Na podlagi 61., 61a. in 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/2007, 70/2008-ZVO-1B, 108/2009, 80/2010-ZUPUDPP (106/2010-popr.), 43/2011-ZKZ- -C, 57/2012, 57/2012-ZUPUDPP-A, 109/2012, 35/2013-Skl.US) in 16. člena Statuta Občine Pesnica (MUV, št. 6/99 in 4/01) je občinski svet Občine Pesnica na 22. redni seji dne 2. septembra 2014 sprejel

O D L O K

o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih

ureditvenih pogojih v Občini Pesnica

1. člen

S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Pesnica (MUV št. 13/2000 in 18/2001), ki jih je izdelal ZUM d.o.o., Maribor, pod številko naloge 14008.

2. člen

(1) Spremembe in dopolnitve vsebujejo poleg tega odloka tudi grafični del in obrazložitev sprememb in dopolnitev odloka.

(2) V grafičnem delu se nadomesti karta 1/1 »Prikaz prostorskih meril in pogojev za ureditvena območja naselij na katastrski podlagi – naselje Pesnica« z novo, ki je sestavni del teh sprememb in dopolnitev odloka.

3. člen

(1) V 15. členu se šesta alineja spremeni tako, da se glasi:

»– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, vključno z njihovim priključevanjem na objekte gospodarske javne infrastrukture,

«.

(2) Osma, deveta, deseta, enajsta in dvanajsta alineja se črtajo.

4. člen

Zadnji stavek 16. člena se dopolni tako, da se glasi:

»Ne glede na določila prejšnjega člena, gradnja novih objektov, ki služijo kmetovanju ni dovoljena.«

5. člen

V 17. členu se črta druga alineja 1. odstavka.

6. člen

Doda se nov 17.a člen, ki se glasi:

»Posebna merila in pogoji za zelene, športne in rekreacijske površine

Na zelenih, športnih in rekreacijskih površinah so dovoljeni naslednji posegi:

− gradnje novih objektov in rekonstrukcije objektov (stavb in gradbenih inženirskih objektov) namenjenih športni ali rekreacijski dejavnosti s spremljajočimi objekti primerstoritvenih dejavnosti na športnih in rekreacijskih površinah ter gradnja novih objektov in rekonstrukcije objektov za potrebe komunale, energetike, prometa in elektronskih komunikacij na zelenih, športnih in rekreacijskih površinah,

− odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča,

− spreminjanje namembnosti objektov v okviru osnovne namenske rabe površin, pod pogojem, da nova namembnost ne presega zakonsko dopustnega nivoja motenj v okolju in da velikost gradbene parcele ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti,

− vzdrževanje objektov,

− gradnja naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov: majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave, pomožni objekti v javni rabi, ograje, podporni zidovi, rezervoarji, vodnjaki, vodometi, priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, samostojna parkirišča, kolesarske poti, pešpoti, športno igrišče na prostem in pomožni komunalni objekti,

− nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.

Zelene, športne in rekreacijske površine so razvidne iz grafičnega dela odloka.«

7. člen

(1) V 18. členu se spremeni šesta alineja tako, da se glasi:

»– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov,«.

(2) Sedma in osma alineja se črtata.

(3) Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:

» Možna je ureditev storitvene ali obrtne dejavnosti, pri čemer je treba ohraniti ali ponovno vzpostaviti poselitveno identiteto. Dopustne so tudi novogradnje vseh vrst objektov.«

8. člen

(1) V 19. členu se tretja alineja spremeni tako, da se glasi:

»– gradnja naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu z uredbo, ki ureja razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje: nadkrite čakalnice na postajališčih kot enostavni objekt in pomožni cestni objekti v primeru rekonstrukcij lokalnih cest; podporni zidovi v okviru agromelioracij; male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo manjšo od 2000 PE; nepretočne greznice; rezervoarji;

vodnjaki in vodometi; vsi priključki na objekte GJI in daljinskega ogrevanja razen priključka na cesto (ki je dopusten izjemno ob rekonstrukciji lokalnih cest); zajem pitne in tehnološke vode; grajen namakalni sistem s črpališčem;

vodni zbiralnik; vsi pomožni kmetijsko gozdarski objekti razen kleti, vinskih kleti in grajenih gozdnih prometnic;

pomožni komunalni objekti ter objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov (meteorološki objekt za monitoring kakovosti zraka, objekt za hidrološki monitoring površinskih voda, objekt za monitoring podzemnih voda, objekt za opazovanje neba, objekt za spremljanje seizmičnosti).

(2) Četrta alineja se spremeni tako, da se glasi:

»– gradnja začasnih objektov, ki jih je možno postavljati na kmetijskih zemljiščih in sicer: kioski, pomole, odprti sezonski vrtovi, pokriti prostori z napihljivo konstrukcijo ali montažni šotori, odri z nadstreški, sestavljeni iz montažnih elementov, začasne tribune za gledalce na prostem in objekti, namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi. Po odstranitvi objektov je treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču,«

(3) Za šesto alinejo se dodajo nove sedma, osma in deveta alineja, ki se glasijo:

»– gradnja oziroma rekonstrukcija objektov, za katera so bila izdana predpisana dovoljenja za graditev;

– gradnja majhnih stavb kot funkcionalna dopolnitev obstoječe pozidave, če se gradijo na zemljišču, ki je bilo pri izdaji dovoljenja za gradnjo za obstoječi osnovni objekt z lokacijsko ali gradbeno dokumentacijo določeno kot pripadajoče funkcionalno zemljišče k osnovnemu objektu;

– gradnja objektov za rejo živali, ki se jih po prenehanju rabe lahko odstrani. Po odstranitvi objektov je treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču, na katerem so bili zgrajeni.«

(4) Dosedanje sedma do deseta alineja postanejo deseta do trinajsta alineja.

(5) Dodata se nov tretji in četrti odstavek, ki se glasita:

»Nepretočne greznice, rezervoarji, vodnjaki in vodometi, dopustni pomožni kmetijsko gozdarski objekti razen kozolcev, grajenih obor za pašo živine, grajenih ograj ter opor za trajne nasade in grajenih poljskih poti se gradijo le v neposredni bližini območja, na katerem že stojijo stavbe in gospodarska poslopja kmetije (v nadaljnjem besedilu:

grajeno območje kmetije) in v neposredni bližini stavbnih zemljišč razpršene gradnje.

Za grajeno območje kmetije se šteje zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerih stojijo stavbe in gospodarska poslopja kmetije, ki so medsebojno povezana z dovozi, potmi in drugimi utrjenimi površinami, posamezna medsebojna oddaljenost takih stavb oziroma gospodarskih poslopij, ki so si najbliže, pa ne presega 30 m. Grajeno območje kmetije se opredeli tako, da se s premico povežejo v vseh smereh najbolj izpostavljeni deli stavb in gospodarskih poslopij kmetije oziroma njihovih gradbenih parcel, če so določene, in sicer ne glede na to, ali preko takega območja poteka javna cesta ali ne. Za neposredno bližino grajenega območja kmetije oziroma manjšega stanovanjskega območja se šteje 25 metrski pas zemljišča, ki obkroža grajeno območje kmetije oziroma manjšega stanovanjskega območja.«

9. člen

V 20. členu se tretja alineja spremeni tako, da se glasi:

»– gradnja naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu z uredbo, ki ureja razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje: gozdne prometnice in drugi nezahtevni in enostavni objekti, ki so povezani z gospodarjenjem z gozdovi ali drugimi funkcijami, ki jih opravljajo gozdovi (med drugim obora za rejo divjadi, zajetje, vrtina ali vodnjak za lastno oskrbo s pitno vodo, vrtina ali vodnjak, potrebna za raziskave, čebelnjak, gozdna učna pot, kolesarska steza, planinska pot, sprehajalna pot, trim steza),«

10. člen

21. člen se spremeni tako, da se glasi:

» Na vodnih zemljiščih so dopustni naslednji posegi:

− gradnja objektov javne infrastrukture,

− gradnja objektov grajenega javnega dobra,

− ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,

− ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave,

− gradnja objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,

− gradnja objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem in

− gradnja objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.

Za vse posege na vodnih zemljiščih je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojne službe za upravljanje z vodami.

«

11. člen

V 22. členu se tretja alineja spremeni tako, da se glasi:

»– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov,«.

12. člen

(1) V 23. členu se v točki B. Vrstna strnjena naselja (Jarenina, Pernica) besedna zveza »pomožne objekte« nadomesti z besedno zvezo »nezahtevne in enostavne objekte«.

(2) V točki C. Območja novejših stanovanjskih hiš (Dolnja Počehova, del naselja Pesnica pri Mariboru) se v 2. odstavku besedna zveza »pomožne objekte« nadomesti z besedno zvezo »nezahtevne in enostavne objekte«.

(3) Naslov točke »D. Osamele kmetije« se spremeni tako, da se glasi:

»D. Osamele kmetije in stavbna zemljišča razpršene gradnje «

(4) Prvi stavek točke D. se dopolni tako, da se glasi:

»Pri gradnji novih objektov v okviru osamelih kmetij in na stavbnih zemljiščih razpršene gradnje je treba spoštovati značilnosti obstoječe arhitekture in način oblikovanja oziroma sestavljanja posameznih objektov v skupine.«

13. člen

(1) V 24. členu se spremeni podnaslov tako, da se glasi:

»Stanovanjski objekti v gručastih naseljih (Jakobski dol), vrstnih strnjenih naseljih (Jarenina, Pernica), na osamelih kmetijah in na stavbnih zemljiščih razpršene gradnje«

(2) V točki Višina oz. etažnost objektov se doda nov četrti in peti stavek, ki se glasita:

»Dopustna je gradnja kleti. V primeru nagnjenega terena je lahko klet največ do polovice etaže nad raščenim terenom.«

14. člen

V 25. členu se črta besedilo »(nad 15%)« iz drugega stavka 2. odstavka.

15. člen

Doda se nov 25.a člen, ki se glasi:

»Izjeme pri oblikovanju obstoječih enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavb.

Obstoječe enostanovanjske in dvostanovanjske stavbe, ki po tlorisnem razmerju oziroma višini (etažnosti) objektov ne izpolnjujejo pogojev tega odloka, je izjemoma dopustno graditi oz. rekonstruirati v obstoječih vertikalnih oziroma horizontalnih gabaritih, če so take stavbe oblikovno skladne oziroma podobne bližnjim obstoječim istovrstnim stavbam in če s svojim videzom ne izstopajo iz okolice. Za sanacijo je treba upoštevati določila tretjega odstavka 10. člena tega odloka.

Izjeme pri oblikovanju obstoječih stavb niso možne v urejenih središčih naselij Jakobski dol, Jarenina in Pernica.«

16. člen

V 30. členu se besedna zveza »pomožni objekti« nadomesti z besedno zvezo »nezahtevni in enostavni objekti«.

17. člen

V 31. členu se doda nov 3. odstavek, ki se glasi:

»Ne glede na določila tega odloka, ki se nanašajo na velikost gradbenih parcel, je dovoljeno vzdrževati in rekonstruirati vse stanovanjske stavbe, pri čemer ni dovoljeno rekonstruirati eno in dvostanovanjske stavbe v večstanovanjske stavbe.«

18. člen

(1) V 36. členu odloka se doda nov 4. odstavek, ki se glasi:

»V primeru, ko je v grafičnem delu označena smer prometnega priključevanja nezazidanih gradbenih parcel, je treba določeno smer priključevanja upoštevati in zgraditi ustrezne dovozne ceste.«

(2) Dosedanji četrti odstavek postane 5. odstavek.

19. člen

Doda se nov 61.a člen, ki se glasi:

»Za enostavne in nezahtevne objekte, ki se samostojno priključujejo na posamezne objekte komunalne opreme, se obračuna komunalni prispevek v skladu s predpisi občine, ki urejajo odmero komunalnega prispevka.

Za potrebe odmere komunalnega prispevka se za tovrstne objekte upošteva površina parcele Aparcela = 400 m2.«

20. člen

Spremembe in dopolnitve odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Pesnica so v času uradnih ur na vpogled na sedežu Občine Pesnica.

21. člen

Ta odlok začne veljati osem dni po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

Številka: 40302-1/2014/1

Datum: 3. september 2014