteva vse
oblikovne smernice strešne kritine glede naklona, barvnega kolorita in
oblike, navedene v tem členu odloka. |
|
|
C – OBLIKOVANJE FASADE oziroma FASADNA KOMPOZICIJA |
|
|
C – 1. stanovanjska poslopja |
|
|
Pri oblikovanju fasade, oziroma pri formiranju fasadne
kompozicije stanovanjskih poslopij starograjene strukture naselja sta se
prav tako pojavljala dva vpliva, ki se med seboj dopolnjujeta: |
|
|
– alpski [alpsko-cerkljanski] vpliv oblikovanja fasade –
poudarjena zatrepna fasada stavb z osnosimetrično razporeditvijo
pokončnih oken pravokotne oblike. Iz tega izhaja vodilo oblikovanja
okenskih odprtin: |
|
|
– oblika okenskih odprtin bivalnih prostorov naj praviloma
sledi obliki pokončnega pravokotnika, |
|
|
– okenske odprtine kletnih, pomožnih in podstrešnih
prostorov so svobodnejših oblik in praviloma manjših dimenzij kot
okenske odprtine bivalnih prostorov, |
|
|
– v strešnem zatrepu stavb se v večini primerov pojavi
zatrepna lina krožne, kvadratne, trikotne in pravokotne oblike, ki
smiselno zaključi fasadno kompozicijo okenskih in vratnih odprtin. |
|
|
V določenih primerih starograjene strukture naselja se
pojavi okoli okenskih odprtin obroba v svetlem barvnem koloritu, katere
kontinuiteta se priporoča tudi za bodočo zasnovo novograjene strukture
naselja, |
|
|
– mediteranski vpliv oblikovanja fasad obravnavanih stavb
se izraža v sklopu zunanjih komunikacij, najpogosteje prisotnih na
daljši, vzdolžni fasadi, |
|
|
– lesena konstrukcija gankov praviloma na daljši fasadi,
ni pa izključena konstrukcija zunanje komunikacije – ganka na zatrepni
fasadi stavb. Oblikovanje balkonov novograjenih, prenovljenih stavb naj
izhaja iz domačega tradicionalnega oblikovanja lesenih gankov, |
|
|
– široki napušči so praviloma formirali nadstrešek nad
gankom, oziroma so se široki napušči pojavljali tam, kjer je bila na
fasadi stavbe prisotna lesena konstrukcija ganka. |
|
|
Mediteranski tip stavbe ima v svoji notranji organizaciji
prostorov formiran dodaten podstrešni prostor, imenovan mansarda, ki se
navzven kaže v nizu okenskih odprtin manjših dimenzij, v odnosu do
velikosti okenskih odprtin bivalnih prostorov, na daljši fasadi
obravnavanih stavb. |
|
|
Obdelava fasade mora biti izvedena z ometom gladke
teksture, v svetlem barvnem tonu in naravnem materialu. |
|
|
Lesena obloga zatrepov in vzdolžnih fasad obravnavanih
stavb ni primerna. |
|
|
Kolikor se izkaže potreba po senčilih okenskih odprtin, se
izvedejo polkna ali notranja senčila. |
|
|
Na izpostavljenih fasadah niso dovoljene panoramske,
okenske odprtine. |
|
|
C – 2. gospodarska poslopja |
|
|
Prav tako sta se alpski [alpsko-cerkljanski] in
mediteranski vpliv uveljavila pri oblikovanju fasad gospodarskega
poslopja: |
|
|
– alpski vpliv se kaže v strmem strešnem naklonu, v
značilni alpski strešni kritini in v navzven bolj zaprti zasnovi
prostostoječega stavbnega kubusa, |
|
|
– mediteranski, adicijski tip gospodarskega poslopja z
značilno leseno konstrukcijo latnikov, opornikov na daljši fasadi
obravnavanih poslopij. Stavbna kompozicija poslopja se odpira navzven v
pripadajoč prostor – ambient. |
|
|
Finalno obdelavo fasad gospodarskega poslopja praviloma
sestavlja vidna kamnita konstrukcija nosilnih, obodnih sten. Priporoča
se naveden nivo obdelave fasad prenovljenih, novograjenih gospodarskih
poslopij, s tem da se pri prenovi kamnitih fasad obstoječih gospodarskih
poslopij najprej izvede ustrezna sanacija, utrditev in zaščita
obravnavanih nosilnih zidov poslopij. |
|
|
C – 3. pomožni objekti |
|
|
Pomožne objekte naj tvori lesena, zidana ali kamnita
konstrukcija, krita z dvokapno strešno konstrukcijo, v kompozicijskem
sklopu s pripadajočim poslopjem ali samostojno. Naklon strešne
konstrukcije pomožnega objekta se določi v odnosu do pripadajočih
stanovanjskih ali gospodarskih poslopij, oziroma v odnosu do ambienta,
kateremu pomožni objekt pripada. Pri pomožnih objektih se dopušča tudi
enokapnica, vendar v vizualno kvalitetnem kompozicijskem sklopu s
pripadajočim poslopjem. |
|
|
C – 4. oblikovanje fasadne kompozicije novopredvidenih ali
prenovljenih stavb z javno in poljavno vsebino |
|
|
Oblikovanje fasad zgoraj navedene grajene strukture naj
izhaja iz arhitekturnih kvalitet značilnosti predhodne stavbne mase
(nadomestna gradnja ali prenova obstoječe grajene strukture), oziroma iz
arhitekturnih kvalitet, značilnosti prostora, ambienta, kateremu bo
stavba pripadala. |
|
|
D – OBLIKOVANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ |
|
|
Oblikovanje stavbnih zemljišč, oziroma zemljišč v
notranjem okviru ambienta starograjene strukture naselja naj izhaja iz
naravnih materialov in oblik: |
|
|
– v okviru zunanjega prostora se priporočajo oporni zidovi
grajeni iz kamna, oziroma z vidno zunanjo kamnito strukturo zidu,
poraslo z nizko rastočo vegetacijo, |
|
|
– ograje nepokritih površin naj se izvedejo v leseni ali
železni izvedbi enostavnih oblik z vertikalno členitvijo (nezaželjeni so
okrogli profili železnih palic kot sestavnih elementov zgoraj
obravnavanih ograj), |
|
|
– zaželjene so ponovne zasaditve trt neposredno ob fasadah
stavb. Praviloma so se trte pojavljale na fasadah stavb z izstopajočim
mediteranskim vplivom (lesena konstrukcija gankov), ni pa izključeno, da
se trta pojavi tudi na fasadah z izstopajočim alpskim
[alpsko-cerkljanskim] vplivom, |
|
|
– opuščene gnojnike iz betonskih konstrukcij se v okviru
ozelenitve zunanjih površin, kolikor niso ti predvideni za odstranitev,
obloži na zunanji strani s kamnito oblogo, v notranjem okviru
obravnavane konstrukcije se zasadi nizko rastoča vegetacija, |
|
|
– vse dostope, uvoze k posameznim stavbam obstoječe ali
novopredvidene grajene strukture naselja se utrdi, oziroma uredi s
čimbolj naravnimi materiali (peščene, travnate površine, kamniti tlak,
ipd). |
|
|
V primerih, ko niso s tem odlokom opredeljena merila in
pogoji za posege v prostor, je potrebno smiselno upoštevati določila
veljavnih prostorskih ureditvenih pogojev za to območje. |
|
|
7. člen |
|
|
(posebni pogoji glede
toleranc za novogradnje in nadomestne gradnje v spremenjenih gabaritih) |
|
|
Kolikor se izkažejo predpisane tolerance za lociranje
objektov in gabariti znotraj predvidenih funkcionalnih zemljišč
novogradenj in nadomestni gradenj kot neustrezne, se lahko v opravičenih
primerih spremenijo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja na podlagi
zazidalnega preizkusa. |
|
|
Če se v postopku obnove objekta izkaže, da obnova objekta
iz statičnih razlogov ni smotrna, se vrsta (sanacija, rekonstrukcija,
rušitev) in pogoji gradbenega posega določijo na podlagi zazidalnega
preizkusa. |
|
|
Zazidalni preizkus lahko izdela pooblaščen projektant
urbanist. Mnenje k izdelanemu zazidalnemu preizkusu poda upravni organ
Občine Kobarid in izdelovalec UNO za to območje. |
|
|
8. člen |
|
|
(prenova obstoječih
objektov – rekonstrukcije in sanacije v okviru obstoječih gabaritov) |
|
|
Pomen oznake DRV pri posameznih obravnavanih stavbah se
navezuje na upoštevanje določil v projektnih in sanacijskih nalogah,
izdelanih v okviru Državne tehnične pisarne Kobarid. Iz okvira teh nalog
se izključujejo le določila v zvezi z strešno kritino, ki pa se določa
po splošnih pogojih oblikovanja grajene strukture naselja, navedenih v
6. členu odloka. |
|
|
Okrajšave: |
|
|
SO = stanovanjski objekt |
|
|
GO = gospodarski objekt |
|
|
K = klet |
|
|
P = pritličje |
|
|
N = nadstropje |
|
|
M = mansarda |
|
|
KK = kota kleti |
|
|
KP = kota pritličja |
|
|
N1 = novogradnja s številko |
|
|
Vzhodna urejevalna enota (1): |
|
|
1. gradbeni (rekonstrukcijski) posegi po objektih: |
|
|
– javni objekt št. 4: DRV 5 in rekonstrukcija in sanacija
strehe, |
|
|
– SO št. 7: DRV 9, |
|
|
– GO 7: DRV 10, |
|
|
– GO št. 8: DRV 14, |
|
|
– GO št. 10:DRV 17, |
|
|
– SO št. 12: DRV 21, |
|
|
– GO št. 12: DRV 22, |
|
|
– SO št. 13: DRV 23, |
|
|
– SO št. 14: DRV 25, |
|
|
– SO št. 10a: DRV 18. |
|
|
2. ureditev funkcionalnih zemljišč: |
|
|
– SO št. 7: DRV 9 in ohraniti obstoječi kamniti tlak ob
stavbi (mačje glave), |
|
|
– GO št. 7: ohraniti obstoječi kamniti tlak ob stavbi
(mačje glave), |
|
|
– GO št. 12: ureditev podpornih zidov in varovalne ograje
proti cesti, |
|
|
– SO št. 14: DRV 25, |
|
|
– javni objekt št. 4: ureditev zunanjih dostopnih in
dovoznih površin (obravnavano v okviru pripadajočega trga), |
|
|
– SO št. 10a: DRV 18. |
|
|
3. oblikovanje objektov, |
|
|
– GO št. 6: oblikovanje strešne konstrukcije nad zidano
konstrukcijo garažnega prostora, |
|
|
– GO št. 7: zamenjava strešne kritine, oziroma poenotenje
strešne kritine in obnova ter popravilo ganka na dvorišču; korekcija
vogala, da se zagotovi 3 m širok prehod med objekti, |
|
|
– SO št. 7: rekonstrukcija in sanacija obstoječih fasad,
predvsem južne fasade in obnova zunanjih komunikacij, ohranitev likovne
poslikave južne fasade, |
|
|
– GO št. 8: DRV 14, |
|
|
– GO št. 10: DRV 17, |
|
|
– SO št. 12: DRV 21, |
|
|
– GO št. 12: rušitev garaže in poenotenje strešne kritine, |
|
|
– SO št. 13: DRV 23, |
|
|
– SO št. 14: DRV 25, |
|
|
– javni objekt št. 4: preoblikovanje južnega dela strehe
in fasad stavbe. |
|
|
Južna urejevalna enota (2): |
|
|
1. gradbeni (rekonstrukcijski) posegi po objektih: |
|
|
– SO št. 5: DRV 7, |
|
|
– SO št. 7a: DRV 11, |
|
|
– SO št. 7b: DRV 12, |
|
|
– SO št. 16: DRV 28. |
|
|
2. ureditev funkcionalnih zemljišč: |
|
|
– SO št. 5: DRV 7 in dodatno zavarovanje zaključka
opornega zidu z ograjo, |
|
|
– SO št. 7b: DRV12, |
|
|
– SO št. 7a: DRV 11, |
|
|
– SO št. 16: DRV 28, |
|
|
– Pri SO št. 7a, 7b in 16 se na južni strani lokacije
stavb zasadi visokorastoča listopadna vegetacija. |
|
|
3. oblikovanje objektov, |
|
|
– SO št. 7a: DRV 11, |
|
|
– SO št. 7b: DRV12, |
|
|
– SO št. 5: DRV 7, |
|
|
– SO št. 16: DRV 28 in zamenjava kritine ali sprememba
kolorita kritine v opečno rdeč barvni ton. |
|
|
Zahodna urejevalna enota (3): |
|
|
1. gradbeni (rekonstrukcijski) posegi po objektih: |
|
|
– SO št. 20a: DRV 35, |
|
|
– GO št. 22: DRV 40, |
|
|
2. ureditev funkcionalnih zemljišč: |
|
|
– SO št. 20a: zunanja komunikacija – gank ne sme segati na
cestišče oziroma ga ovirati, |
|
|
3. oblikovanje objektov, |
|
|
– SO št. 20a: oblikovanje južne fasade se izvede skladno s
priloženimi grafičnimi usmeritvami, |
|
|
– GO št. 22: DRV 40 |
|
|
Osrednja urejevalna enota (4): |
|
|
1. gradbeni (rekonstrukcijski) posegi po objektih: |
|
|
– SO št. 14: DRV 26 in korekcija južnega fasadnega zidu
prizidka, |
|
|
– GO št. 25: DRV 44 in sprememba namembnosti stavbe, |
|
|
– SO št. 23: DRV 41, |
|
|
– SO št. 20: DRV 37, ohrani se obstoječa višina stavbe, |
|
|
– GO št. 28: DRV 50, |
|
|
– obsežnejša rekonstrukcija in sanacija glede na določila
v dokumentu DRV 50, |
|
|
– pomožni objekt št. 29: DRV 52, |
|
|
– GO št. 29: DRV 53 in izvedba strešne konstrukcije
garaže, |
|
|
– pomožni objekt št. 11: izvedba strešne konstrukcije in
obnova fasad stavbe. |
|
|
2. ureditev funkcionalnih zemljišč: |
|
|
– SO št. 14: preoblikovanje funkcionalnega prostora pred
stavbo ob rekonstrukciji in sanaciji vaške poti, |
|
|
– GO št. 25: sprememba funkcionalnega zemljišča v javno
dobro, |
|
|
– SO št. 23: DRV 41 in zunanja ureditev se prilagodi
oblikovanju trga, lastniku stavbe se zagotovi parkirno mesto v okviru
predvidenih parkirnih površin pripadajočega trga, |
|
|
– GO št. 28: omogoči se dostopnost iz trga navzgor –
skladno z ureditvijo krožnega trga, oziroma ambienta. |
|
|
3. oblikovanje objektov: |
|
|
– SO št. 14: DRV 26, |
|
|
– GO št. 25: oblikovanje rekonstruiranega objekta naj
izhaja iz oblikovnih značilnosti obstoječega objekta in hkrati se
prilagodi rešitvam ureditve trga, |
|
|
– SO št. 23: DRV 41, |
|
|
– SO št. 20: DRV 37 in ohrani se obstoječa višina objekta, |
|
|
– GO št. 28: DRV 50, notranjost stavbe bo vsebinsko
spremenjena v smeri javnega značaja vsebine, |
|
|
– GO št. 29: DRV 53 in preoblikovanje fasad garaže in
izvedba strešne konstrukcije garaže, |
|
|
– pomožni objekt št. 11: obnova fasad stavbe in izvedba
lesene konstrukcije ganka na južni fasadi. |
|
|
9. člen |
|
|
(nadomestne gradnje
objektov na obstoječih lokacijah porušenih stavb v nespremenjenem
obsegu) |
|
|
Vzhodna urejevalna enota (1): |
|
|
1. zakoličbeni elementi: |
|
|
– garažni objekt št. 9: tlorisno obstoječ gabarit,
višinsko obstoječ gabarit P, N z dodatno izvedeno strešno konstrukcijo, |
|
|
– SO št. 10: v okviru obstoječih tlorisnih in višinskih
gabaritov. |
|
|
2. tolerance: |
|
|
– garažni objekt št. 9: po višini: + / -5%, |
|
|
– SO št. 10: podaljšanje stavbe proti vzhodu za 0,50 m. |
|
|
3. ureditev funkcionalnih zemljišč: |
|
|
– SO št. 10: gnojniščna jama se pokrije. |
|
|
4. oblikovanje objektov, |
|
|
– garažni objekt št. 9: splošne smernice oblikovanja stavb
so določene v 6. členu tega odloka. |
|
|
Zahodna urejevalna enota (3): |
|
|
1. zakoličbeni elementi: |
|
|
– SO št. 22: v istih tlorisnih in višinskih gabaritih kot
je obstoječi objekt. |
|
|
2. ureditev funkcionalnih zemljišč, |
|
|
– SO št. 22: ohranitev ali rekonstrukcija kamnitega
tlakovanja klančin, dostopa na višje ležeči objekt. |
|
|
3. oblikovanje objektov, |
|
|
– SO št. 22: oblikovanje sledi oblikovanju obstoječega
objekta |
|
|
Osrednja urejevalna enota (4): |
|
|
1. zakoličbeni elementi: |
|
|
– SO št. 11: nadomestna gradnja v istih tlorisnih in
višinskih gabaritih, |
|
|
– SO št. 24: ohrani se ločna konstrukcija stropa kletnega
prostora, novogradnja se izvede v okviru obstoječega tlorisnega in
višinskega gabarita stavbe. |
|
|
2. oblikovanje objektov: |
|
|
– SO št. 11: ohranijo se alpski elementi pri oblikovanju
nadomestne stavbe, |
|
|
– SO št. 24: možna izgradnja lesene konstrukcije ganka na
južni fasadi nadomestne stavbe znotraj gradbene črte. |
|
|
10. člen |
|
|
(nadomestne gradnje
objektov na obstoječem funkcionalnem zemljišču porušenih stavb v
spremenjenih gabaritih) |
|
|
Vzhodna urejevalna enota (1): |
|
|
1. gabariti: |
|
|
– SO št. 6: tlorisni gabarit v okviru obstoječih mer,
horizontalno zamaknjen, skladno z zakoličbeno situacijo novopredvidene
stavbe, višinski gabarit: K, P, M (ali podstrešje), |
|
|
– SO št. 8: obstoječi tlorisni in višinski gabarit stavbe
se ohranja, dopustna je korekcija tlorisa za vzpostavitev pravokotnega
gabarita, |
|
|
– pomožni objekt št. 13: tlorisni gabarit se na južni
strani skrajša za 1,5 m, v odnosu na obstoječe stanje stavbe, višinski
gabarit se ohranja |
|
|
2. tolerance: |
|
|
– SO št. 6: minimalna višina stavbe K, P in podstrešje z
minimalno višino kolenčnega zidu 40 cm in naklonom strešne konstrukcije
od 22° do 35°, |
|
|
– SO št. 8: zamik stavbe za 0,50 m proti severu dane
lokacije stavbe. |
|
|
3. zakoličbeni elementi: |
|
|
– SO št. 6: rahel zamik v skladu s zakoličbeno situacijo
novopredvidene stavbe, |
|
|
– SO št. 8: zamik stavbe za 0,50 m proti severu, |
|
|
– pomožni objekt št. 13: na južni strani se stavba za ca.
1,5 m odmakne od cestišča, višinski gabarit stavbe se ne spremeni |
|
|
4. ureditev funkcionalnih zemljišč: |
|
|
– SO št. 8: ohraniti obstoječo strukturo tlaka
pripadajočih zunanjih površin, |
|
|
– pomožni objekt št. 13: funkcionalno zemljišče se zmanjša
zaradi rekonstrukcije ceste |
|
|
5. oblikovanje objektov: |
|
|
– stanovanjsko poslopje št. 6: osnosimetrična razporeditev
odprtin na izstopajoči južni fasadi stanovanjskega poslopja (gospodarsko
poslopje je obravnavano tudi v tem sklopu), |
|
|
– stanovanjsko poslopje št. 8: osnosimetrična razporeditev
odprtin na izstopajoči južni fasadi poslopja, |
|
|
– pomožni objekt št. 13: ohrani se kamniti zid in alpske
prvine oblikovanja strešne konstrukcije. |
|
|
Južna urejevalna enota (2): |
|
|
1. Gabariti: |
|
|
– stanovanjski in trgovski objekt št. 17: tlorisna
gabarita dimenzije 9 × 12 m ter etaže: SO: K, P, N in trgovski objekt:
K, P, M, |
|
|
– GO št. 17: DRV 31 |
|
|
2. Idejna višinska regulacija: |
|
|
– SO št. 17: KP: 571.30, + / -0,50m, |
|
|
– trgovski objekt št. 17: KP 571,80, + / -0,50m, |
|
|
– GO št. 17: DRV 31 |
|
|
3. Tolerance: |
|
|
– stanovanjski in trgovski objekt št. 17: + / -15%
tlorisnega gabarita vrisanega tlorisnega obsega obravnavanih objektov |
|
|
4. Zakoličbeni elementi: |
|
|
– SO št. 17: gradbena črta S in Z fasadni rob vrisanega
objekta, |
|
|
– objekt trgovine št. 17: gradbena črta S in V fasadni rob
vrisanega objekta, |
|
|
– GO št. 17: DRV 31 |
|
|
5. Ureditev funkcionalnih zemljišč: |
|
|
– stanovanjski in trgovski objekt št. 17: ureditev
dostopov, dovozov na kmetijske obdelovalne površine ob spodnjem delu
stavb, ureditev parkirišč za namen funkcioniranja trgovske dejavnosti, |
|
|
– GO št. 17: DRV 31 |
|
|
6. Oblikovanje objektov: |
|
|
– stanovanjski in trgovski objekt št. 17: splošni pogoji
oblikovanja stavb, določeni v 6. členu tega odloka, |
|
|
– GO št. 17: DRV 31. |
|
|
Zahodna urejevalna enota (3): |
|
|
1. gabariti: |
|
|
– SO št. 21: 9 × 12 m, z vkopano garažo in pokrito teraso, |
|
|
– SO št. 20: tlorisna oblika v črki L, dimenzija
tlorisnega gabarita znotraj oboda 11 × 14 m, etažnost se giblje med K,
P, M in K, P |
|
|
2. tolerance: |
|
|
– SO št. 21: tlorisna toleranca + / -10 m2, KK + / - 30
cm, |
|
|
– SO št. 20: KK + / -60 cm |
|
|
3. zakoličbeni elementi: |
|
|
– SO št. 21: gradbeno črto tvori J in V rob vrisanega
objekta, višina je K, P, M, |
|
|
– SO št. 20: gradbeno črto tvori S, V in J rob vrisane
stavbe |
|
|
4. ureditev funkcionalnih zemljišč: |
|
|
– SO št. 21: ureditev dostopa do bivalnih prostorov
stavbe, ureditev vkopane garaže in vrta, |
|
|
– SO št. 20: ureditev dovoza, dostopa |
|
|
5. oblikovanje objektov: |
|
|
– SO št. 21: oblikovanje teras na V in Z fasadi –
upoštevati splošne pogoje oblikovanja stavb določenih v 6. členu tega
odloka, naklon strehe naj se določi v intervalu med 20° in 35°, |
|
|
– SO št. 20: izoblikuje se različen naklon strešnih
konstrukcij: 24° in 35°, izvede se značilna konstrukcija gankov na V
fasadi, na južni fasadi (izstopajoči fasadi) se izrazi osnosimetrična
razporeditev okenskih odprtin |
|
|
Osrednja urejevalna enota (4): |
|
|
1. gabariti: |
|
|
– SO št. 26: tlorisne mere: 8 × 11m, višina: K, P, M, |
|
|
– SO št. 28: tlorisne mere se sorazmerno zmanjšajo, etaže
K, P (podstrešje ali mansarda), |
|
|
– SO št. 25: sledi isti širini sosednje stavbe,
gospodarskega poslopja, s tem da se proti vzhodu stavba skrajša za ca. 2
m. Etaže: K, P, N, |
|
|
– stanovanjska stavba št. 19: tlorisni obseg: 12 × 9 m,
višina: P, N (podstrešje ali mansarda), |
|
|
– SO št. 15: tlorisni gabarit novopredvidene stavbe se na
južni strani zmanjša za ca. 1 m, |
|
|
– GO št. 16: tlorisni gabarit se na zahodni in severni
strani obstoječe stavbe skrajša za 1 m. |
|
|
2. idejna višinska regulacija: |
|
|
– SO št. 26: KK: 582,30 m, |
|
|
– SO št. 28: KP + / -60 cm, |
|
|
– SO št. 25: višinsko se prilagodi obstoječi stavbi |
|
|
3. tolerance: |
|
|
– SO št. 26: tlorisna toleranca je + / -10%. Gradbena črta
je S in Z rob vrisanega objekta, višinsko toleranco predstavlja
mansarda, |
|
|
– SO št. 28: višinsko toleranco predstavlja mansardni
prostor, |
|
|
– SO št. 15: maksimalna višina je višina obstoječega
prizidka |
|
|
4. zakoličbeni elementi: |
|
|
– SO št. 26: gradbena črta je Z in S fasadni rob vrisanega
objekta, |
|
|
– SO št. 28: gradbena črta je S in Z fasadni rob vrisanega
objekta, |
|
|
– SO št. 25: se prilagodi obstoječemu objektu, |
|
|
– SO št. 19: gradbena črta je Z in S fasadni rob vrisanega
objekta, |
|
|
– SO št. 15: gradbena linija se formira po obstoječi
stavbi, |
|
|
– GO št. 16: v skladu z vrisano situacijo |
|
|
5. ureditev funkcionalnih zemljišč: |
|
|
– SO št. 26: ureditev dostopa k sosednji stavbi št. 25 in
obnova ali prezidava kamnitega zidu na stiku s cesto št. 3, |
|
|
– SO št. 28: zaradi utesnjenosti se zagotovi zaprt garažni
prostor v okviru oblikovanja osrednjega trga – predvidena površina za
namen parkiranja in za namen zaprtih garažnih prostorov. Glavni dostop v
stavbo se formira iz severne smeri, |
|
|
– SO št. 25: ureditev vzdolžne terase ob objektih št. 25 –
izvedba zunanje komunikacije na teraso, in sicer v vogalnem delu trga, |
|
|
– SO št. 19: obstoječo garažo in gospodarsko poslopje se
formira v sklopu celotnega vrisanega stavbnega kompleksa, |
|
|
– SO št. 15: preoblikovanje vhodnega dela stavbe, |
|
|
– GO št. 16: ureditev pripadajočega funkcionalnega
zemljišča ob cesti |
|
|
6. oblikovanje objektov: |
|
|
– SO št. 26 oblikovanje po splošnih pogojih (možnost ganka
na vzhodni strani). Naklon strešine 35°, |
|
|
– SO št. 28: naklon strešin 35° ali več ter upoštevanje
določil v DRV 48, |
|
|
– SO št. 25: oblikovanje stavbe se prilagodi splošnim
usmeritvam oblikovanja v 6. členu tega odloka in oblikovanju osrednjega
trga, |
|
|
– SO št. 19: naklon strešne kritine do 35° in možnost
zunanje komunikacije – ganka na južni fasadi, |
|
|
– SO št. 15: naklon strešne konstrukcije nad 30° in
oblikovanje po splošnih pogojih oblikovanja stavb določenih v 6. členu
tega odloka, |
|
|
– GO št. 16: finalna obdelava fasad stavbe v vidni
strukturi kamna in ohranitev obstoječega strmega naklona strešne
konstrukcije in lesene konstrukcije ganka na južni fasadi, s tem da se
ga obnovi tako, da ne ovira cestišča |
|
|
11. člen |
|
|
(odstranitev
obstoječih stanovanjskih objektov, ki se ponovno ne pozidajo na istem
mestu) |
|
|
V celoti se poruši: |
|
|
– SO št. 18. To stavbno zemljišče postane javna površina.
Uredi se parkirišče na zgornjem nivoju in garaže v pritličju, |
|
|
– SO št. 27. Na to lokacijo se postavi nadomestno hišo št.
26, |
|
|
– SO št. 20. Ta površina postane funkcionalno stavbno
zemljišče, |
|
|
– SO št. 26. Ta površina postane funkcionalno stavbno
zemljišče. |
|
|
12. člen |
|
|
(odstranitev objektov
zaradi motilnosti v naselju) |
|
|
– montažna garaža stanovanjske hiše št. 20. Odstranitev je
zaradi neustreznega videza in ureditve ceste, |
|
|
– delna rušitev gospodarskega objekta št. 13 za ca. 1 m v
obcestnem pasu zaradi širitve ceste, |
|
|
– delna rušitev stanovanjske stavbe št. 15 na južnem delu
za približno 1 m, zaradi širitve ceste, |
|
|
– vogalna rušitev gospodarskega poslopja št. 7 zaradi
ureditve dostopnosti k stanovanjskim hišam št. 7 in 8, |
|
|
– rušitev južnega dela zidu vmesnega prizidka stanovanjske
hiše št. 14 zaradi širitve ceste, |
|
|
– rušenje dodanega balkona in stopnišča na cestni fasadi
stanovanjske hiše št. 24 zaradi širitve poti, |
|
|
– odstranitev opuščenih gnojnikov pri stanovanjskih hišah
št. 7a, 22 zaradi razširitve cestišč oziroma trgov, |
|
|
– rušitev neprimerno lociranih garaž pri stanovanjskih
hišah št. 12 in 19 ter garaže pri št. 25 zaradi ureditve trga, |
|
|
– rušitev pomožnega objekta stanovanjske hiše št. 16
zaradi nepreglednosti križišča in neurejenosti objekta. |
|
|
13. člen |
|
|
(nova zazidava) |
|
|
Južna urejevalna enota (1): |
|
|
– GO št. Ng1 in Ng2: gabariti, idejna višinska regulacija,
tolerance, zakoličbeni elementi, zunanja ureditev in oblikovanje po
pogojih tehnične pisarne (DRV št. 31) |
|
|
Zahodna urejevalna enota (3): |
|
|
1. gabariti: |
|
|
– SO št. N1: maksimalni tloris 12 × 9 m, višina K+P+1,
prizidan objekt 5 × 6 m, |
|
|
– SO št. N2: tloris 12 × 9 m, višina K+P+1, |
|
|
– SO št. N3: tloris 6 × 6 m, višina K+P, |
|
|
– SO št. N4: tloris 10 × 13 m, višina K+P+1, |
|
|
– SO št. N5: 12 × 9 m, višina K+P+1, samostojen objekt 5 ×
6 m, |
|
|
– SO št. N6: tloris 13 × 8 m, višina K+P+1, |
|
|
– SO št. N7: tloris 10 × 9 m, višina K+P.+1 |
|
|
2. idejna višinska regulacija: |
|
|
– SO št. N1: kota kleti (KK)= 571,00 m, kota garaže (KG)=
572,00 m, |
|
|
– SO št N2: KP= 579,20 m, |
|
|
– SO št. N3: KP= 579,00 m, |
|
|
– SO št. N4: KK= 581,00 m, |
|
|
– SO št. N5: KK= 570,70 m, KG= 571,00 m, |
|
|
– SO št. N6: KK= 571,00 m, |
|
|
– SO št. N7: KK= 571,00 m. |
|
|
3. tolerance: |
|
|
– SO št. N1: stanovanjske površine – tloris = |
|
|
-15%, etažnost = K+P+1 ali K+P+M, KK= + / -1,00 m, |
|
|
– SO št. N2: stanovanjske površine + / -10%, etažnost =
K+P+1 ali K+P+M, KK=+ / -0,5 m, |
|
|
– SO št. N3: stanovanjske površine-tloris = +2 m, KK= + /
-0,50 m, |
|
|
– SO št. N4: stanovanjske površine-tloris = + / -10%,
etažnost = K+P+1 ali K+P+M, KK= + / -0,30 m, |
|
|
– SO št. N5: stanovanjske površine-tloris = + / -10%,
etažnost = K+P+1 ali K+P+M, KK= + / -1,00 m, |
|
|
– SO št. N6: stanovanjske površine-tloris = + / -10%,
etažnost = K+P+1 ali K+P+M, KK= + / -1,00 m |
|
|
4. zakoličbeni elementi, |
|
|
– SO št. N1: v okviru maksimalnega gabarita, |
|
|
– SO št. N2: gradbeno črto tvori SZ in SV rob vrisane
stanovanjske hiše, |
|
|
– SO št. N3: gradbeno črto tvori SV in SZ rob vrisane
stanovanjske hiše, |
|
|
– SO št. N4: gradbeno črto tvori JV rob vrisane
stanovanjske hiše, |
|
|
– SO št. N5: gradbeno črto tvori vzhodni in severni rob
vrisane stanovanjske hiše, |
|
|
– SO št. N6: gradbeno črto tvori SZ rob vrisane
stanovanjske hiše, |
|
|
– SO št. N7: gradbeno črto tvori zahodni in severni rob
vrisane stanovanjske hiše |
|
|
5. ureditev funkcionalnih zemljišč, |
|
|
– SO št. N1-N7: zunanji zidci in parapeti so iz naravnega
kamna, utrjene površine so iz tlakovcev ali tradicionalne s položenimi
kamni. Pasovna drevesna zasaditev, ki razpolavlja to ureditveno enoto
poteka: pri objektu N4 pred JV fasado, med objektoma N2 in N3, ter med
objektoma N5, N6. |
|
|
Pri ostalih ureditvah se upošteva splošne pogoje
oblikovanja. |
|
|
6. oblikovanje objektov, |
|
|
– SO št. N1 – N7: naklon strešin za objekte N1, 3, 4, 5, 7
je 35°, za objekte N2, 6 pa 24°. Kritina so profilirani elementi rdečih
barvnih tonov. Upoštevajo se še splošni pogoji oblikovanja. |
|
|
14. člen |
|
|
(javne površine) |
|
|
Javne površine v vasi Spodnje Drežniške Ravne so: |
|
|
– vaška dostopna cesta z omrežjem vaških poti med hišami
(vaška pot 1, 2, 3, 4), |
|
|
– dovozna pot k čistilni napravi (5), |
|
|
– vaški trgi (zahodni, osrednji, vzhodni), |
|
|
– parkirni prostori, |
|
|
– prostori za zbiranje odpadkov in smeti, |
|
|
– igralna površina za igre z žogo, |
|
|
– peš povezovalna pot v zahodni urejevalni enoti |
|
|
Zaključni sloj poti: |
|
|
– 1, 2 asfalt, |
|
|
– 3, 4 tlakovci – npr. iz kamna, mulda po sredini, |
|
|
– 5 makadam. |
|
|
15. člen |
|
|
(oblikovanje javnih
površin) |
|
|
VAŠKE POTI: |
|
|
Dostopna vaška cesta [1] se razdeli v vasi na spodnji
(južni) krak in zgornji (severni) krak [2] v vzdolžni smeri. |
|
|
V prečni smeri pa ta dva kraka prečkata vaški cesti [3] in
[4]. Nova cesta [5] predstavlja novo urejen dostop do bodoče lokacije
centralne čistilne naprave. |
|
|
Oblikovanje vozne površine je asfalt v kombinaciji s
tlakovanjem v avtohtonem materialu (pot št.3). |
|
|
VAŠKI TRGI: |
|
|
Projektno dokumentacijo za oblikovanje trgov lahko izdela
pooblaščen projektant urbanist. Mnenje k izdelanemu zazidalnemu
preizkusu poda upravni organ Občine Kobarid in izdelovalec UNO za to
območje, |
|
|
– vzhodni vaški trg je vstopni prostor v vas, ki obsega
asfaltirano vozno in parkirno površino okrog vaškega objekta št. 4, ki
je delno tlakovan v polkrožni obliki z osrednjim listnatim drevesom in
leseno izvedbo krožne klopi. V zaledju je prostor za postavitev
zabojnikov za različne vrste odpadkov (gospodinjski, steklo, papir,...).
V pobočju za stavbo št. 4 je urejeno igrišče (večnamenska asfaltirana
ploščad). Igrišče je postavljeno na izravnano teraso in je proti pobočju
utrjeno z ozelenjenimi škarpami. Igrišče je delno zaščiteno z mrežo. V
sklopu obravnavanega trga je predvidena tudi površina za obračališče
avtobusa, |
|
|
– osrednji vaški trg oblikuje križišče vaških poti med
stavbami št. 25, 12, 16 in 15. Ti objekti so predvideni za prenovo v
obstoječem gabaritu (št. 12) ter nadomestne gradnje na isti lokaciji z
manjšimi korekcijami (št. 25, 15 in 16). V objektu št. 25 je predvidena
gostinsko turistična ponudba z zunanjo gostinsko teraso, ki oblikuje
vizualno podobo parterja trga. Zaradi naklona terena je predvidena
škarpa z nišami za dve listopadni drevesi (kostanj, lipa) ter krožno
postavljenimi klopmi. Na vogalu, ob stopnicah na gostinsko teraso je
umeščen okroglo oblikovan vaški vodnjak. Škarpa je zidana v naravnem
(avtohtonem) kamnu. Gostinska terasa je tlakovana, ograje in zidci so
grajeni iz kamna in opremljeni z ustreznimi ograjami, |
|
|
– zahodni vaški trg je prostor nad prekritim potokom Log
med stavbami št. 22, 28, 23 in 20. Prostor je prekrit s krožno
postavljenim tlakom, osrednjim drevesom v okroglem koritu in radialno
tlakovanimi parkirišči. Proti obstoječim stavbam se krožna zasnova
nadaljuje v pobočje s terasnimi stopnicami, ki vodijo na zgornjo vaško
pot. Obstoječi cestni zavoj poti št. 2, se v tem delu nekoliko izravna. |
|
|
PARKIRNI PROSTORI: |
|
|
Na območju celotne vasi je predvidena ureditev 35
parkirno-garažnih mest: |
|
|
– 13 PM na vzhodnem vaškem trgu, |
|
|
– 6 PM in 4 garaže na prostoru osrednjega vaškega trga, |
|
|
– 5 PM pred bodočo stavbo trgovine, |
|
|
– 6 PM na prostoru zahodnega vaškega trga. |
|
|
Parkirni prostori v območju vzhodnega in zahodnega vaškega
trga so tlakovani in opremljeni z maščobolovilci, v osrednjem trgu pa z
ozelenitvami in z zaščitno ograjo kamnite ali druge primerne izvedbe. |
|
|
PROSTORI ZA ZBIRANJE ODPADKOV: |
|
|
– vzhodni vaški trg: asfaltirana in ograjena površina z
lastnim peš dostopom in dovozom za komunalno vozilo. Prostor mora biti
dovolj velik za postavitev tri do štiri 900 l posod za zbiranje
odpadkov, |
|
|
– zahodni del vasi: prostor z obračališčem za komunalno
vozilo in listopadnim drevesom. V sredini urejena ploščad mora biti
dovolj velika za namestitev tri do štiri 900 l zaprtih posod za zbiranje
odpadkov. Ta lokacija služi tudi za občasno akcijsko zbiranje kosovnega
materiala za takojšen odvoz. |
|
|
IGRIŠČE: |
|
|
Asfaltirana površina dim. ca. 17 × 30 m, obdana z opornimi
zidovi iz betona, obloženega z avtohtonim kamnom. Škarpe so ozelenjene s
plezalkami, kompleks pa je dodatno ozelenjen z vzhodne smeri z novimi
listopadnimi drevesi. Višinske razlike za dostop na igralni plato so
premoščene s stopnicami ali klančinami (ob potoku). Varovalne ograje so
iz žičnega pletiva, ki je ozelenjeno s plezalkami. |
|
|
PEŠ POVEZOVALNA POT: |
|
|
V novem zazidalnem kompleksu zahodnega dela naselja je pot
speljana diagonalno čez območje nove zazidave. Pot je tlakovana v
avtohtonem materialu, brez stopnic. Ograjni zidovi so nizki ali urejeni
kot žive meje. |
|
|
IV. POGOJI KOMUNALNEGA
UREJANJA |
|
|
16. člen |
|
|
(ceste) |
|
|
Ureditev cestne infrastrukture v naselju Spodnje Drežniške
Ravne obsega ureditev, delno razširitev in novogradnjo dela poti na
delu, kjer se predvidijo nove zazidalne površine. Osnova prometne
ureditve ostaja sedanja glavna pot skozi vas, ki pa je zaradi ozkosti v
sedanji obliki praktično neuporabna za normalno funkcioniranje vasi.
Osnovno cesto (2) je potrebno mestoma razširiti tako, da se zagotovi
minimalni vozni profil širine 3 m. Druga pomembna cesta (1) za povezavo
z novopredvideno pozidavo na zahodni strani vasi se izvede z odcepom po
sedanji poti in nadaljuje z delno novogradnjo in preko nasutja z delno
rekonstrukcijo starega kolovoza v celotni dolžini novopredvidene
pozidave. Ta cesta se izvede večje širine, do 3,5 m, kar omogoča dostop
komunalnih in interventnih vozil do zapadnega dela naselja, kjer se
uredi tudi obračališče. Za dostop v zgornji del vasi se koristijo
rekonstruirane obstoječe poti (3 in 4), ki potekajo pravokotno na obe
osnovni poti. Skloni vozišč se z manjšimi vzdolžnimi korekcijami
prilagodijo obstoječim niveletam sedanjih cest in novoprojektiranih
stanovanjskih in gospodarskih objektov. Na vseh cestah se uredijo prečni
nakloni in zavaruje vozišče z robniki tako, da se uredi odvod meteornih
voda in vzdrževanje cest. Z izvedbenim projektom cest se določijo vsi
potrebni tehnični elementi (podolžni profili, prečni profili,
zakoličbeni elementi novoprojektiranih cest, spodnji ustroj cest, tip
vozišča, način tlakovanja, odvodnjavanje cest, ureditev parkingov,
ureditev pešpoti izven vozišč) za gradnjo in rekonstrukcijo cest. |
|
|
17. člen |
|
|
(mirujoči promet in
dostava) |
|
|
Zaradi strnjenosti naselja in otežene dostopnosti do
stanovanjskih objektov ni možno zagotoviti garažiranja in parkingov pri
vsakem objektu, razen pri novozgrajenem delu vasi. V ta namen se
predvidi troje mest za javno parkiranje, in sicer takoj na začetku vasi
(vzhodni vaški trg), v centralnem delu vasi (vaška trgovina) in ob
zahodnem vaškem trgu. Za ta namen se pridobi cca. 25 parkirnih mest, kar
zadošča za domačine, ki nimajo svojih parkirnih mest ali garaže, kot
tudi za goste in obiskovalce. |
|
|
Dostava do posameznih objektov je mogoča za manjša
dostavna tovorna vozila in za intervencijska vozila. |
|
|
18. člen |
|
|
(peš promet) |
|
|
Celoten pešpromet se odvija po rekonstruiranih cestah v
vasi, pločniki za pešce niso predvideni, niti jih ni možno izvesti.
Obstoječe pešpoti med hišami se uredijo, uredijo se tudi pešpoti nad
vasjo. |
|
|
19. člen |
|
|
(kanalizacija) |
|
|
Naselje se opremi z ločenim kanalskim sistemom. Zaradi
razgibanosti terena se mestoma vodi del meteorne kanalizacije ločeno od
fekalne, v večjem delu pa se obe kanalizaciji vodita skupaj. Gradnja
greznic za stanovanjske hiše ni možna zaradi pomanjkanja prostih
površin, zato je nujna gradnja čistilne naprave. |
|
|
Glavni fekalni kanal poteka po novorekonstruirani cesti
(1) od skrajnega zahodnega dela naselja, predvidenega za novogradnjo,
preko nasipa (ruševine) in potoka pod objektom vaške trgovine in preko
platoja pod vasjo do lokacije čistilne naprave. V delu ob novem naselju
do potoka poteka vzporedno tudi kanal za meteorno vodo, ki se priključi
na potok. |
|
|
Drugi vzporedni krak poteka po obstoječi cesti na zahodnem
delu (nad novopredvidenim zazidalnim kompleksom), tako da se kanal za
meteorno vodo priključi na potok, kanal za fekalno vodo pa vodi do
zahodnega vaškega trga pravokotno na osnovni kanal. Na naveden
pravokotni fekalni kanal se priključita tudi dva krajša kanala iz
kompleksa parkinga. Obe trasi se vodita ločeno (fekalna in meteorna) s
priključkom meteorne vode v potok. |
|
|
Za odvod fekalnih voda iz zgornjega dela vasi se izvede
nov vertikalni priključek na osnovni kanal. |
|
|
Za odvod fekalnih voda iz vzhodnega dela se zgradi kanal s
pravokotnim priključkom na osnovni kanal. Odvod meteorne vode v tem delu
vasi in delu zgornje vasi se vodi ločeno v potok na vzhodnem delu vasi. |
|
|
Vse rekonstruirane ceste se opremi s požiralniki za
meteorno vodo, enako je potrebno vso vodo strešin voditi v meteorno
kanalizacijo. |
|
|
Lokacija čistilne naprave je predvidena na vzhodnem delu
vasi, pod obstoječim platojem. Predlaga se izgradnja biološko kemične
vkopane čistilne naprave za ca. 200 enot, kar perspektivno omogoča tudi
priključitev Zg. Drežniških Raven na čistilno napravo. Tip čistilne
naprave se določi s projektom. |
|
|
Pri predvidenih lokacijah novih hlevov in pri
rekonstruiranih obstoječih gospodarskih objektih (hlevih) se mora
predvideti ureditev gnojnih jam v skladu s strokovnim navodilom o
urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85). |
|
|
20. člen |
|
|
(vodovod) |
|
|
Kot vodni vir za ureditev vodooskrbe za Spodnje Drežniške
Ravne ostaja še naprej zajetje Tresilo, ki se nahaja vzhodno nad vasjo v
oddaljenosti ca. 300 m na koti 625 m. Iz istega zajetja se napajajo tudi
vas Jezerca, Magozd in naselja Kobarid, Mlinsko in Idrsko. Za
zagotovitev zahtevanih pogojev (sanitarnih, požarnih in tehničnih) je
potrebno obstoječi vodovodni priključek ojačati in zgraditi nov vodohran
za požarno vodo. |
|
|
Predvidi se zamenjava obstoječega cevovoda po obstoječi
trasi. Mikrolokacijo vodohrana se določi s projektom. Lokacija se
predvidi na koti 620 m v neposredni bližini zajetja Tresilo na parc. št.
1224 in 1225/1, k.o. Drežnica. Iz vodohrana se vodi nov cevovod do vasi,
kjer se izvede kompletno novo vodovodno omrežje z novimi priključki za
stanovanjske hiše in gospodarske objekte. |
|
|
Glavna trasa vodovoda se vodi po cesti 3 do vaške trgovine
s pravokotnimi odcepi po cesti 1 in cesti 2. Na to glavno omrežje se
izvršijo priključki za posamezne skupine hiš. Za več hiš skupaj se
določijo lokacije vodomernih jaškov, iz katerih se napajajo posamezni
uporabniki. |
|
|
Predvidi se montaža 5 hidrantov, kar zagotavlja ustrezno
požarno zaščito vasi. |
|
|
S projektom za izvedbo se določi potrebne tehnične
elemente (velikost rezervoarja, profili cevi, števčni jaški, hidranti). |
|
|
21. člen |
|
|
(elektro omrežje) |
|
|
Vas se napaja preko prostozračnega srednjenapetostnega
priključka iz jamborske TP (transformatorska postaja), locirane na
platoju pod vasjo. |
|
|
Iz obstoječe TP se izvede celotno NN (nizko napetostno)
omrežje v kabelski kanalizaciji, ki se vodi po cestah 1, 2, 3, 4 in
pešprehodih do posameznih uporabnikov. Do vsakega uporabnika se iz RO
omarice vodi do PMO omarice kabelski priključek. Vsak uporabnik mora
imeti lastno PMO omarico na fasadi ali prosto stoječo, v kateri je lahko
eno ali več merilnih mest. PMO omarice se napajajo z zankanjem iz KR
razdelilcev, ki so lahko prostostoječi ali vgrajeni v fasade objekta.
Mikrolokacije jaškov, KR omaric in PMO omaric ter profile kablov in
kabelske kanalizacije se določijo s projektom. |
|
|
Za napajanje naselja se uporabijo kabli Al preseka 150,
70, 35 mm2. |
|
|
22. člen |
|
|
(telefonsko omrežje) |
|
|
Do vasi Spodnje Drežniške Ravne je speljana zračna TK
linija, ki se pred vasjo pri odcepu ceste za Zgornje Drežniške Ravne
zaključi v telefonski omarici na drogu. Do Spodnjih Drežniških Raven
poteka odcep zračne linije s kablom TK 53 UM 20 × 4 × 0,6. |
|
|
Iz obstoječe glavne omare na drogu na platoju pod vasjo se
predvidi kabliranje omrežja, ki poteka v kabelski kanalizaciji v
kvaliteti Stigmaflex 0 110 mm. |
|
|
Kabelska kanalizacija bo potekala v glavnem po glavnih
cestah, na razvodnih točkah bodo izdelani jaški. Iz razvodnih jaškov se
vršijo priključki do uporabnikov, kjer se montirajo na fasadi zidne
telefonske omarice. Predvidi se izdelava dvocevne kanalizacije, kar v
perspektivi omogoča tudi ureditev sprejema TV preko kabla in rezervo za
ostale informacijske sisteme. |
|
|
Obstoječe primarno TK omrežje (dovod) zadošča za potrebe
vasi. Vse tehnične elemente (dimenzije kablov, mikrolokacija jaškov in
zidnih omaric, število in velikost cevi) se določi s projektom za
izvedbo. |
|
|
23. člen |
|
|
(javna razsvetljava) |
|
|
Osvetli se vse površine, namenjene pešcem, še zlasti pa
območje vseh treh trgov v vasi. Javna razsvetljava se predvidi v
kabelski izvedbi, ki poteka v isti trasi kot NN omrežje. Tip svetilk
določi urbanist naselja. Tipe in prereze kablov, umestnost nočne ali
polnočne osvetlitve naselja, način prižiganja ter premer in število cevi
se določi s projektom za izvedbo. |
|
|
Luči javne razsvetljave se montirajo na fasade
stanovanjskih objektov ali na samostojne drogove. |
|
|
24. člen |
|
|
(odvoz smeti) |
|
|
Zaradi ozkosti cest se predvidi zbiranje smeti v skupnih
zabojnikih vsebine 900 l, ki se locirajo na dveh lokacijah in sicer: |
|
|
– lokacija vaška trgovina in, |
|
|
– lokacija vzhodni vaški trg. |
|
|
Za postavitev zabojnikov se predvidi poseben prostor.
Odvoz smeti iz vasi je obvezen enkrat tedensko. Za odlaganje specialnih
odpadkov (papir, steklo) se postavijo zabojniki na lokaciji zahodni
vaški trg. |
|
|
V. REŠITVE IN POGOJI V
ZVEZI Z VAROVANJEM OKOLJA |
|
|
25. člen |
|
|
(varstvo pred požarom) |
|
|
Nova prometna ureditev vasi omogoča dostop intervencijskih
gasilskih vozil do vseh delov vasi kot tudi poti za evakuacijo ljudi,
živali in premoženja v primeru požara. Z izgradnjo novega rezervoarja in
montažo petih nadzemnih požarnih hidrantov je požarna varnost
zagotovljena. Pri izdelavi projektne dokumentacije za rekonstrukcije
objektov se upošteva s tehničnimi normativi zahtevane varnostne odmike
med objekti. |
|
|
26. člen |
|
|
(varstvo pred hrupom) |
|
|
V vasi Spodnje Drežniške Ravne ne obstajajo viri, ki bi
povzročili hrup (promet, proizvodnja), zato se ne predvidi nikakršnih
ukrepov ali zavarovanj za zaščito vasi proti hrupu. |
|
|
27. člen |
|
|
(varstvo pred drugimi
nesrečami) |
|
|
Vas leži na dokaj strmem pobočju, zato je potrebno
posvetiti skrb tudi zaščiti vasi pred meteornimi zalednimi vodami in
snežnimi plazovi. Vse zaledne vode so speljane v obstoječe potoke, ki
prečkajo samo vas. Preveriti je potrebno prepustnost zaprtih kanalov
skozi vas in te kanale po potrebi povečati, posebno skrb pa je potrebno
zagotoviti za redno kontrolo in vzdrževanje pokritih kanalov. |
|
|
28. člen |
|
|
(zaščita ozračja) |
|
|
Energetski vir za ogrevanje stanovanjskih objektov so
drva, lahko kurilno olje in plin. Potrebno je urediti odvod dima preko
ustreznih kvalitetnih dimnikov preko strehe. Pri določanju lokacij za
cisterne kurilnega olja je potrebno upoštevati smernice zdravstvenega in
požarnega inšpektorja. |
|
|
29. člen |
|
|
(zelene površine) |
|
|
Ohraniti je potrebno krajinsko zanimivost dobro
razpoznavne gručaste vasi s hudourniškimi potoki in njihovo drevesno
poraslostjo, ki očrtuje robove naselja. |
|
|
Priporočljiva je zaščita najstrmejših brežin, ki se
pojavijo v severnem in vzhodnem robu naselja pred izpiranjem, s primerno
drevesno zasaditvijo in grmovnicami. |
|
|
Še posebej je potrebno hortikulturno urediti območje
športno-rekreacijskih površin v vzhodni urejevalni enoti. Oporne zidove
in ograje je potrebno ozeleniti. |
|
|
Značilnosti ozkih zelenih pasov v smeri S-J naj se izvede
tudi na območju predvidene zazidave v sredini zahodne urejevalne enote. |
|
|
Znotraj naselja je potrebno izvesti posamične drevesne
zasaditve, ki so prikazane v ureditveni situaciji. |
|
|
V južni urejevalni enoti je potrebno pozeleniti rob
naselja z drevesi zaradi odprave motilnosti stanovanjskih hiš, ki kvarno
vplivajo na podobo vasi, še posebej to velja za stanovanjsko hišo št.
16. |
|
|
VI. ETAPNOST IZVEDBE
POSEGA |
|
|
30. člen |
|
|
(etapnost izvedbe) |
|
|
Oblikovna priporočila iz 8. člena tega odloka za posamezne
stavbe obstoječe grajene strukture naselja se izvedejo skladno z
izvajanjem etapnosti prenove posameznih stavb v časovnem zamiku. |
|
|
Obnova in gradnja novih objektov mora biti usklajena z
dinamiko gradnje infrastrukturnih objektov. Napeljave v objektih morajo
biti priključene na javno infrastrukturno omrežje (vodovod, fekalna
kanalizacija in elektrika). |
|
|
VII. REŽIM IN ZAČASNA
NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ, KI SE NE IZVAJAJO V 1. FAZI |
|
|
31. člen |
|
|
Preostala zemljišča predvidenega ureditvenega načrta, ki
se bodo urejala v naslednjih fazah, so do takrat v obstoječi funkciji. |
|
|
VIII. OBVEZNOSTI
INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV POSTOPNE PRENOVE NASELJA |
|
|
32. člen |
|
|
(obveznosti občine), |
|
|
– uskladitev zemljiškega katastra, |
|
|
– pridobitev lastništva za javne potrebe, |
|
|
– izvedba javne infrastrukture, |
|
|
– izvedba javnih objektov in površin, |
|
|
– ureditev sistema stimulacije prebivalcev za ureditev
posegov skladno s pogoji in merili ureditvenega načrta obnove, |
|
|
– izdelava strategije razvoja naselja, |
|
|
– zagotavljanje kontinuitete izvedbe ureditvenega načrta
obnove, |
|
|
– nadzor nad skladnostjo izvedenih posegov z ureditvenim
načrtom obnove. |
|
|
IX. KONČNE DOLOČBE |
|
|
33. člen |
|
|
Ureditveni načrt obnove za naselje Spodnje Drežniške Ravne
je stalno na vpogled na Občini Kobarid. |
|
|
34. člen |
|
|
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja za to pristojna
inšpekcijska služba. |
|
|
35. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu RS. |
|
|
Št. 910-4/98 |
|
|
Kobarid, dne 14. januarja 1999. |
|
|
Župan
Občine Kobarid
Pavel Gregorčič, inž. l. r. |
|
|
|