Na podlagi 171. člena Zakona o urejanju prostora (Ur. l. RS, št. 110/02, 8/03 - popravek) je Mestni svet Mestne občine Maribor na podlagi 16. člena Statuta Mestne občine Maribor (MUV št. 27/95, 13/98, 17/89, 23/98, 5/2000, 10/2002, 6/2004 in 13/2004) na svoji 14. izredni seji, ki je bila 5. in 19. julija 2004, sprejel

ODLOK

o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih sestavinah dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Maribor za območje mestne občine Maribor

Programska zasnova za odsek zahodne obvoznice od Lackove ceste do Blagovno distribucijskega centra v Mariboru

1. člen

(uvodne določbe)

Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin Dolgoročnega plana Občine Maribor za obdobje 1986-2000 (MUV, št. 1/86, 16/87 in popravek št. 19/87, 7/93 in popravek 8/93, 8/94, 5/96, 6/96, 27/97, 6/98, 11/98, 26/98, 2/01 in 28/02) - v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plan - in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Mesta Maribor za obdobje 1986-1990 (MUV, št. 12/86, 20/88, 22/88, 3/89, 2/90, 3/90, 16/90, 7/92, 7/93 in popravek 8/93, 8/94, 5/96, 6/96, 27/97, 6/98,11/98, 26/98, 2/01 in 28/02) - v nadaljnjem besedilu: družbeni plan - za območje Mestne občine Maribor v letu 2001, ki se nanašajo na programsko zasnovo za odsek zahodne obvoznice od Lackove ceste do Blagovno distribucijskega centra (Tržaške ceste) v Mariboru.

2. člen

(spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana)

Dolgoročni plan se zaradi programske zasnove spremeni in dopolni na področju namenske rabe prostora in v bilanci površin.

3. člen

(spremembe in dopolnitve družbenega plana)

Srednjeročni plan se dopolni tako, da se na koncu 3. člena doda naslednje besedilo: "PROGRAMSKA ZASNOVA ZA DEL ZAHODNE OBVOZNICE NA ODSEKU OD LACKOVE CESTE DO BDC (BLAGOVNO DISTRIBUCIJSKEGA CENTRA):

UVOD

Programska zasnova obravnava odsek zahodne obvoznice v Mariboru od krožišča na Lackovi cesti do obstoječega križišča pri Blagovno distribucijskem centru (v nadaljevanju BDC), v katerem se priključi na Tržaško cesto, z vsemi ureditvami obstoječih priključnih cest in vsemi pripadajočimi ureditvami prostora.

Programska zasnova podrobno opredeljuje predviden poseg in določa:

1. OBMOČJE PO PARCELNIH ŠTEVILKAH

Programska zasnova obsega naslednje območje:

K.o. Zg. Radvanje

1110, 1112, 1114, 1116, 1184/1, 1205/1, 1205/2, 1205/4, 1205/8, 1205/9, 1344, 1345, 1346

K.o. Sp. Radvanje

1168, 1175, 1186/1, 1186/2, 1186/3, 1197/1, 1199, 1200/1, 1200/3, 1200/4, 1200/5, 1200/6, 1200/7, 1452, 1453, 1454/1, 1454/10, 1454/12, 1454/2, 1454/3, 1454/4, 1454/5, 1454/6, 1454/7, 1454/8, 1454/9, 1885/1, 1885/3, 1886/1 1887, 1889/2, 1921, 1922, 1953, 1958, 1959, 1960, 2042, 2045/2, 2048, 2059/1, 2060, 2061, 2062, 2064/1, 2074, 2077/1, 2077/2, 2079, 2080, 2081, 2083, 2085, 2087, 2090, 2091, 2098,2099, 2102/1, 2108/1, 2108/2, 2109, 2110, 2134, 2135, 2136, 2137/1, 2137/2, 2137/4, 2137/5, 2137/6, 2138/1, 2138/4, 2138/5, 2144, 2159/1, 2159/2, 2159/3, 2159/4, 2160/2, 2161/1, 2161/2, 2162/1, 2162/2, 2162/3, 2162/4, 2162/5, 2162/6, 2162/8, 2162/9, 2200/1, 2200/2, 2201, 2202, 2203, 2204, 2206, 2207, 2208, 2209, 2211/1, 2211/2, 2217/1, 2217/2, 2218, 2220/1, 2220/2, 2220/3, 2224/1, 2224/2, 2225/1, 2225/2, 2328/2, 2329, 2330, 2332;

2094, 2095.

K.o. Razvanje

1113/1, 1113/2, 1113/3, 1113/4, 1199/1, 1199/10, 1199/2, 1199/4, 1199/9, 1200/2, 1201/2, 1201/3, 1202/2, 1202/3, 1202/4, 1203/2, 1203/3, 1208/10, 1208/11, 1208/12, 1208/13, 1209/3.

Površina območja programske zasnove je 25,78 ha.

Situacija obstoječega stanja z mejo kompleksnega območja urejanja je prikazano na karti štev. 1 v grafičnem delu programske zasnove.

2. ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI

Programska zasnova obravnava odsek zahodne obvoznice od križišča na Lackovi cesti do obstoječega križišča pri BDC, kjer se priključuje na Tržaško cesto (t.j HC), z vsemi ureditvami priključnih cest in vsemi pripadajočimi ureditvami prostora na območju Mestne občine Maribor.

Obravnavani odsek zahodne obvoznice v mestu Maribor predstavlja del zahodne obvoznice mesta Maribor, ki poteka v smeri proti vzhodu iz krožnega križišča na Gosposvetski cesti, prečka reko Dravo s Koroškim mostom, železniško progo Maribor-Dravograd s podvozom ter Erjavčevo, Šarhovo, Ulico I. Internacionale, Cesto proletarskih brigad in Lackovo cesto v nivoju. Od križišča na Lackovi cesti pa se obrne proti jugo-vzhodu in priključi na Tržaško cesto v obstoječem križišču pri Blagovno distribucijskem centru.

Z zahodno obvoznico se bo dosedanja glavna cestna povezava in promet v smeri Koroška-Podravje prestavila na obrobje mesta.

Del zahodne obvoznice od križišča na Gosposvetski cesti do krožišča na Lackovi cesti je zgrajen ali pa je zanj sprejeta prostorska dokumentacija. Preostali del od Lackove ceste do priključka na Tržaško cesto bo zgrajen v eni ali več zaporednih etapah.

Obravnavani odsek prestavlja II. etapo od krožnega križišča na Lackovi cesti, ki je že urejeno s prostorsko dokumentacijo (Programska zasnova za odsek zahodne obvoznice med Cesto proletarskih in Lackovo cesto v Mariboru (MUV, št. 28/02) in Odlok o lokacijskem načrtu za del zahodne obvoznice-Dravograjske ceste med Cesto proletarskih in Lackovo cesto v Mariboru, MUV št. 28/02), do obstoječega križišča pri Blagovno distribucijskem centru.

Trasa obravnavanega odseka poteka iz južnega kraka krožnega križišča na Lackovi cesti v smeri proti jugu preko Radvanjskega potoka po obstoječih stavbnih zemljiščih do novega krožišča ob Mrzlem potoku. V krožišču se trasa obvoznice obrne proti vzhodu, prečka obstoječa stavbna in kmetijska zemljišča v ureditvenem območju mesta Maribor po obstoječi strugi Radvanjskega potoka, vzhodno od priključka Kardeljeve ceste pa poteka po najboljših kmetijskih zemljiščih do obstoječega priključnega križišča na Tržaško cesto pri BDC.

Na obravnavanem območju so predvidene naslednje ureditve cest in spremljajoči posegi:

Zaradi izgradnje odseka zahodne obvoznice, vodnogospodarskih ureditev in spremljajočih objektov bo potrebno porušiti 6 stanovanjskih objektov, 6 gospodarskih objektov in 1 nedograjen stanovanjski objekt (klet) ob Streliški cesti, Poti na okope oz. Radvanjskem potoku.

3. TEHNOLOŠKI POGOJI IN OMEJITVE

Geološke značilnosti območja

Trasa predvidenega odseka zahodne obvoznice bo v celoti potekala po ravninskem območju desnega brega reke Drave, ki ga predstavljajo kvartarne prodne in peščene naplavine, v katerih je Drava izoblikovala rečne terase. Ob severozahodnih obronkih Pohorja, oziroma prehodu v Dravsko polje, se na peščeno prodnatih naplavinah nahajajo peščeno glinasti skladi sive do sivorjave gline, z vmesnimi lečami proda, debeline do 8,0 m.

Enotna debelina kvartarnih naplavin na obravnavanem odseku je cca 22 m. Pod njimi pa se nahaja osnovna hribina laporja in konglomerata.

Litološki in stratigrafski pregled geoloških enot

Terasni material sestavljajo prod, peščen prod, pesek, melj in peščena glina. Prevladuje prod (70 %), ki mu sledita pesek (20%) in peščena glina (10 %). Prodniki so v glavnem iz metamorfnih in magmatskih kamenin, v manjši meri pa tudi iz karbonatnih sedimentov. Sortiranost je slaba, velikost posameznih prodnikov pa spremenljiva, od nekaj cm do nekaj decimetrov.

Terciarne plasti sestavljajo peščen lapor, peščenjak, pesek in konglomerat. Omenjeni litološki členi se med seboj menjavajo v neenakem zaporedju. Konglomerat in pesek sta v podrejenem položaju. Prodniki konglomerata so iz metamorfnih, karbonatnih in magmatskih kamenin, predvsem prevladuje kremen na globini 13,00 do 15,0 m pod terenom. Prod je dobro prepusten.

Sezmičnost terena

Obravnavano območje je po začasni seizmološki karti SFRJ od decembra 1982, razvrščeno v 7. stopnjo potresne jakosti po MCS lestvici. Mikro rajonizacija območja ni narejena.

Struktura temeljnih tal

Struktura temeljnih tal območja je ugotovljena s sondažnimi izkopi.

V celoti so zastopane slabo granulirane prodno-peščeno meljne (ML) zemljine, odložene pod 0,20 do 0,30 m debelim slojem humusa in 090 m debelim slojem pretežno peščene (CL) gline. Znotraj glinastega sloja so zaznani še sloji mastne do peščene (CL-CL) gline in peščene gline do peščenega melja (CL-ML) s posameznimi prodniki. Glina je težko gnetne konsistence, spodaj ležeče prodno peščene zemljine pa so rahlega do srednje gostega gostotnega sestava, merjeno do globine 20 m.

Klimatski pogoji

Širše območje leži v zmernem celinskem podnebju. Najvišje letne temperature so okrog 35°C, najnižje zimske pa okrog -20°C. Tla zamrznejo približno tri mesece v letu do globine 70 cm.

Hidrogeološke razmere in vodnogospodarske razmere

Območje posega v vodni svet Radvanjskega potoka in njegovih pritokov.

Hidrogeološke razmere so odvisne od lege in sestave kvartarnih prodno peščenih naplavin ter nepropustne terciarne podloge. Na obravnavanem območju je podtalnica zabeležena na globini 8,0 m pod terenom. Prod je dobro prepusten.

4. PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA POVRŠIN

Območje kompleksnega urejanja programske zasnove, ki ga tvori načrtovani odsek zahodne obvoznice s predvidenimi ureditvami, razmejuje oziroma posega v naslednje prostorsko planske, ki so opredeljene v urbanistični zasnovi mesta Maribor:

Po prostorskih sestavinah planskih aktov leži zahodni del območja kompleksnega urejanja zaradi prometne infrastrukture, na odseku med Lackovo cesto in vzhodno mejo poselitve ob Poti na okope, v ureditvenem območju (UO) mesta Maribor in posega v zazidana in nezazidana stavbna zemljišča ter v območja, ki so v prostorskem planu opredeljena kot najboljša kmetijska zemljišča v ureditvenem območju naselja, katerim se ohranja sedanja primarna namenska raba, dolgoročno pa se bodo podrejala zahtevam poselitve.

Površine stavbnih zemljišč, ki bodo v UO zajeta v območje prometne infrastrukture, je 5,36 ha.

Površina najboljših kmetijskih zemljišč, ki bodo v UO zajeta v območje prometne infrastrukture, je 3,43 ha.

Površina stavbnih zemljišč, ki bodo v UO zajeta v območje vodne infrastrukture, je 1,27 ha.

Površina najboljših kmetijskih zemljišč, ki bodo v UO zajeta v območje vodne infrastrukture, je 2,63 ha.

Površina najboljših kmetijskih zemljišč, ki bodo v UO zajeta v območje stavbnih zemljišč za nadomestne objekte po rušitvah 0,18 ha.

Vzhodni del območja kompleksnega urejanja zaradi prometne infrastrukture, na odseku med vzhodno mejo poselitve ob Poti na okope in Tržaško cesto, poteka po območju najboljših kmetijskih zemljišč, delno pa po območjih obstoječe prometne infrastrukture.

Površina najboljših kmetijskih zemljišč, ki bodo izven UO zajeta v območje prometne infrastrukture, je 6,70 ha.

Površina najboljših kmetijskih zemljišč, ki bodo izven UO zajeta v območje vodne infrastrukture, je 6,21 ha.

Dejansko zmanjšanje kmetijskih površin v UO in izven UO mesta Maribor pa bo manjše od prikazanega planskega zmanjšanja, saj poteka trasa obvoznice v večjem delu po obstoječem Radvanjskem potoku, ki je plansko pretežno opredeljen kot najboljše kmetijsko zemljišče v UO mesta Maribor in izven njega.

Kot najboljše kmetijsko zemljišče so opredeljeni tudi deli strug Radvanjskega in Pekrskega potoka, ki se po spremljajočih vodnogospodarskih ureditvah rekultivirajo v kmetijska zemljišča.

Območje kompleksnega urejanja zahodne obvoznice po programski zasnovi obsega izključno rabo zahodne obvoznice, rekonstrukcij in deviacij obstoječega cestnega omrežja, območje priključkov in križišč, območje predvidenih ureditev Radvanjskega in Pekrskega potoka in pritokov, prečkanja vodotokov ter prečkanja obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav.

Namenska raba prostora v območju kompleksnega urejanja je prikazana na karti št. 2 v grafičnem delu programske zasnove.

5. INFRASTRUKTURNA OMREŽJA, OBJEKTI IN NAPRAVE

Vodovodno omrežje

Predvidena trasa zahodne obvoznice in spremljajoče ureditve bodo prečkajo obstoječe in predvidene vodovodne cevovode. Križanja morajo biti izvedena v zaščitnih kinetah z obojestranskimi jaški, po potrebi pa bodo izvedene prestavitve in zgrajeni novi odseki cevovodov.

Kanalizacijsko omrežje

Predvidena trasa in spremljajoče ureditvene ne prečkajo obstoječega kanalizacijskega omrežja.

Zaradi poteka zahodne obvoznice preko vodovarstvenega območja mora biti odvodnja izvedena tako, da bo preprečevala onesnaženje podtalnice in površinskih vodotokov.

Odpadne vode na se bodo preko meterorne kanalizacije vodile v objekte predčiščenja in nato v Pekrski oz. Radvanjski potok.

Elektroenergetsko omrežje

Predvidena trasa zahodne obvoznice in spremljajoče ureditve križajo ali pa se približujejo elektroenergetskim vodom in objektom:

● DV 110 kV dvosistemski daljnovod Slovenska Bistrica - RTP Pekre

● DV 110 kV dvosistemski daljnovod RTP Maribor - RTP Pekre

● DV 110 kV dvosistemski daljnovod odcep RTP Tezno

● DV 110 kV dvosistemski daljnovod odcep RTP Radvanje

● 10 kV kablovod TP 92-TP 48 (k-386)

● 10 kV kablovod odcep DV Pohorje (k-520)

● 10 kV daljnovod Pohorje (d-052)

● nizkonapetostno omrežje (nadzemno in podzemno) transformatorske postaje Streliška-skladišče

   Smreka (t-048)

Vsa križanja daljnovodov morajo biti izvedena v skladu s pogoji upravljavcev in veljavnimi tehničnimi pravilniki o gradnji elektroenergetskih naprav in omrežja. Zagotoviti je potrebno minimalno predpisane višine vodnikov.

Srednje in nizkonapetostno omrežje bo po potrebi prestavljeno ali prilagojeno predvidenemu posegu. Omrežje pri objektih, ki so predvideni za rušitev, bo odstranjeno.

Javna razsvetljava

Na celotnem odseku zahodne obvoznice je predvidena javna razsvetljava. Izvedena mora biti tako, da se ne povečuje obseg svetlobnega onesnaževanja in s tem povezani negativni vplivi na naravo, kar mora biti natančneje določeno v izvedbenem aktu.

Plinovodno omrežje

Predvidena trasa zahodne obvoznice in spremljajoče ureditve potekajo po trasi in prečkajo traso obstoječega plinovoda z oznako 20 000, MRp Maribor-MRP Ruše) v upravljanju Geoplina d.o.o.Ljubljana ter predvideni plinovod za toplarno Maribor, za katerega izdelani lokacijski načrt še ni uveljavljen.

Predvidena prečkanja in prestavitve obstoječih in predvidenih plinovodov morajo biti izvedena v skladu s pogoji upravljavca ob upoštevanju zaščitne zakonodaje

Trasa in spremljajoče ureditve pa morajo upoštevati tudi predvidene širitve plinovodnega omrežja.

V trasi zahodne obvoznice je potrebno tudi predvideti prostor za širitev plinovodnega omrežja.

Vročevodno omrežje

V predvideni trasi zahodne obvoznice ni predvidena širitev vročevodnega omrežja.

Telekomunikacijsko omrežje

Predvidena trasa zahodne obvoznice in spremljajoče ureditve prečkajo več kabelskih in prostih vodov telekomunikacijskega omrežja. Vodi bodo po potrebi prestavljeni. Prečkanja morajo biti izvedena v zaščitnih ceveh.

V celotni trasi je potrebno predvideti kabelsko kanalizacijo za potrebe signalnega, koordinacijsko in telekomunikacijskega omrežja.

KATV omrežje

Predvideno cestno omrežje bo prečkalo obstoječe kabelsko omrežje v Lackovi cesti. Omrežje se prestavi in ustrezno zaščiti.

V celotni trasi je potrebno predvideti ločeno kabelsko kanalizacijo za potrebe širitve KATV omrežja.

Vodnogospodarske ureditve

Na ureditvenem območju potekajo struge Radvanjskega, Mrzlega in Pekrskega potoka. Načrtovana je celostna ureditev vodotokov in novih razbremenilnikov v skladu z načeli sonaravnega urejanja okolja in zaščito kemijskega, količinskega in ekološkega stanja podzemnih voda.

Zaradi poteka trase po obstoječi strugi Radvanjskega potoka je potrebno strugo potoka ustrezno prestaviti v južni rob predvidene trase obvoznice. Prestavljena struga potoka mora biti hidravlično dimenzionirana na Q100-letne vode z dodano varnostno višino do zgornjega roba korita struge 0,50 m, pri mostovih pa 0,70 m. Pri hidravličnem dimenzioniranju korita potoka je potrebno upoštevati sonaravno urejanje ali celo parkovno ureditev struge.

Zaradi opustitve struge Radvanjskega potoka severno od predvidene trase obvoznice in rekultivacije te struge v kmetijska zemljišča, je potrebno prestaviti del struge Pekrskega potoka pod enakimi pogoji kot so predvideni pri prestavitvi Radvanjskega potoka.

Pri urejanju in ohranjanju odtočnega režima je potrebno upoštevati naravno dinamiko in sonaravno urejanje odtočnega režima z ohranjanjem naravne retencijske sposobnosti prostora ter usmerjanjem rabe prostora, ki vpliva na spremembe odtočnega režima izven teh območij.

Vodne površine na območju naj bodo urejene tako, da bodo dajale možnost poselitve vodnim in obvodnim živalskim vrstam.

Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim varovanjem voda.

Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen v primerih, ki jih določa 37. člen zakona o vodah ( Ur.list RS, št. 67/02)

Na erozijsko ogroženih območjih je potrebno pred posegom v prostor zagotoviti ustrezne protierozijske ukrepe.

Infrastrukturna omrežja, objekti in naprave v območju kompleksnega urejanja so prikazani na karti št. 4 v grafičnem delu programske zasnove.

6. USMERITVE ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE

Predvideno cestno omrežje bo predstavljalo niz posegov v ureditveno območje mesta Maribora. Usmeritve za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje morajo predvideti izvedbo posegov skladno z urbano rabo prostora, ki predvideva:

Vsi objekti bodo arhitektonsko oblikovani in izvedeni tako, da bodo usklajeni z urbano in krajinsko podobo in značilnostmi prostora.

Usmeritve za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje so prikazane na karti 3 v grafičnem delu programske zasnove.

7. USMERITVE ZA VAROVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE TER ZNAČILNIH KAKOVOSTNIH PRVIN KRAJINE

Ohranjanje narave

Predvideni odsek zahodne obvoznice s spremljajočimi ureditvami posega v naslednja območja naravnih vrednot-ekološko pomembno območje EKO-1, ki ga predstavlja selitveni koridor med Dravskim poljem in Pohorjem kot povezava dveh velikih biogeografskih območij Alp in Panonske nižine. Načrtovanje prometnega omrežja mora zato zadostiti vsem dolgoročnim prometnim potrebam prostora. Vodnogospodarske ureditve morajo biti ekološko in naravovarstveno usmerjene.

Kulturna dediščina

Predvidena trasa zahodne obvoznice in spremljajočih ureditev posega v naslednje spomenike nepremične kulturne dediščine:

ter spomenikov

  ●  Maribor-Spominski park Ledina (EŠD 6415)

  ●  Sp. Radvanje-Prazgodovinska naselbina (KD 600559)

Pri posegu v park gradu Betnava in vplivno območje Dvorca Betnava je potrebno negativne vplive hrupa in vizualne degradacije z oblikovanjem cestnega telesa, brežin in zasaditve, omiliti na najmanjšo možno mero. Hkrati je potrebno z določenih, bolj oddaljenih delov trase ohranjati poglede na spomenik.

Zaradi bližine arheoloških območij pa je potrebno na pododsekih:

V primeru ugotovitve pozitivne arheološke plasti v katerem izmed odsekov bodo pred nadaljevanjem del izvedena zaščitna izkopavanja.

V odseku od Tržaške ceste do Ceste na Livado je potrebno upoštevati izvedene agromelioracije in zagotoviti odtok Razvanjskega potoka II ob Razvanjski cesti.

8. USMERITVE ZA VAROVANJE IN IZBOLJŠANJE BIVALNEGA IN DELOVNEGA OKOLJA

Pri pripravi prostorskih sestavin planskih aktov oziroma razmeščanju dejavnosti v prostoru, je potrebno poleg prostorske upoštevati tudi okoljevarstveno zakonodajo in sicer Zakon o varstvu okolja (Ur.l.RS, št. 23/93 in 1/96) ter podzakonske akte, ki urejajo področje varstva zraka, tal, voda, hrupa, elektromagnetnih sevanj, kakor tudi področje ravnanja z odpadki.

Gradbena dela, povezana z izgradnjo obravnavanega odseka med Lackovo in Tržaško cesto v Mariboru, bodo vplivala na okolico in sicer z emisijami hrupa, prahu, potencialno nevarnostjo emisije snovi v tla in tresljaji.

Za zaščito pred prekomernim hrupom bo izvedena aktivna protihrupna zaščita na odsekih, kjer bodo preseženi dopustni nivoji hrupa v stanovanjskem in urbanem okolju.

V času gradnje ter kasneje v času obratovanja je potrebno upoštevati sledeče predpise, ki urejajo hrupne emisije v okolju:

Zaradi poteka odseka zahodne obvoznice po širšem, vplivnem in ožjem vodovarstvenem območju mora biti predvidena zaščita podtalnice v skladu z določili Zakona o vodah (Ur.l.RS št. 67/02), Pravilnika o zdravstveni ustreznosti pitne vode (Ur.l. RS, št. 46/97, 52/97, 54/98, 07/00, 19/04), Uredbe o kakovosti podzemne vode (Ur.l. RS, št 11/02), Pravilnika o monitoringu kemijskega stanja površinskih voda (Ur.l. RS, št(42/02) in Odloka o varstvenih pasovih in ukrepih za zavarovanje zalog pitne vode na Vrbanskem platoju, Mariborskem otoku, Limbuški Dobravi in Dravskem polju (MUV št. 19/98, 23/98 in 14/02).

Upoštevati je potrebno Pravilnik o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijah vrednosti nevarnih snovi v tleh (Ur. L.RS, št. 68/96).

Pri ravnanju z odpadnimi vodami je potrebno upoštevati Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Ur.l. RS, št. 35/96), Pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Ur. L. RS, št. 105/02), Odlok o odvajanju in čiščenju odpadnih voda (MUV, št. 14/02, 11/03).

Predvidena trasa zahodne obvoznice se navezuje na obvezno republiško izhodišče, po katerem leži kompleksno območje urejanja programske zasnove v III. območju onesnaženosti zraka.

Pri izvedbi predvidenih posegov v prostor je za varovanje in izboljšanje zraka v bivalnem in delovnem okolju potrebno upoštevati tudi naslednje predpise:

Pri izvedbi predvidenih posegov v prostor je za varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja potrebno upoštevati tudi naslednje predpise:

  ●  Pravilnik o ravnanju z odpadki( Ur.l.RS, št 84/98, 45/00, 20/01),

  ●  Pravilnik o ravnanju z odpadlimi olji ( Ur.l.RS, št 85/98),

Ker predvideni poseg zahteva prestavitve nekaterih energetskih vodov,bi pri tem upoštevana Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Ur.l št. 70/96) in Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o pogojih za njegovo izvajanje ( Ur.l. RS, št. 70/96).

Vsi potrebni ukrepi za varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja morajo biti opredeljeni v poročilu o vplivih na okolje, ki mora biti izdelano v okviru fazi postopka izdaje dovoljenja za poseg v prostor, predhodno pa mora biti v fazi sprejemanja izvedbenega akta izdelana ocena o vplivih načrtovane dejavnosti na okolje.

9.USMERITVE ZA RABO PROSTORA ZA OBRAMBO IN ZAŠČITO

Ureditve vodotokov bodo izvedene tako, da bodo preprečevale erozijske procese.

Za zagotovitev požarne varnosti objektov bodo zagotovljeni dovozi za intervencijska vozila. Zaradi rekonstrukcije ceste ne sme biti prizadeta hidrantna mreža.

10. DOVOLJENA ODSTOPANJA IN ZASNOVA ZAPOREDNOSTI IZVEDBE

Vsi s programsko zasnovo načrtovani posegi bodo podrobno opredeljeni v lokacijskem načrtu. Izgradnja predvidenega odseka zahodne obvoznice se bo izvajala v fazah. Vsaka faza pa mora biti funkcionalno zaključena celota.

Pri upoštevanju določil programske zasnove so dopustna odstopanja, v kolikor bodo do izvedbe predlagane tehnično, okoljevarstveno ali oblikovalsko ustreznejše rešitve obravnavanega posega, ki bodo bolj sprejemljive za lokalno prebivalstvo. Predlagane rešitve pa ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.

11. KARTOGRAFSKA DOKUMENTACIJA

je sestavni del programske zasnove. Sestavljajo jo naslednje karte:

4.člen

Prehodne določbe

Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega srednjeročnega plana Mestne občine Maribor v letu 2004 so na vpogled v prostorih Zavoda za prostorsko načrtovanje Mestne občine Maribor, Grajska 7, Maribor, v Mestni četrti Radvanje, Lackova c. 43, Maribor in v Krajevni skupnosti Razvanje, Razvanjska c. 22, Razvanje.

5.člen

Končne določbe

Ta odlok začne veljati z dnem objave v Medobčinskem uradnem vestniku.

Številka: 35005-00004/2003 0900 MK

Datum: 19. julij 2004

                                                     Župan

                                                          Boris Sovič, univ. dipl. inž. el., s. r.