Na podlagi 16. člena
Statuta občine Pesnica (Medobčinski uradni vestnik, št. 6/99) je
Občinski svet Občine Pesnica na 5. seji dne 8. aprila 1999 sprejel
|
P O S L O V N I K |
OBČINSKEGA SVETA
OBČINE PESNICA |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
Ta poslovnik ureja
organizacijo in način dela občinskega sveta (v nadaljevanju: svet) ter
način uresničevanja pravic in dolžnosti članov občinskega sveta (v
nadaljevanju: člani). |
2. člen |
Določbe tega
poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles
občinskega sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko
v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih
teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles. |
3. člen |
Občinski svet in
njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku. |
4. člen |
Delo sveta in
njegovih delovnih teles je javno. |
Javnost dela se lahko
omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov,
dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom,
drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali
zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna
tajnost. |
Način zagotavljanja
javnosti dela in način omejitve javnosti dela občinskega sveta in
njegovih delovnih teles določa ta poslovnik. |
5. člen |
Svet dela na rednih
in izrednih sejah. |
Redno sejo sveta
skliče župan najmanj štirikrat na leto. |
6. člen |
Svet predstavlja
župan, delovno telo občinskega sveta pa predsednik delovnega telesa.
|
7. člen |
Svet uporablja pečat
občine, ki je določen s statutom občine ali odlokom, v katerega
notranjem krogu je ime občinskega organa " OBČINSKI SVET". |
Svet uporablja pečat
na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah ter
na dopisih. |
Pečat sveta
uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta.
|
Pečat sveta hrani in
skrbi za njegovo uporabo direktor občinske uprave oziroma po njegovem
pooblastilu drug delavec občinske uprave. |
II. KONSTITUIRANJE
OBČINSKEGA SVETA |
8. člen |
Občinski svet se
konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica
mandatov članov sveta. |
Prvo sejo
novoizvoljenega sveta skliče župan 20 dni po izvolitvi članov, vendar ne
kasneje kot poteče njegov mandat. če seja ni sklicana v navedenem roku,
jo skliče predsednik volilne komisije. |
Zaradi priprave na
prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s katerih so bili
izvoljeni svetniki. |
9. člen |
Prvo sejo sveta vodi
župan. |
Na prvi seji svet
izmed navzočih članov najprej imenuje tričlansko mandatno komisijo.
člane komisije predlaga župan, lahko pa tudi vsak član. Svet glasuje
najprej o županovem predlogu, če ta ni izglasovan pa o predlogih članov
po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso imenovani trije člani
komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča. |
Mandatna komisija na
podlagi poročila in potrdil o izvolitvi volilne komisije pregleda,
kateri kandidati so bili izvoljeni za člane občinskega sveta, predlaga
občinskemu svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane
občinskega sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga
potrditev mandatov za člane. |
Mandatna komisija na
podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana
predlaga občinskemu svetu tudi odločitve o morebitnih pritožbah drugih
kandidatov za župana ali predstavnikov kandidatur. |
10. člen |
Mandate članov
občinskega sveta potrdi svet na predlog mandatne komisije potem, ko dobi
njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in
upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur
oziroma kandidatnih list. |
Svet odloči skupaj o
potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča
posebej. |
Član občinskega
sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega
mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil
tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma
kandidatne liste. |
Svet na podlagi
poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na podlagi
poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah
kandidatov za župana, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list.
|
11. člen |
Ko se svet
konstituira in ugotovi izvolitev župana, nastopijo mandat novoizvoljeni
člani občinskega sveta in novi župan, mandat dotedanjim članom
občinskega sveta in županu pa preneha. |
S prenehanjem mandata
članov občinskega sveta preneha članstvo v nadzornem odboru občine ter
stalnih in občasnih delovnih telesih občinskega sveta. |
Članom občinskega
sveta, ki jim je prenehal mandat, preneha članstvo v vseh občinskih
organih in organih javnih zavodov, javnih podjetij ter skladov, katerih
ustanoviteljica je občina in v katera so bili imenovani kot predstavniki
občinskega sveta. |
12. člen |
Ko je svet
konstituiran, imenuje najprej izmed svojih članov komisijo za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo. Komisija
mora do prve naslednje seje sveta pregledati članstvo v občinskih
organih in delovnih telesih ter organih javnih zavodov, javnih podjetij
in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina ter
pripraviti poročilo in predloge za imenovanje novih članov. |
III. PRAVICE IN
DOLŽNOSTI čLANOV OBčINSKEGA SVETA |
1. Splošne določbe |
13. člen |
Pravice in dolžnosti
članov občinskega sveta so določene z zakonom, statutom občine in tem
poslovnikom. |
Člani občinskega
sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej in sodelovati pri
delu občinskega sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani so.
člani občinskega sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih
teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pravice
glasovanja. |
Član občinskega sveta
ima pravico: |
- predlagati
občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna,
zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana ter obravnavo
vprašanj iz njegove pristojnosti; |
- glasovati o
predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev občinskega
sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov; |
- sodelovati pri
oblikovanju dnevnih redov sej občinskega sveta; |
- predlagati
kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles občinskega sveta in
organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih
ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma, v katerih ima
občina v skladu z zakonom svoje predstavnike. |
Član občinskega sveta
ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki,
državna, uradna in poslovna skrivnost opredeljeni z zakonom, drugim
predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov
proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu. |
Član občinskega sveta
ima pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v
skladu z zakonom in posebnim aktom občinskega sveta do dela plače za
nepoklicno opravljanje funkcije občinskega funkcionarja. |
14. člen |
Član občinskega sveta
ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki
ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije. |
Član občinskega sveta
nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s pravicami in
dolžnostmi člana občinskega sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren.
|
15. člen |
Svetniške skupine, ki
jih oblikujejo člani občinskega sveta izvoljeni z istoimenske liste,
dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo posameznemu
svetniku. |
2. Vprašanja in
pobude članov občinskega sveta |
16. člen |
Član občinskega sveta
ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in občinske
uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v
občinskem svetu in njegovih delovnih telesih. |
Občinski organi iz
prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja članov občinskega
sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. če član občinskega sveta
to posebej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila
tudi v pisni obliki. |
Član občinskega sveta
ima pravico županu ali direktorju občinske uprave postaviti vprašanje
ter jima lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem
določenih ukrepov iz njune pristojnosti. |
17. člen |
Član občinskega sveta
zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno. |
Na vsaki redni seji
sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in
pobude članov. |
Vprašanja oziroma
pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina
jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan ali za vodenje seje
pooblaščeni podžupan oziroma za vodenje seje pooblaščeni član občinskega
sveta na to opozori in člana občinskega sveta pozove, da vprašanje
oziroma pobudo ustrezno dopolni. |
Ustno postavljeno
vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute, obrazložitev pobude pa ne več
kot 5 minut. |
Pisno postavljeno
vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega je
naslovljeno. |
Pri obravnavi
vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno prisotna župan in direktor
občinske uprave. če sta župan ali direktor občinske uprave zadržana,
določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude. |
Na seji se odgovarja
na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do začetka seje ter na
ustna vprašanja dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov občinskega
sveta. če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije
oziroma proučitev, lahko župan ali direktor občinske uprave oziroma njun
namestnik odgovori na naslednji seji. |
Župan ali direktor
občinske uprave oziroma njun namestnik lahko na posamezna vprašanja ali
pobude odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti tudi na vprašanja in
pobude, za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti
posredovan vsem članom občinskega sveta s sklicem, najkasneje pa na prvi
naslednji redni seji. |
18. člen |
Če član občinskega
sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko
zahteva dodatno pojasnilo. če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga
občinskemu svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z
glasovanjem. |
Če svet odloči, da bo
o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red
prve naslednje redne seje. |
3. Odgovornost in
ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s sej sveta in delovnih teles |
19. člen |
Član občinskega sveta
se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je. |
Če ne more priti na
sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o
razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa
najpozneje do začetka seje. če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne
more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa o svoji
odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče.
|
Članu sveta, ki se ne
udeleži seje občinskega sveta, ne pripada del plače za nepoklicno
opravljanje funkcije za mesec, v katerem je bila seja. |
Če se član delovnega
telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa v
koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga občinskemu
svetu njegovo razrešitev. |
IV. DELOVNO PODROČJE
SVETA |
20. člen |
Občinski svet je
najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti
občine. |
Svet opravlja zadeve
iz svoje pristojnosti, ki jo določa na podlagi ustave in zakona statut
občine. |
V. SEJE SVETA |
1. Sklicevanje sej,
predsedovanje in udeležba na seji |
21. člen |
Občinski svet dela in
odloča na sejah. |
Seje sveta sklicuje
župan. |
Župan sklicuje seje
občinskega sveta po potrebi, po sklepu sveta in na predlog drugih
predlagateljev določenih s statutom občine, mora pa jih sklicati najmanj
štirikrat letno. |
22. člen |
Vabilo za redno sejo
občinskega sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom najkasneje 7
dni pred dnem, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi
gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. |
Vabilo na sejo
občinskega sveta se pošlje podžupanu, predsedniku nadzornega odbora
občine, direktorju občinske uprave, predsednikom svetov krajevnih
skupnosti, predstavnikom političnih strank in predsednikom sredstev
javnega obveščanja. |
23. člen |
Izredna seja
občinskega sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih
zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje. |
Izredno sejo
občinskega sveta lahko skliče župan na predlog delovnega telesa sveta
ali na zahtevo 1/4 članov sveta ali na lastno pobudo. |
V predlogu oziroma
zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen
sklic. Predlogu oziroma zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o
katerih naj občinski svet odloča. Če seja sveta ni sklicana v roku sedem
dni od predložitve pisnega obrazloženega predloga oziroma zahteve za
sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skliče tisti upravičeni
predlagatelj, ki je sklic zahteval. V tem primeru lahko predlagatelj
sejo tudi vodi. |
Vabilo za izredno
sejo občinskega sveta z gradivom mora biti vročeno članom občinskega
sveta najkasneje tri dni pred sejo. |
Če razmere terjajo
drugače, se lahko izredna seja občinskega sveta skliče v skrajnem roku,
ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje
lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami
seji, na sami seji pa se lahko predloži svetnikom tudi gradivo za sejo.
Občinski svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje
ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če občinski svet ugotovi, da ni
bilo razlogov, se seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna
seja v skladu s tem poslovnikom. |
24. člen |
Na seje sveta se
vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan
oziroma direktor občinske uprave. |
Vabilo se pošlje tudi
vsem, katerih navzočnost je glede na dnevni red seje potrebna.
|
25. člen |
Predlog dnevnega reda
seje občinskega sveta pripravi župan. |
Predlog dnevnega reda
lahko predlagajo tudi vsi, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta. |
V predlog dnevnega
reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so
izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom. |
Na dnevni red se
prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo. |
O sprejemu dnevnega
reda odloča občinski svet na začetku seje. |
Svet ne more
odločiti, da se v dnevni red seje uvrstijo zadeve, če članom ni bilo
predloženo gradivo oziroma, h katerim ni dal svojega mnenja ali ni
zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, razen v primerih,
ki jih določa ta poslovnik. |
26. člen |
Sejo občinskega sveta
vodi župan. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti
podžupana ali drugega člana občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu:
predsedujoči). |
Če nastopijo razlogi,
zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi že sklicane seje,
jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član
občinskega sveta. |
27. člen |
Seje občinskega sveta
so javne. |
Javnost seje se
zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega
obveščanja na sejah občinskega sveta. |
Predstavnike sredstev
javnega obveščanja v občini se povabi na sejo z osebnim vabilom, ki mu
je priloženo gradivo za sejo brez zapisnika. |
Občan, ki se želi
udeležiti seje, ima pravico vpogleda v gradiva, ki so predložena članom
občinskega sveta za to sejo. |
Predsedujoči mora
poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja občinskega sveta
poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo občinskega sveta ter
pri tem dela ne moti. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od
prostora za člane občinskega sveta. če občan, ki spremlja sejo, ali
predstavnik sredstva javnega obveščanja moti delo občinskega sveta, ga
predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti dela
občinskega sveta, pa ga odstrani iz prostora. |
Župan predlaga
občinskemu svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob
obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terjajo zagotovitev
varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki
so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine
oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe, zaupne narave oziroma
državna, vojaška ali uradna tajnost. |
Kadar svet sklene, da
bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval brez
navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana, predsedujočega
in članov občinskega sveta navzoč na seji. |
2. Potek seje |
28. člen |
Ko predsedujoči začne
sejo, obvesti svet, kdo izmed članov občinskega sveta mu je sporočil, da
je zadržan in se seje ne more udeležiti. |
Predsedujoči nato
ugotovi ali je svet sklepčen. Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo
je povabljen na sejo. |
Na začetku seje lahko
predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi
vprašanji. |
29. člen |
Preden svet določi
dnevni red seje, odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje. |
Član občinskega sveta
lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik
ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali
dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet. |
Zapisnik se lahko
sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se
sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami.
|
30. člen |
Svet na začetku seje
določi dnevni red. |
Pri določanju
dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve
umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in
nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali
hitri postopek. |
Zadeve, za katere
tako predlaga župan, se brez razprave in glasovanja umaknejo z dnevnega
reda. |
Predlogi za
razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali po
sklicu seje in če je bilo članom občinskega sveta izročeno gradivo, ki
je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev
dnevnega reda svet razpravlja in glasuje. |
Po sprejetih
posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda da
predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. |
31. člen |
Posamezne točke
dnevnega reda se obravnavajo po določenem vrstnem redu. |
Med sejo lahko svet
spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda.
|
32. člen |
Na začetku obravnave
vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan
oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev.
Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ petnajst minut, če ni s tem
poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je predlagatelj
dolžan podati dopolnilno obrazložitev. |
Če ni župan
predlagatelj, poda župan ali od njega pooblaščeni podžupan oziroma
tajnik občine mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik
delovnega telesa občinskega sveta, ki je zadevo obravnavalo.
Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa
lahko trajata največ po deset minut. |
Po tem dobijo besedo
člani občinskega sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k
razpravi. Razprava posameznega člana lahko traja največ sedem minut.
Svet lahko sklene, da posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko
razpravlja dalj časa, vendar ne več kot petnajst minut. |
Razpravljavec lahko
praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do replike po razpravi
vsakega drugega razpravljavca. Replika mora biti konkretna in se
nanašati na napovedi replike označeno razpravo, sicer jo lahko
predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ tri minute. |
Ko je vrstni red
priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša, ali želi še kdo
razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po tri minute.
|
33. člen |
Razpravljavec sme
govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče
razprava, h kateri je predsedujoči pozval. |
Če se razpravljavec
ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči
opomni. če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma
nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem
besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez
razprave. |
34. člen |
Članu občinskega
sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega
reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. |
Nato poda
predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. če
član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez
razprave. |
Če član zahteva
besedo, da bi opozoril na napako ali popravil navedbo, ki po njegovem
mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem
pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se
mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot
pet minut. |
35. člen |
Ko predsedujoči
ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni
točki dnevnega reda. če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge
za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda
prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. |
Predsedujoči lahko
med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora,
priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih,
pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V primeru prekinitve predsedujoči
določi, kdaj se bo seja nadaljevala. Predsedujoči prekine delo sveta, če
ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem
telesu in v drugih primerih, ko tako sklene svet. če je delo sveta
prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v
nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča. |
36. člen |
Seje občinskega sveta
se sklicujejo najprej ob sedemnajsti uri in morajo biti načrtovane tako,
da praviloma ne trajajo več kot štiri ure. |
Predsedujoči odredi
petnajst minutni odmor vsaj po dveh urah neprekinjenega dela. |
Odmor lahko
predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega ali skupine
članov občinskega sveta, župana ali predlagatelja, če je to potrebno
zaradi priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih
obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor
lahko traja največ trideset minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v
okviru posamezne točke največ dvakrat. |
Če kdo od
upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz prejšnjega
odstavka, odloči občinski svet,ali se lahko odredi odmor ali pa se seja
prekine in nadaljuje drugič. |
37. člen |
Če svet o zadevi, ki
jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje, ali
če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma
odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet
odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda.
|
Ko so vse točke
dnevnega reda izčrpane, občinski svet konča sejo. |
3. Vzdrževanje reda
na seji |
38. člen |
Za red na seji skrbi
predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu
predsedujoči ne da besede. Govornik sme praviloma govoriti le za
govorniškim odrom. |
Predsedujoči skrbi,
da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red
ali mu seže v besedo le predsedujoči. |
39. člen |
Za kršitev reda na
seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: |
- opomin,
|
- odvzem besede,
|
- odstranitev s seje
ali z dela seje. |
40. člen |
Opomin se lahko
izreče članu občinskega sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če
sega govorniku v besedo ali če na kak drug način krši red na seji. |
Odvzem besede se
lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe
tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje
red in določbe tega poslovnika. |
Odstranitev s seje
ali z dela seje se lahko izreče članu občinskega sveta oziroma
govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da
onemogoča delo sveta. |
Član občinskega sveta
oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela
seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. |
41. člen |
Predsedujoči lahko
odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak
drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem
onemogoča nemoten potek seje. |
Če je red hudo kršen,
lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci. |
42. člen |
Če predsedujoči z
rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo prekine.
|
4. Odločanje |
43. člen |
Svet veljavno odloča,
če je na seji navzočih večina vseh članov sveta. |
Navzočnost se
ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku
nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi. |
Za sklepčnost je
odločilna dejanska navzočnost članov občinskega sveta v sejni sobi
oziroma dvorani. |
Kadar je za sprejem
odločitve potrebna dvotretjinska večina, svet veljavno odloča, če je na
seji navzočih najmanj dve tretjini vseh članov občinskega sveta.
|
44. člen |
Občinski svet
sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov, razen če zakon
določa drugačno večino. Predlagana odločitev je sprejeta, če se je
večina navzočih članov izrekla "ZA" njen sprejem. |
45. člen |
Občinski svet
praviloma odloča z javnim glasovanjem. |
S tajnim glasovanjem
lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o posamezni zadevi
oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da župan ali
najmanj ena četrtina vseh članov sveta. |
46. člen |
Glasovanje se opravi
po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča. |
Član občinskega sveta
ima pravico obrazložiti svoj glas, razen če ta poslovnik ne določa
drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le
enkrat in sme trajati največ dve minuti. |
Predsedujoči po
vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja. |
O glasovanju
posameznega čgrave;lana občinskega sveta se vodi evidenca. |
47. člen |
Člani občinskega
sveta glasujejo tako, da se opredelijo "ZA" ali "PROTI" sprejemu
predlagane odločitve. |
48. člen |
Javno glasovanje se
opravi z dvigom rok ali s poimenskim izjavljanjem. |
Poimensko glasujejo
člani občinskega sveta, če svet tako odloči na predlog predsedujočega
ali najmanj ene četrtine vseh članov sveta. |
Člane se pozove k
poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih priimkov.
član glasuje tako, da glasno izjavi "ZA", "PROTI" ali "NE GLASUJEM".
|
49. člen |
Tajno se glasuje z
glasovnicami. |
Tajno glasovanje vodi
in ugotavlja izide tričlanska komisija, ki jo vodi predsedujoči. Dva
člana določi občinski svet na predlog predsedujočega. Administrativno -
tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja direktor
občinske uprave ali delavec občinske uprave, ki ga določi direktor. |
Za glasovanje se
natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta. |
Glasovnice morajo
biti overjene z žigom, ki ga uporablja občinski svet. |
Pred začetkom
glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja. |
Komisija vroči
glasovnice članom občinskega sveta in sproti označi, kateri član je
prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje
in, na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. |
Glasovnica vsebuje
predlog, o katerem se odloča in praviloma opredelitev "ZA" in "PROTI".
"ZA" je na dnu glasovnice za besedilom predloga na desni strani, "PROTI"
pa na levi. Glasuje se tako, da se obkroži besedo "ZA" ali besedo
"PROTI". |
Glasovnica mora
vsebovati navodilo za glasovanje. |
Glasovnica za
imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov. |
Če je kandidatov več,
so navedeni po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se
tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom
kandidata, za katerega se želi glasovati in največ toliko zaporednih
številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba
imenovati. |
Ko član občinskega
sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico.
|
50. člen |
Ko je glasovanje
končano, komisija ugotovi izid glasovanja. |
Ugotovitev izida
glasovanja obsega: |
- število razdeljenih
glasovnic, |
- število oddanih
glasovnic, |
- število neveljavnih
glasovnic, |
- število veljavnih
glasovnic, |
število glasov "ZA"
in število glasov "PROTI", oziroma pri glasovanju o kandidatih število
glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, |
ugotovitev, da je
predlog izglasovan s predpisano večino ali da predlog ni izglasovan, pri
glasovanju o kandidatih pa, kateri kandidat je imenovan. |
O ugotovitvi
rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so
vodili glasovanje. |
Predsedujoči takoj po
ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta. |
51. člen |
Če član občinskega
sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida
glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. |
O ponovitvi
glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki ugovarja
poteku ali ugotovitvi izida glasovanja ali na predlog predsedujočega.
|
5. Zapisnik seje
občinskega sveta |
52. člen |
O vsaki seji
občinskega sveta se piše zapisnik. |
Zapisnik obsega
glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o udeležbi na seji, o
predlogih, o izidih glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki
so bili sprejeti. Zapisniku je treba predložiti original ali kopijo
gradiva, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji. |
Izvleček sklepov
občinskega sveta mora biti na razpolago članom občinskega sveta sedem
dni po seji v občinski upravi. |
Za zapisnik seje
občinskega sveta skrbi direktor občinske uprave. Direktor občinske
uprave lahko za vodenje zapisnika seje občinskega sveta pooblasti
drugega delavca občinske uprave. |
Original zapisniki
sej občinskega sveta se opremijo tako, da so pravno veljavni dokument. |
Na vsaki redni seji
občinskega sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje redne in
vseh vmesnih izrednih sej občinskega sveta. Vsak član občinskega sveta
ima pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči
občinski svet. če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne
spremembe. |
Sprejeti zapisnik
podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil in direktor občinske
uprave oziroma pooblaščeni delavec občinske uprave, ki je vodil
zapisnik. |
Po sprejemu se
zapisnik pošlje predstavnikom sredstev javnega obveščanja, ki so bili
prisotni na seji in se na krajevno običajen način objavi. Zapisnik
nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem
delu seje občinskega sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo
občinskega sveta in ne objavlja. člane občinskega sveta z njim pred
potrjevanjem zapisnika seznani predsedujoči. |
53. člen |
Potek seje občinskega
sveta se snema na magnetofonski trak. Trak se hrani še eno leto po koncu
mandata članov občinskega sveta, ki so sestavljali občinski svet,
katerega seja je bila posneta. |
Magnetogram seje se
hrani skupaj z zapisnikom in drugim gradivom s seje. |
Član občinskega sveta
in drug udeleženec seje, če je za to dobil dovoljenje predsedujočega,
ima pravico poslušati magnetogram. Poslušanje se opravi v prostorih
občinske uprave. |
Član občinskega sveta
lahko zahteva, da se del posnetka dobesedno prepiše. Zahtevo, v kateri
navede del seje, za katerega zahteva prepis, razlog in utemeljitev,
vloži pisno pri županu. Župan odloči o zahtevi in naroči prepis, če
ugotovi, da so razlogi utemeljeni. |
54. člen |
Ravnanje z gradivom
občinskega sveta, ki je zaupne narave, določi občinski svet na podlagi
zakona s posebnim aktom. |
Izvirniki odlokov,
splošnih in drugih aktov občinskega sveta, zapisniki sej ter vse gradivo
občinskega sveta in njegovih delovnih teles se hrani v arhivu občinske
uprave. |
O arhiviranju in
rokih hranjenja dokumentarnega gradiva izda natančnejša navodila župan v
skladu s predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in dokumentacijsko
gradivo. |
55. člen |
Član občinskega sveta
ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v arhivu ali je
pri pristojnih organih občinske uprave, če je to potrebno zaradi
izvrševanja njegove funkcije. Vpogled odredi direktor občinske uprave
občine na podlagi pisne zahteve člana občinskega sveta. Original
zahteve, odredba oziroma sklep o zavrnitvi se hrani pri gradivu, ki je
bilo vpogledano. |
V primeru
dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o vpogledu župan v skladu z
zakonom in aktom občinskega sveta. |
6. Strokovna in
administrativno tehnična opravila za svet |
56. člen |
Strokovno in
administrativno delo za občinski svet in za delovna telesa občinskega
sveta zagotavlja direktor občinske uprave z zaposlenimi v občinski
upravi. |
Direktor občinske
uprave določi delavca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in
vodenju sej ter opravlja druga opravila, potrebna za nemoteno delo
občinskega sveta in njegovih delovnih teles, če ni za to s sistemizacijo
delovnih mest v občinski upravi določeno posebno delovno mesto. |
Za zapisnik
občinskega sveta in delovnih teles občinskega sveta skrbi direktor
občinske uprave. Direktor občinske uprave lahko za vodenje zapisnikov
pooblasti druge delavce občinske uprave. |
7. Delovna telesa
občinskega sveta |
57. člen |
Občinski svet ima
komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje
izmed svojih članov. |
Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja ima 3 člane. |
Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:
|
- občinskemu svetu
predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe,
ki jih imenuje občinski svet, |
- občinskemu svetu
ali županu daje pobude oz. predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v
občini, ki so v pristojnosti občinskega sveta, |
- pripravlja predloge
odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki
občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone
in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev,
|
- opravlja naloge po
zakonu o nezdružljivosti opravljanja funkcije s pridobitno dejavnostjo
|
- opravlja naloge v
zvezi z občinskimi priznanji in nagradami |
- obravnava druga
vprašanja, ki ji jih določi občinski svet. |
Komisijo za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja imenuje občinski svet na prvi seji po
volitvah takoj, ko se konstituira in ugotovi, kdo je bil izvoljen za
župana. |
58. člen |
Občinski svet lahko
ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali občasna
delovna telesa. |
Stalna delovna telesa
občinski svet ustanovi z odlokom, s katerim določi število članov,
organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles. |
Občasno delovno telo
občinski svet ustanovi s sklepom, s katerim določi njegove naloge,
število članov ter opravi imenovanje. |
Način dela delovnih
teles občinskega sveta določa poslovnik občinskega sveta. |
59. člen |
Komisije in odbori
občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s tem
poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz pristojnosti
občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge. |
Komisije in odbori
občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
|
60. člen |
člane odborov in
komisij imenuje občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja izmed svojih članov in največ polovico članov
izmed drugih občanov, če ta poslovnik in akt o ustanovitvi ne določa
drugače. |
Predsednika delovnega
telesa imenuje občinski svet izmed svojih članov. |
Prvo sejo delovnega
telesa skliče župan. |
Članstvo v komisiji
ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru
občine ali z delom v občinski upravi. |
61. člen |
Občinski svet lahko
razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa ali delovno telo
v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog
novih kandidatov za člane delovnih teles pripravi komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega
sveta. |
62. člen |
Svet in župan lahko
ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi skupnega
delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge. |
63. člen |
Predsednik delovnega
telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi delo delovnega
telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja, stališča in
predloge v občinskem svetu. Seje delovnih teles se skličejo za obravnavo
dodeljenih zadev po sklepu občinskega sveta, na podlagi dnevnega reda
redne seje sveta ali na zahtevo župana. |
Gradivo za sejo
delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa najmanj tri
dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in utemeljenih
primerih. |
Delovno telo dela na
sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje odločitve, če je na
seji navzoča večina njegovih članov in je med navzočimi člani vsaj
polovica tistih, ki so člani občinskega sveta. Delovno telo sprejema
svoje odločitve - mnenja, stališča in predloge z večino glasov navzočih
članov. |
Glasovanje v delovnem
telesu je javno. |
Za delo delovnih
teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo
na delo občinskega sveta. |
64. člen |
Na sejo delovnega
telesa so praviloma vabljeni strokovni delavci, ki so sodelovali pri
pripravi predlogov aktov in drugih odločitev občinskega sveta, ki jih
določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij,
zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z
obravnavano problematiko. |
VI. AKTI OBČINSKEGA
SVETA |
1. Splošne določbe |
65. člen |
Občinski svet
sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte:
|
- poslovnik o delu
občinskega sveta, |
- proračun občine in
zaključni račun, |
- planske in razvojne
akte občine ter prostorske izvedbene akte, |
- odloke,
|
- odredbe,
|
- pravilnike,
|
- navodila,
|
- sklepe.
|
Občinski svet
sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb
statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v
skladu z zakonom ali statutom občine. |
Vsebina splošnih
aktov občine je določena z zakonom in statutom občine. |
66. člen |
Župan predlaga
občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna,
odloke ter druge splošne akte, za katere je v zakonu ali tem statutu
določeno, da jih predlaga župan. |
Komisije in odbori
občinskega sveta ter vsak član občinskega sveta lahko predlagajo
občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti,
razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za
katere je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih sprejme občinski
svet na predlog župana. |
Najmanj pet odstotkov
volivcev v občini lahko zahteva od občinskega sveta izdajo ali
razveljavitev splošnega akta. |
67. člen |
Akte, ki jih sprejema
občinski svet, podpisuje župan. |
Izvirnike aktov
občinskega sveta se pečati in shrani v arhivu občinske uprave.
|
|
2. Postopek za
sprejem odloka |
68. člen |
Predlog odloka mora
vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev. |
Uvod obsega razloge
za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno
finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka. |
Če je predlagatelj
odloka delovno telo občinskega sveta ali član občinskega sveta, pošlje
predlog odloka županu ali podžupanu oziroma članu občinskega sveta, ki
je pooblaščen za vodenje sej občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu:
predsedujoči). |
69. člen |
Predlagatelj določi
svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na
sejah občinskega sveta. |
Župan lahko sodeluje
v vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta, tudi kadar
on ni predlagatelj. |
70. člen |
Predsedujoči
občinskega sveta pošlje predlog odloka članom občinskega sveta in
županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj 7 dni pred dnem,
določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka. |
Občinski svet
razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. |
71. člen |
V prvi obravnavi
predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka
ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka. |
Če občinski svet
meni, da odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne. |
Odlok je sprejet, če
je zanj glasovala večina navzočih članov občinskega sveta. |
Pred začetkom druge
obravnave predlagatelj odloka dopolni predlog odloka na podlagi stališč
in sklepov, ki so bili sprejeti ob prvi obravnavi predloga odloka.
|
72. člen |
V drugi obravnavi
razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka.
Ko občinski svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka,
glasuje o predlogu odloka v celoti. |
Predlagatelj lahko
predlaga umik predloga odloka po končani prvi ali drugi obravnavi. O
predlogu umika odloči občinski svet. |
Če na predlog odloka
v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb in bi besedilo
predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu predloga odloka v
prvi obravnavi, lahko občinski svet na predlog predlagatelja sprejme
predlog odloka na isti seji, tako da se prva in druga obravnava predloga
odloka združita. |
73. člen |
V drugi obravnavi
predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani
občinskega sveta in predlagatelj z amandmaji. |
Župan lahko predlaga
amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka. |
Amandma mora biti
predložen članom občinskega sveta v pisni obliki z obrazložitvijo
najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri
bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma ali na
sami seji, na kateri lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina vseh
članov občinskega sveta in predlagatelj odloka. |
Župan lahko pove
mnenje k amandmaju tudi, kadar on ni predlagatelj odloka. |
Predlagatelj
amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti ali
dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
74. člen |
Amandma, člen odloka
in odlok v celoti so sprejeti, če zanje na seji občinskega sveta glasuje
večina navzočih članov. |
O vsakem amandmaju se
glasuje posebej. |
75. člen |
Statut občine in
poslovnik o delu občinskega sveta se sprejemata po enakem postopku, kot
velja za sprejemanje odloka. |
O predlogih drugih
splošnih aktov, če zakon ne določa drugače, odloča občinski svet na eni
obravnavi. |
76. člen |
Občinski svet mora do
prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse postopke o
predlaganih splošnih aktih občine. |
V primeru, da
postopki niso zaključeni, občinski svet v novi sestavi na predlog župana
odloči, o katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih aktov bo
postopek nadaljeval, katere začel obravnavati znova ter, katerih ne bo
obravnaval. |
Občinski svet lahko
nadaljuje obravnavo predloga splošnega akta oziroma obravnavo začne
znova, če je predlagatelj župan, ki je na volitvah znova pridobil mandat
(isti predlagatelj). če predlagatelj ni več občinski funkcionar, se
predlog ne obravnava. |
3. Hitri postopek za
sprejem odlokov |
77. člen |
Kadar to zahtevajo
izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko občinski svet sprejme
odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema občinski svet tudi
obvezne razlage določb splošnih aktov občine. |
Pri hitrem postopku
se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji. |
Pri hitrem postopku
je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave
predloga odloka. |
Amandma lahko
predlaga tudi župan, kadar ni predlagatelj odloka. |
O uporabi hitrega
postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega
reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. |
Če občinski svet ne
sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se uporabljajo
določbe statuta, ki veljajo za prvo obravnavo predloga odloka. |
Pri hitrem postopku
ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem postopku
sprejemanja odloka. |
4. Skrajšani postopek
za sprejem odlokov |
78. člen |
Občinski svet lahko
na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil
obe obravnavi odlokov ali drugih aktov, ki se sprejemajo po dve faznem
postopku, če gre za: |
- manj zahtevne
spremembe in dopolnitve odlokov, |
- prenehanje
veljavnosti posameznih odlokov ali njihovih posameznih določb v skladu z
zakonom, |
- uskladitve odlokov
z zakoni, državnim proračunom, drugimi predpisi državnega zbora in
ministrstev ali odloki občinskega sveta, |
- spremembe in
dopolnitve odlokov v zvezi z odločbami ustavnega sodišča ali drugih
pristojnih organov. |
V skrajšanem postopku
se amandmaji vlagajo samo k členom sprememb in dopolnitev odloka.
Amandmaji se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka. |
Odločitev iz prvega
odstavka tega člena ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena
tretjina navzočih članov občinskega sveta. |
Po končani prvi
obravnavi lahko vsak član občinskega sveta predlaga, da občinski svet
spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se druga
obravnava opravi po rednem postopku. O tem odloči občinski svet takoj po
vložitvi predloga. |
79. člen |
Statut, odloki in
drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu, ki ga
določi statut občine in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni
v njih drugače določeno. |
V uradnem glasilu se
objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet.
|
5. Postopek za
sprejem proračuna |
80. člen |
S proračunom občine
se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja
javne porabe občini. |
Občinski proračun se
sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim
letom za državni proračun. |
81. člen |
Predlog proračuna
občine za naslednje proračunsko leto mora župan predložiti občinskemu
svetu najkasneje do konca tekočega leta. V letu rednih lokalnih volitev
predloži župan občinskemu svetu proračun v treh mesecih po začetku
mandata. |
Župan predloži skupaj
s predlogom proračuna občine tudi izhodišča za sestavo proračuna. |
Župan pošlje
predsednikom delovnih teles in vsem članom občinskega sveta predlog
proračuna občine in izhodišča za sestavo proračuna ter sklic seje, na
kateri bo občinski svet opravil splošno razpravo o predlogu proračuna
občine. |
Na seji občinskega
sveta župan predstavi predlog proračuna občine. Predstavitev ni časovno
omejena. O predstavitvi ni razprave. |
82. člen |
Predsedniki delovnih
teles lahko v petnajstih dneh od vložitve predloga proračuna občine
skličejo seje delovnih teles, na katerih župan in predstavniki občinske
uprave pojasnijo predlog proračuna občine. Občinski svet opravi splošno
razpravo o predlogu proračuna občine najkasneje v desetih dneh po
preteku roka iz prejšnjega odstavka tega člena. |
Občinski svet po
končani splošni razpravi sklene, da nadaljuje postopek sprejemanja
predloga proračuna občine, v skladu s tem statutom in poslovnikom
občinskega sveta ali da predlog proračuna občine ne sprejme in hkrati
določi rok, v katerem mora župan pripraviti nov predlog proračuna
občine. |
83. člen |
V desetih dneh po
opravljeni splošni razpravi lahko člani občinskega sveta k predlogu
proračuna predložijo županu pisne pripombe in predloge. |
Vsak predlagatelj
predloga oziroma pripombe mora upoštevati pravilo o ravnovesju med
proračunskimi prejemki in izdatki. |
84. člen |
Župan se najkasneje v
petnajstih dneh opredeli do vloženih pripomb in predlogov ter pripravi
dopolnjen predlog proračuna občine ter skliče sejo občinskega sveta, na
kateri se bo razpravljalo in odločalo o sprejetju proračuna.
|
85. člen |
Na dopolnjen predlog
proračuna lahko člani občinskega sveta vložijo amandmaje v pisni obliki
najkasneje tri dni pred sejo občinskega sveta. |
Amandmaji se v roku
iz prvega odstavka tega člena dostavijo županu. Amandma mora upoštevati
pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki. |
86. člen |
Pred začetkom
razprave, v kateri občinski svet razpravlja o posameznih delih predloga
proračuna občine, lahko najprej župan ali predstavnik občinske uprave
dodatno obrazloži predlog proračuna občine. Občinski svet glasuje
najprej o amandmajih, ki jih je vložil župan in šele nato o drugih
amandmajih. |
87. člen |
Ko je končano
glasovanje po delih, predsedujoči ugotovi ali je proračun medsebojno
usklajen po delih ter glede prihodkov in odhodkov. |
Če je proračun
usklajen, občinski svet glasuje o njem v celoti. |
88. člen |
Če župan ugotovi, da
proračun ni usklajen, določi rok, v katerem se pripravi predlog za
uskladitev in sicer datum naslednje seje oziroma trajanje odmora, v
katerem občinska uprava pripravi predlog uskladitve. |
Ko je predlog
uskladitve proračuna dan na dnevni red, ga župan obrazloži. |
Občinski svet glasuje
o predlogu uskladitve in, če je predlog sprejet, glasuje občinski svet o
proračunu v celoti. |
89. člen |
Če proračun ni
sprejet, določi občinski svet rok, v katerem mora župan predložiti nov
predlog proračuna. Nov predlog proračuna občine občinski svet obravnava
in o njem odloča, po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri
postopek za sprejem odloka. |
90. člen |
Župan lahko med letom
predlaga rebalans proračuna občine. |
Rebalans proračuna
občine sprejema občinski svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za
sprejem odloka po skrajšanem postopku. |
Predlagatelj
amandmaja k rebalansu proračuna občrave;ine, mora amandma predložiti v
pisni obliki in z obrazložitvijo. Pri tem mora upoštevati pravilo o
ravnovesju med proračunskimi prihodki in izdatki. |
6. Postopek za
sprejem obvezne razlage |
91. člen |
Vsak, ki ima pravico
predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno razlago določb občinskih
splošnih aktov. |
Zahteva mora
vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter
razloge za obvezno razlago. |
Zahtevo za obvezno
razlago najprej obravnava statutarno-pravna komisija, ki lahko zahteva
mnenje drugih delovnih teles občinskega sveta, predlagatelja splošnega
akta, župana in občinske uprave. če komisija ugotovi, da je zahteva
utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži občinskemu
svetu v postopek. |
Občinski svet
sprejema obvezno razlago po postopku, ki je s statutom občine in tem
poslovnikom določen za sprejem odloka po rednem postopku. |
7. Postopek za
sprejem prečiščenega besedila |
92. člen |
če bi bil kak
občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev
bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj občinskemu svetu
predloži spremembe in dopolnitve splošnega akta v prečiščenem besedilu
kot nov splošni akt. |
Tak splošni akt
sprejema občinski svet po postopku, ki ga ta poslovnik določa za sprejem
odloka. |
VII. VOLITVE IN
IMENOVANJA |
93. člen |
Imenovanje
funkcionarjev oziroma članov organov, ki jih po zakonu ali statutu
občine imenuje občinski svet, se opravijo po določilih tega poslovnika. |
Če svet odloči, da se
glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki
veljajo za tajno glasovanje. |
94. člen |
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici
obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi
glasovati. |
Če se glasuje za ali
proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži
beseda "ZA" ali "PROTI". |
Kandidat je imenovan,
če je glasovala večina članov občinskega sveta in je zanj glasovala
večina tistih članov, ki so glasovali. |
95. člen |
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri
glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri
drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem
glasovanju dobila največ glasov. če pri prvem glasovanju več kandidatov
dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se
izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom
glasov določi z žrebom. |
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po
abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov. |
Na glasovnici pri
drugem glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na
število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. |
96. člen |
Če kandidat ne dobi
potrebne večine oziroma če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne
dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek
glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur. |
1. Imenovanje članov
delovnih teles občinskega sveta |
97. člen |
Člane delovnih teles
sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov za člane, ki jo določi
komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
Če kandidatna lista
ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji izvede posamično
imenovanje članov. če na ta način niso imenovani vsi člani, se lahko
predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na
isti seji sveta. |
Če tudi na način iz
prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov delovnega telesa,
se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede
manjkajočih članov delovnega telesa. |
|
2. Imenovanje
podžupana |
98. člen |
Na predlog župana
imenuje svet podžupana izmed članov občinskega sveta. |
O tem ali se
imenovanje podžupana izvede na podlagi javnega ali tajnega glasovanja,
odloči svet pred glasovanjem o imenovanju. |
Kandidat je imenovan
za podžupana, če dobi večino glasov navzočih članov sveta. |
|
3. Postopek za
razrešitev |
99. člen |
Svet razrešuje
funkcionarje in člane organov, ki jih imenuje po enakem postopku, kot je
določen za imenovanje. |
Postopek za
razrešitev se začne na predlog predlagateljev, določenih s statutom
občine in tem poslovnikom. če je komisija za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja pristojna za predlaganje kandidatov za določene funkcije,
je pristojna tudi predlagati njihovo razrešitev. |
Če je župan pristojen
za predlaganje kandidatov za imenovanje, je pristojen predlagati tudi
njihovo razrešitev. |
Odločitev o
razrešitvi se sprejme z enako večino, kot je določeno za njihovo
imenovanje. |
|
4. Odstop članov
občinskega sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter
funkcionarjev občine |
100. člen |
Člani občinskega
sveta in občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti. Občinskim
funkcionarjem na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom občine
predčasno preneha mandat. |
Pravico odstopiti
imajo tudi člani delovnih teles, drugih organov in člani nadzornega
odbora ter drugi imenovani tudi, če niso občinski funkcionarji. Izjava o
odstopu mora biti dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja oziroma županu. |
Občinski svet ugotovi
prenehanje članstva zaradi odstopa na predlog komisije za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija je hkrati s predlogom za
ugotovitev prenehanja članstva dolžna predlagati občinskemu svetu novega
kandidata. |
|
VIII. RAZMERJA MED
ŽUPANOM IN OBčINSKIM SVETOM |
101. člen |
Župan predstavlja
občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje. |
Župan in svet ter
njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog
občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo
izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o
uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za
sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
Kadar svet obravnava
odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan za vsako
zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev občinske
uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov
ali drugih aktov sodelovali. |
102. člen |
Župan skrbi za
izvajanje odločitev občinskega sveta. Na vsaki redni seji sveta poroča
župan ali po njegovem pooblastilu podžupan ali direktor občinske uprave,
o opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov sveta. |
V poročilu o
izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki
niso izvršeni in navesti razloge, zakaj sklep ni bil izvršen. |
Če sklepa sveta župan
ne more izvršiti, mora svetu predlagati nov sklep, ki ga bo možno
izvršiti. |
Župan skrbi za objavo
odlokov in drugih splošnih aktov sveta. |
Župan skrbi za
zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na
posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in
statutom občine. |
IX. JAVNOST DELA |
103. člen |
Delo občinskega sveta
in njegovih delovnih teles je javno. |
Javnost dela se
zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s
posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega
obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na
druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik. |
Župan in direktor
občinske uprave občine obveščata občane in sredstva javnega obveščanja o
delu občinskega sveta, delovnih teles občinskega sveta, župana in
občinske uprave. |
Občinski svet lahko
sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost. |
Občina izdaja svoje
glasilo, v katerem se objavljajo tudi sporočila in poročila o delu ter
povzetki iz gradiv in odločitev sveta in drugih organov občine.
|
104. člen |
Župan skrbi za
obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občil ter za
zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta. |
Predstavnikom javnih
občil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi
aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta, potrjeni zapisniki sej
in druge informacije o delu občinskih organov. |
Javnosti niso
dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne
narave. |
Za ravnanje z gradivi
zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to
področje. |
X. DELO OBČINSKEGA
SVETA V IZREDNEM STANJU |
105. člen |
V izrednem stanju
oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje občinskega sveta ovirano, so
dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja občinskega sveta,
ki jih določa statut in ta poslovnik. |
Odstopanja se lahko
nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov oziroma
drugih gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine.
Če je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela občinskega
sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih potrdi občinski svet, ko se
sestane. |
XI.
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA |
106. člen |
Za sprejem sprememb
in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki
veljajo za sprejem odlokov. |
Spremembe in
dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov
navzočih članov. |
107. člen |
Če pride do dvoma o
vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo občinskega sveta
poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine
obravnavo točke dnevnega reda in naloži statutarno-pravni komisiji, da
do naslednje seje pripravi razlago posamezne poslovniške določbe. |
Izven seje sveta daje
razlago poslovnika statutarno-pravna komisija. |
Vsak član občinskega
sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala
statutarno-pravna komisija, odloči svet. |
XI.
KONČNI DOLOČBI |
108. člen |
Z dnem uveljavitve
tega poslovnika preneha veljati Poslovnik občinskega sveta občine
Pesnica (Medobčinski uradni vestnik, št. 16/95). |
109. člen |
Ta poslovnik začne
veljati petnajsti dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku
štajerske in koroške regije. |
Župan |
Venčeslav Senekovič,
ing. agr., s. r. |
Številka: 01503-1/99-IRH
|
Datum: 9. aprila 1999
|