New Page 2

Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO) je Občinski svet Občine Trbovlje na svoji 14. redni seji, dne 19. 12. 2016 sprejel

 

 

STATUT

OBČINE TRBOVLJE

 

1. člen

(vsebina statuta)

 

1) Ta statut ureja:

1          Status občine, ustanovitev ožjih delov občine in njihov status ter uresničevanje lokalne samouprave v občini;

2          Naloge občine in njenih ožjih delov;

3          Organizacijo občine:

3.2       Občinski svet,

3.3       Župana,

3.4       Nadzorni odbor občine,

3.5       Druge organe občine;

4          Ožje dele občine;

5          Neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini:

5.1       Zbor občanov,

5.2       Referendum o splošnem aktu občine,

5.3       Svetovalni referendum,

5.5       Ljudsko iniciativo;

6          Občinske javne službe;

7          Sodelovanje občine z drugimi občinami;

8          Premoženje in financiranje občine;

9          Splošne in posamične akte občine ter druge določbe, pomembne za delovanje občine.

2) V statutu uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.

 

2. člen

(območje, ime in sedež občine)

 

1) Občina Trbovlje (v nadaljevanju: občina) je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom, na območju naslednjih naselij:

1.         Čebine;

2.         Čeče – del;

3.         Dobovec;

4.         Gabrsko;

5.         Klek;

6.         Ključevica;

7.         Knezdol;

8.         Ojstro;

9.         Ostenk;

10.       Sveta Planina;

11.       Planinska vas;

12.       Prapreče – del;

13.       Retje nad Trbovljami;

14.       Škofja Riža;

15.       mesto Trbovlje;

16.       Vrhe – del;

17.       Završje;

18.       Župa.

2) Sedež občine je v Trbovljah, Mestni trg 4.

3) Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.

4) Občino predstavlja in zastopa župan oziroma županja (v nadaljnjem besedilu: župan).

5) Območje, ime in sedež občine se lahko spremenijo z zakonom po postopku, ki ga določa zakon.

6) Območja in imena naselij v občini se skladno z zakonom spremenijo z občinskim odlokom.

 

3. člen

(naloge občine)

 

1) Občina v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja naloge, določene v zakonu, ter naloge, določene s predpisi občine.

2) Če zakon tako določa, lahko občina opravlja posamezne naloge iz državne pristojnosti. Za opravljanje nalog iz državne pristojnosti mora država občini zagotoviti potrebna sredstva.

 

4. člen

(uradno glasilo občine)

 

1) Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem vestniku Zasavja in začnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.

2) V Uradnem vestniku Zasavja se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet.

 

5. člen

(uresničevanje lokalne samouprave)

 

1) Občanke in občani (v nadaljevanju: občani) odločajo o zadevah iz občinske pristojnosti prek župana in občinskega sveta ter neposredno sodelujejo pri sprejemanju odločitev občinskih organov na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo.

2) Občani kot posamezniki in njihove organizacije sodelujejo pri oblikovanju razvojnih načrtov občine, proračunov in drugih splošnih aktov občine z dajanjem predlogov, pripomb in mnenj v javni razpravi na način in v rokih, ki jih določi župan.

3) Na podlagi odločitve organov občine se v posamezne oblike odločanja in v javno razpravo vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, na podlagi zakona pa tudi osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine.

 

6. člen

 (grb, zastava in praznik občine)

 

1) Občina ima svoj grb in zastavo, in sicer:

·      grb občine ima obliko ščita, katerega spodnji rob je ovalen; grb je oblikovan simetrično ter razdeljen na zgornji in spodnji del; v spodnjem delu ščita je na zeleni podlagi, ki ponazarja zeleno dolino, stiliziran rudarski voziček v črni barvi, ki ponazarja tradicijo rudarstva; v zgornjo polovico ščita, ki je modre barve in ponazarja nebo nad dolino, se nad rudarskim vozičkom dvigujejo simetrično postavljena dimnika ter stiliziran kup premoga med njima; vsi simboli so v črni barvi, tudi obroba ščita;

·      zastava občine je pravokotne oblike v razmerju stranic 1 : 2; barve na zastavi se vrstijo po naslednjem vrstnem redu: zgoraj je modra, spodaj zelena, s tem da sta barvi ločeni s črno črto; po širini je zastava razdeljena na šest polj, s tem da modra barva pokriva 3,5 polja, črna pol polja in zelena spodaj dve polji; po dolžini je zastava razdeljena na dvanajst polj. Iz grba se povzame stiliziran kup premoga, ki je položen na črno črto v 9–11 polju, vrh ima v sečišču 10,5 polja po dolžini in 2,5 polja po širini.

2) Občina ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis: OBČINA TRBOVLJE, na spodnji polovici pa naslov: Mestni trg 4. V sredini žiga je grb občine.

Občinski svet, Župan, Nadzorni odbor in Občinska volilna komisija imajo v notranjem krogu pod grbom občine še naziv organa.

3) Obliko, vsebino ter uporabo grba in zastave občine podrobneje določa odlok. Velikosti, uporabo in hrambo žigov določi župan s sklepom.

4) Praznik občine je 1. junij.

5) Za prispevek k razvoju in prepoznavnosti občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade skladno s posebnim odlokom.

 

7. člen

(ožji deli občine)

 

1) Na območju občine so kot ožji deli občine ustanovljene krajevne skupnosti, in sicer:

·      Krajevna skupnost Alojz Hohkraut na območju naselij Hohkrautova kolonija in Retje nad Trbovljami, Ribnik, Nasipi, razen hišne št. 7 b, Žabjek, Šuštarjeva kolonija, Opekarna – hišni št. 22 a in 22 b, Vodenska cesta – hišne št. 5 b, 5 c in 12 a, Neža – hišne št. 2, 3, 3 a in 46;

·      Krajevna skupnost Center na območju naselij Vodenska cesta od hišne št. 21 naprej, Trg revolucije, Opekarna, razen hišnih št. 22 a in 22 b, Trg svobode, Ulica 1. junija, Rudarska cesta, Globušak, Pod Ostrim vrhom ter Klek od hišne št. 1 do vključno hišne št. 4, razen hišnih št. 1 a in 1 b, ter Nasipi – hišna št. 7 b;

·      Krajevna skupnost Franc Fakin na območju naselij Loke, Obrtniška cesta, Mestni trg, Majcenova cesta, razen hišnih št. 2 in 3, Ulica španskih borcev, Ojstro od hišne št. 1 do hišne št. 22 c ter hišna št. 33, Gimnazijska cesta, Trg Franca Fakina, Savinjska cesta, Kovinarsko naselje, Golovec, Keršičev hrib, Cesta Tončke Čeč, Cesta osvobodilne fronte ter Vreskovo – hišni št. 2 in 3;

·      Krajevna skupnost Franc Salamon na območju naselij Gabrsko, Knezdol od hišne št. 2 do vključno hišne št. 33 a ter hišne št. 45, 46, 47, 48 in 49 in Vrhe – del;

·      Krajevna skupnost Ivan Keše na območju naselij Kešetovo, Dom in vrt, Pod gozdom, Vreskovo, razen hišnih št. 2 in 3, Ulica Sallaumines ter Majcenova cesta – hišni št. 2 in 3;

·      Krajevna skupnost Fric Keršič na območju naselij Neža, razen hišnih št. 2, 3, 3 a in 46, Kolonija 1. maja, Novi dom, Keršičeva cesta, Partizanska cesta;

·      Krajevna skupnost Klek na območju naselij Klek – hišne št. 1 a, 1 b in od hišne št. 5 naprej, Prapreče – del, Čebine, Sveta Planina, Planinska vas;

·      Krajevna skupnost Zasavje na območju naselij Vodenska cesta od hišne št. 1 do vključno hišne št. 20, razen hišnih št. 5 b, 5 c in 12 a, Bevško, Kolodvorska cesta, Ob železnici, Zasavska cesta in Završje – hišna št. 30;

·      Krajevna skupnost Čeče na območju naselij Čeče – del, Ostenk, Ojstro od hišne št. 25 naprej, razen hišne št. 33, Knezdol od hišne št. 34 naprej, razen hišnih št. 45, 46, 47, 48 in 49;

·      Krajevna skupnost Dobovec na območju naselij Dobovec, Škofja Riža, Završje, razen hišne št. 30, Župa, Ključevica. Krajevna skupnost Dobovec ima sedež na Dobovcu 49, Dobovec.

2) Krajevne skupnosti, razen Krajevne skupnosti Dobovec, so del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in v pravnem smislu.

2) S tem statutom so določene naloge občine, ki jih na svojem območju in pretežno v korist svojih prebivalcev izvajajo ožji deli občine – krajevne skupnosti.

3) Ožji deli občine – krajevne skupnosti – se lahko ukinejo ali se spremeni njihovo območje s spremembo statuta občine. Pobudo za ustanovitev ožjih delov občine – krajevne skupnosti – ali spremembo njihovih območij da lahko zbor krajanov ali 10 odstotkov prebivalcev dela občine. Statut se spremeni po prej na referendumu ugotovljeni volji prebivalcev ožjega dela občine – krajevne skupnosti – o imenu in območju novega ožjega dela krajevne skupnosti. Sprememba ali ukinitev ožjega dela občine – krajevne skupnosti – začne veljati s prvim dnem proračunskega leta, ki sledi letu, v katerem je na rednih lokalnih volitvah izvoljen nov občinski svet.

4) Ta statut določa pravni status ožjih delov občine – krajevne skupnosti –, organizacijo, pristojnosti in delovanje njihovih organov, njihovo sodelovanje z občani in občinskimi organi, financiranje ter stvarno premoženje posameznega ožjega dela krajevne skupnosti.

 

8. člen

(status Krajevne skupnosti Dobovec)

 

1) Krajevna skupnost Dobovec je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih opravlja samostojno, skladno s tem statutom.

2) Krajevna skupnost Dobovec nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun. Pravni posli, ki jih sklene Krajevna skupnost Dobovec brez soglasja župana, so nični, vendar lahko predpis občine, ki je potreben za izvršitev proračuna, določi, kateri pravni posli in v kateri višini so ti pravni posli, ki jih sklene Krajevna skupnost Dobovec, veljavni brez predhodnega soglasja župana.

3) Krajevna skupnost Dobovec odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in s sredstvi, s katerimi razpolaga. Občina odgovarja za obveznosti Krajevne skupnosti Dobovec subsidiarno.

4) Krajevno skupnost Dobovec zastopa predsednik sveta krajevne skupnosti.

5) Krajevna skupnost Dobovec ima svoj žig okrogle oblike, lahko pa tudi svoj znak, grb, zastavo in krajevni praznik. To uredi in določi s sklepom ali splošnim aktom sveta krajevne skupnosti.

6) Žig Krajevne skupnosti Dobovec je okrogle oblike s premerom 29 mm. V zgornjem delu krožnice je napis »OBČINA TRBOVLJE«, v spodnjem delu pa napis »KRAJEVNA SKUPNOST DOBOVEC«.

 

9. člen

(naloge, prenesene v izvajanje krajevnih skupnosti)

 

Krajevne skupnosti lahko opravljajo naloge iz pristojnosti občine, ki se nanašajo na prebivalce krajevne skupnosti, in so v okviru z zakonom določenih področij nalog s tem statutom prenesene v izvajanje njihovim svetom.

 

 

10. člen

 (naloge občine)

 

1) Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene z zakonom, zlasti pa:

1.    sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj občine;

2.    pridobiva vse vrste premoženja in z njim razpolaga ter ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem;

3.    ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega neprofitnega sklada stanovanj;

4.    zagotavlja javne vrtce in druge oblike predšolskega varstva;

5.    gradi in vzdržuje objekte javnih vrtcev, osnovnih šol, splošne knjižnice, zdravstvenega doma, ambulant, športne dvorane;

6.    zagotavlja obvezne in izbirne lokalne gospodarske javne službe skladno z zakonom;

7.    gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo;

8.    zagotavlja splošnoizobraževalno knjižnično dejavnost;

9.    skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom;

10.  gradi in vzdržuje ter upravlja:

·      občinske ceste, ulice in javne poti,

·      površine za pešce in kolesarje,

·      igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,

·      javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine;

11.  zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja promet v občini;

12.  skrbi za požarno varnost in varnost občanov ob elementarnih in drugih nesrečah.

2) Občina opravlja naloge, določene s tem statutom in podrobneje z odlokom, in sicer:

zagotavlja dejavnosti javne službe muzeja;

·      ustvarja pogoje za glasbeno izobraževanje in izobraževanje odraslih;

·      pospešuje društveno dejavnost na področju skrbi za socialno ogrožene, invalide in za ostarele;

·      podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih ali obletnicah občanov;

·      pospešuje društveno dejavnost na področjih kulture, športa, turizma.

 

11. člen

(naloge krajevnih skupnosti)

 

1) Krajevne skupnosti lahko opravljajo naloge iz pristojnosti občine, ki se nanašajo na prebivalce krajevne skupnosti. Krajevne skupnosti navadno samostojno:

·      skrbijo za urejenost pokopališč in organizirajo pogrebno službo na krajevno običajni način, če z odlokom občine ni določeno drugače;

·      skrbijo za vzdrževanje javnih cest na svojem območju, če ni z odlokom določeno drugače;

·      upravljajo z lastnim premoženjem ali s premoženjem občine, ki jim je dano v uporabo;

·      izdelujejo načrt zaščite in reševanja na podlagi predpisov in potreb občine;

·      pripravljajo in izvajajo projekte v okviru celostnega razvoja podeželja in obnove vasi na svojem območju;

·      pospešujejo kulturne, športne in druge društvene dejavnosti na svojem območju ter organizirajo kulturne, športne in druge prireditve oziroma nudijo pomoč pri takih prireditvah, kadar je organizator občina.

2) Naloge iz prvega odstavka tega člena se lahko podrobneje opredelijo z odlokom.

 

 

12. člen

(organi občine)

 

1) Organi občine so:

·      Občinski svet;

·      Župan;

·      Nadzorni odbor.

2) Občina ima občinsko volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki skladno z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter s splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.

3) Občina ima lahko tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.

4) Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo skladno z zakonom, s tem statutom in poslovnikom občinskega sveta.

5) Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji.

6) Razloge in postopek za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta in župana, potrditev mandata nadomestnega člana oziroma nadomestne volitve ureja zakon.

 

13. člen

 (javnost dela)

 

1) Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so skladni z zakonom, drugim predpisom ali s splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebnopravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut, poslovnik občinskega sveta in poslovnik nadzornega odbora.

2) Javnost dela občinskih organov občine se navadno zagotavlja z obveščanjem javnosti o njihovem delu, objavljanjem informacij javnega značaja, določenih z zakonom, na spletni strani občine in v Katalogu informacij javnega značaja, z zagotavljanjem sodelovanja občanov pri pripravi splošnih aktov občine, uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, objavljanjem sklicev sej občinskega sveta in gradiva za točke dnevnega reda teh sej, z omogočanjem navzočnosti občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah občinskih organov. Podrobneje način zagotavljanja javnosti dela posameznega občinskega organa določa njegov poslovnik.

3) Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in o pravnih koristih, če izkažejo pravni interes.

 

14. člen

(neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini)

 

Občani sodelujejo pri odločanju na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo.

 

15. člen

(občinska uprava)

 

1) Občina ima občinsko upravo, ki skladno z zakonom, s statutom in splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v povezavi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti.

2) Občinsko upravo na predlog župana ustanovi občinski svet z odlokom, s katerim določi tudi njeno notranjo organizacijo in delovno področje.

3) Posamezne naloge občinske uprave opravlja organ skupne občinske uprave, ki ga je na predlog župana soustanovil občinski svet s posebnim odlokom, s katerim so določeni njegove naloge, usmerjanje, nadzorovanje, vodenje in organizacija.

3) Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za vse občinske organe.

4) Občinsko upravo vodi direktorica oziroma direktor občinske uprave (v nadaljevanju: direktor občinske uprave), usmerja in nadzoruje pa jo župan.

 

 

16. člen

 (občinski svet)

 

1) Občinski svet Občine Trbovlje ima petindvajset (25) članov.

2) Volitve članov občinskega sveta se opravijo skladno z zakonom, ki ureja lokalne volitve, po proporcionalnem volilnem sistemu.

 

 

17. člen

(konstituiranje občinskega sveta)

 

1) Občinski svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjena več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. Konstituiranje občinskega sveta določata zakon in poslovnik občinskega sveta.

2) S konstituiranjem novoizvoljenega občinskega sveta preneha mandat prejšnjim članom občinskega sveta. S konstituiranjem preneha tudi članstvo v odborih in komisijah občinskega sveta.

3) Če je bil član občinskega sveta, ki mu je skladno s prejšnjim odstavkom tega člena prenehal mandat, kot predstavnik občine imenovan v organ javnega zavoda, javnega podjetja ali sklada, katerega ustanoviteljica je občina, mu to članstvo preneha skladno z ustanovitvenim aktom javnega zavoda, javnega podjetja ali sklada.

 

18. člen

(nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta)

 

1) Nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z drugimi funkcijami in delom določa zakon.

2) Podžupan, ki ob predčasnem prenehanju mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta.

 

19. člen

(pristojnosti občinskega sveta)

 

1) Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah iz pristojnosti občine.

2) Pristojnosti občinskega sveta določata zakon in ta statut.

 

20. člen

(seje občinskega sveta)

 

1) Občinski svet dela in odloča na sejah.

2) Seje občinskega sveta sklicuje in vodi župan skladno z zakonom.

3) Župan sklicuje seje občinskega sveta skladno z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta po programu dela občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu.

4) Podžupan lahko opravi sklic seje na podlagi posamičnega pooblastila župana, če je župan odsoten ali zadržan, sklic seje občinskega sveta pa je skladno s prejšnjim odstavkom načrtovan ali nujen.

5) Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. Podžupan in najstarejši član občinskega sveta predlagata dnevni red seje, kadar sta skladno s tem statutom sklicatelja.

6) Strokovno pripravo gradiv, organizacijsko in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi, sklicevanju in pri vodenju sej zagotavlja občinska uprava.

7) Sklicevanje in vodenje sej občinskega sveta, določanje dnevnega reda in njegovo sprejemanje ter druge zadeve, pomembne za delo občinskega sveta, podrobneje ureja poslovnik občinskega sveta.

 

21. člen

(pravice člana občinskega sveta)

 

1) Član občinskega sveta ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta in odločati o vseh zadevah iz pristojnosti občinskega sveta.

2) Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejetje odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna ter drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.

3) Župan mora predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.

4) Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta županu in občinski upravi. Na seji se odgovarja na vsa vprašanja, ki so bila oddana do začetka seje, in na ustna vprašanja, dana na seji sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma preučitev, lahko župan ali direktor občinske uprave odgovori na naslednji seji.

 

22. člen

(odločanje občinskega sveta)

 

1) Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov, odločitve pa sprejema z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino.

2) Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje, če je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet.

3) Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom občinskega sveta, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino glasov navzočih članov.

 

23. člen

 (izvrševanje odločitev občinskega sveta)

 

1) Za izvrševanje odločitev občinskega sveta je odgovoren župan.

2) Župan usmerja in nadzoruje delo občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta.

3) Občinsko upravo vodi direktor občinske uprave.

4) Župan in direktor občinske uprave poročata občinskemu svetu o izvrševanju njegovih odločitev na vsaki redni seji.

 

24. člen

(komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja)

 

1) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta Občine Trbovlje ima sedem (7) članov, ki jih izmed svojih članov imenuje občinski svet, navadno na svoji prvi seji.

2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je delovno telo občinskega sveta, pristojno za pripravo odločitev občinskega sveta, ki se nanašajo na predčasno prenehanje mandatov občinskih funkcionarjev, potrditev mandatov nadomestnih članov občinskega sveta, odločanje o morebitnih pritožbah na izvolitev župana na nadomestnih volitvah ter druga mandatna vprašanja, imenovanje in razrešitve članov nadzornega odbora, občinske volilne komisije in drugih občinskih organov, imenovanja in razrešitve članov odborov in komisij občinskega sveta, na imenovanja in razrešitve predstavnikov občine v organih pravnih oseb javnega prava, ki jih je ustanovila občina.

3) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja predlaga občinskemu svetu v sprejetje pravilnike, s katerimi so urejene svetniške skupine in zagotavljanje sredstev za njihovo delo, sejnine članov občinskega sveta, članov nadzornega odbora in članov svetov krajevnih skupnosti, ter jih izvršuje.

4) Predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izdaja posamične akte s področja pravic in obveznosti iz delovnih razmerij občinskih funkcionarjev in materialnih pravic iz dela ter v povezavi z delom pa tudi druge akte komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

5) Postopek določanja kandidatov in imenovanja članov komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je določen s poslovnikom občinskega sveta, ki podrobneje ureja tudi delo komisije.

 

25. člen

(stalna delovna telesa občinskega sveta)

 

1) Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed sebe in ima 7 članov.

2) Poleg komisije iz prejšnjega odstavka ima občinski svet kot svoja delovna telesa še naslednje komisije:

·      statutarno-pravno komisijo;

·      komisijo za občinska priznanja;

·      komisijo za prošnje, pritožbe in druge vloge občanov,

·      komisijo za varstvo okolja, urejanje prostora in infrastrukturo;

·      komisijo za gospodarstvo in proračun,

·      komisijo za družbene dejavnosti.

 

A) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki ima sedem (7) članov:

·      obravnava vsa vprašanja v povezavi z volitvami, imenovanji, razrešitvami in z administrativnimi zadevami,

·      pripravlja predloge in mnenja v povezavi z volitvami, imenovanji in z razrešitvami, o katerih odloča občinski svet občine, razen če ni za odločanje o teh zadevah izrecno pooblaščen kak drug organ;

·      pripravlja predloge za občinski svet za imenovanje predstavnikov občine v svete interesnih zvez občin, v organe javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, in v organe drugih ustanov, če je z zakonom ali s katerim drugim aktom tako določeno;

·      oblikuje predloge za sestavo odborov in komisij, ki jih imenuje občinski svet, ter drugih delovnih teles občinskega sveta;

·      predlaga občinskemu svetu imenovanje drugih organov in teles, katerih ustanovitev določajo posebni predpisi;

·      pripravlja pravilnik, ki opredeljuje plačila funkcionarjem ter članom organov in delovnih teles Občine Trbovlje;

·      izvaja druge naloge, ki ji jih naloži občinski svet in nalaga zakon.

 

B) Statutarno-pravna komisija, ki ima pet (5) članov:

·      strokovno pripravlja predloge za spremembe in dopolnitve statuta občine ter poslovnika občinskega sveta;

·      na zahtevo občinskega sveta daje mnenje o skladnosti posameznih aktov občinskega sveta oziroma njihovih določil z ustavo in zakoni;

·      na podlagi sprememb zakonov, ki so temelj za statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta, predlaga uskladitve teh aktov z veljavno zakonodajo;

·      za občinski svet pripravlja predloge obveznih razlag statuta občine, poslovnika občinskega sveta in aktov, ki jih sprejema občinski svet;

·      pripravlja prečiščena besedila aktov, če je tako določil občinski svet ob sprejemanju

·        sprememb in dopolnitev posameznega splošnega akta;

·      na zahtevo občinskega sveta, njegove komisije ali župana strokovno tolmači statut občine in poslovnik občinskega sveta;

·      opravlja druge naloge, ki ji jih naloži občinski svet in nalaga zakon.

 

C) Komisija za občinska priznanja, ki ima pet (5) članov:

·      pripravlja in izvaja razpis za podelitev občinskih priznanj in nagrad;

·      pripravlja predloge za podelitev občinskih priznanj in nagrad za občinski svet;

·      vodi evidenco podeljenih občinskih priznanj;

·      daje mnenja in predloge občinskemu svetu za podelitev državnih odlikovanj in priznanj;

·      opravlja druge naloge, ki ji jih naloži občinski svet in nalaga zakon.

 

Č) Komisija za prošnje, pritožbe in druge vloge občanov, ki ima pet (5) članov:

·      obravnava prošnje, pritožbe in druge vloge občanov, s katerimi se ti zaradi določenih nepravilnosti pri izvajanju aktov, ki jih sprejema občinski svet, obračajo na občinski svet ali župana;

·      predlaga rešitev prošenj, pritožb in drugih vlog občanov pristojnim organom v občini za rešitev vlog občanov po veljavnih aktih ter o tem obvešča vlagatelje vlog;

·      preučuje prošnje, pritožbe in druge vloge, ki so jih občani vložili na organe zunaj občine, pa so jih ti posredovali v reševanje pristojnim občinskim organom;

·      obvešča občinski svet o problematiki, ki jo s svojimi vlogami posredujejo občani, in po potrebi tudi predlaga občinskemu svetu preučitev posamičnega akta občinskega sveta z vidika njegove zakonitosti;

·      sodeluje z istovrstnimi organi zunaj občine zaradi usklajenega obravnavanja in reševanja vlog občanov;

·      opravlja druge naloge, ki ji jih naloži občinski svet in nalaga zakon.

 

D) Komisija za varstvo okolja, urejanje prostora in infrastrukturo, ki ima pet (5) članov:

·      oblikuje predloge in daje mnenja za komunalno urejanje občine;

·      oblikuje predloge in daje mnenja o prostorskem razvoju občine ter spremlja pripravo prostorskih in izvedbenih dokumentov;

·      oblikuje predloge in daje mnenja k izvedbenim projektom predvidenih investicij, ki se izvajajo v občini;

·      daje mnenja in predloge k odlokom, ki urejajo oddajanje občinskih gospodarskih javnih služb v koncesijo;

·      spremlja stanje na področju varstva okolja v občini ter oblikuje predloge in mnenja na osnovi določil Zakona o varstvu okolja, ki spadajo v pristojnost občine;

·      spremlja izvajanje programov občine s področja varstva okolja, urejanje prostora in infrastrukture ter oblikuje predloge dodatnih ukrepov za njihovo izvajanje;

·      obravnava predloge razvojnih in drugih načrtov občine ter občinskemu svetu posreduje svoja mnenja v povezavi z njimi;

·      opravlja druge naloge, ki ji jih določi občinski svet in nalaga zakon;

obravnava in daje mnenja ter predloge k razvojnim in drugim programom regije oziroma pokrajine, v katero je vključena občina.

 

E) Komisija za gospodarstvo in proračun, ki ima pet (5) članov:

·      oblikuje mnenja in predloge za spodbujanje podjetništva in zagotavljanja deležev občinskih sredstev v teh projektih;

·      oblikuje predloge za promocijo občine;

·      oblikuje pobude in predloge za uvajanje novih dejavnosti, pomembnih za gospodarski razvoj občine;

·      daje spodbude in predloge za vključevanje podjetniških programov v programe občine in države;

·      obravnava predlog proračuna, zaključnega računa, polletne realizacije proračuna in načrt ravnanja s stvarnim premoženjem občine;

·      spremlja gospodarjenje z občinskim premoženjem;

·      daje mnenje za razpis in podelitev koncesij;

·      pripravlja predloge in mnenja za razvoj podeželja ter razvoj kmetijske in turistične dejavnosti;

·      daje mnenja in predloge k odlokom, ki urejajo oddajanje občinskih gospodarskih javnih služb v koncesijo;

·      daje mnenja k razvojnim in drugim programom občine;

·      obravnava in daje mnenja ter predloge k razvojnim in drugim programom regije oziroma

·      pokrajine, v katero je vključena občina;

·      obravnava poročila nadzornega odbora;

·      opravlja druge naloge, ki ji jih določi občinski svet in nalaga zakon.

 

F) Komisija za družbene dejavnosti, ki ima pet (5) članov:

·      za občinski svet pripravlja predloge aktov in drugih odločitev občine s področja javnih služb družbenih dejavnosti;

·      oblikuje mnenja, stališča in predloge odločitev v povezavi z akti iz prejšnje alineje;

·      obravnava in sodeluje pri pripravi proračunskih izhodišč in elementov za področje družbenih dejavnosti;

·      obravnava in pripravlja predloge in mnenja v povezavi z vlogami in s pobudami, ki jih dajejo javni zavodi s področja družbenih dejavnosti;

·      spremlja namensko porabo proračunskih sredstev pri posameznih proračunskih porabnikih;

·      pripravlja predloge, mnenja in ukrepe občinskemu svetu in županu v povezavi z izvajanjem javnih služb s tega področja;

·      opravlja še druge naloge, ki ji jih naloži občinski svet in nalaga zakon.

 

3) Predlog kandidatov za člane komisij pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, razen za predlog za imenovanje članov navedene komisije, katere člane lahko predlaga vsak član občinskega sveta. V komisiji sta lahko največ dva člana, ki nista člana občinskega sveta.

4) Delo komisije vodi predsednik, ki je član občinskega sveta.

5) Prvo sejo komisije skliče župan.

6) Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.

7) Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana ali komisijo v celoti na predlog najmanj ene tretjine članov občinskega sveta ali predsednika komisije. Predlog novih kandidatov za člane komisij občinskega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta.

 

26. člen

(pristojnosti komisij in odborov občinskega sveta)

 

1) Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta ter dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.

2) Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejetje splošne in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.

3) Podrobneje način dela komisij in odborov občinskega sveta določa poslovnik občinskega sveta. Komisije in odbori pa lahko v okviru poslovnika občinskega sveta za svoje delo sprejmejo tudi svoj poslovnik.

 

27. člen

 (ustanovitev občasnih delovnih teles)

 

Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi njihovo sestavo in naloge.

 

 

 

 

28. člen

(pristojnosti župana)

 

1) Župan predstavlja in zastopa občino, predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje občinskega sveta, nima pa pravice glasovanja.

2) Poleg tega župan predvsem:

·      predlaga občinskemu svetu v sprejetje proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta;

·      izvršuje občinski proračun in pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna;

·      skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta;

·      predlaga ustanovitev organov občinske uprave in organov skupne občinske uprave, ureditev njihovega delovnega področja, notranjo organizacijo občinske uprave;

·      določa sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev v nazive in o sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi ter odloča o drugih pravicah in obveznostih javnih uslužbencev iz delovnega razmerja;

·      imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave in vodjo organa skupne občinske uprave skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic;

·      usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave;

·      opravlja druge naloge, ki jih določata zakon in ta statut.

 

29. člen

 (objave splošnih aktov)

 

1) Župan skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine v uradnem glasilu občine, določenem s tem statutom.

2) Če župan meni, da je kak splošni akt ali njegov del neustaven ali nezakonit, in uveljavi svojo pravico do zadržanja objave, mora o tem najpozneje v 8 dneh po sprejetju pisno obvestiti občinski svet, navesti razloge za zadržanje in predlagati občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji redni seji.

3) Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, mora župan tak splošni akt objaviti.

 

30. člen

    (podžupan)

 

1) Podžupana ali največ dva (2) podžupana imenuje župan izmed članov občinskega sveta najpozneje v petinštiridesetih (45) dneh po konstitutivni seji občinskega sveta.

2) Na prvi seji občinskega sveta po imenovanju podžupana župan o tem obvesti občinski svet, pri čemer ga seznani tudi s pooblastili, ki jih je dal podžupanu, in z nalogami, pri katerih mu pomaga.

3) Ne glede na pooblastila in naloge podžupana iz prejšnjega odstavka podžupan na podlagi zakona nadomešča župana ob njegovi odsotnosti ali zadržanosti ter v tem času poleg svojih opravlja še tekoče naloge iz pristojnosti župana.

4) Med opravljanjem funkcije župana zaradi predčasnega prenehanja mandata župana podžupan nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta.

 

31. člen

(komisije in drugi strokovni organi občine)

 

1) Župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine, če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu.

2) Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za preučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti.

 

 

32. člen

 (nadzorni odbor občine)

 

1) Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini s pristojnostmi, določenimi z zakonom.

2) Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja neposrednih in posrednih uporabnikov občinskega proračuna s sredstvi občinskega proračuna in z občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe sredstev občinskega proračuna ter upravljanja z občinskim finančnim oziroma stvarnim premoženjem.

 

33. člen

(imenovanje članov nadzornega odbora)

 

1) Nadzorni odbor ima pet (5) članov. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov najpozneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in primerne izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja.

2) Kandidatno listo za člane nadzornega odbora občine občinskemu svetu predlaga Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi predlogov kandidatov, ki jih po javnem pozivu predlagajo občani, njihove organizacije in politične stranke v občini.

 

34. člen

(konstituiranje nadzornega odbora)

 

1) Prvo sejo nadzornega odbora občine najpozneje v petnajstih (15) dneh po imenovanju članov skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzoča večina članov.

2) Člani nadzornega odbora izmed sebe izvolijo predsednika nadzornega odbora.

 

35. člen

(delovanje nadzornega odbora)

 

1) Nadzorni odbor sprejema poročila o opravljenih nadzorih, postopkovne in organizacijske odločitve na seji, na kateri je navzoča večina članov nadzornega odbora, z večino opredeljenih glasov navzočih članov.

2) Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje, koordinira izvajanje letnega nadzornega programa in opravlja druge naloge, ki jih določata ta statut in poslovnik nadzornega odbora.

3) Delo nadzornega odbora podrobneje ureja njegov poslovnik, ki ga sprejme nadzorni odbor z večino glasov vseh članov. Poslovnik nadzornega odbora je splošni akt občine in začne veljati petnajsti dan po objavi v uradnem glasilu občine.

4) Nadzorni odbor za seje uporablja prostore občine, nadzore pa opravlja na sedežih nadzorovanih oseb.

5) Nadzorni odbor za svoja pisanja uporablja svoj žig.           

 

36. člen

(program dela nadzornega odbora)

 

1) Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni nadzorni program in predlog finančnega načrta. Z letnim nadzornim programom ter njegovimi dopolnitvami in spremembami mora nadzorni odbor seznaniti občinski svet in župana. Predlog finančnega načrta nadzorni odbor predloži županu v postopku priprave predloga občinskega proračuna.

2) Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora, le če je tak nadzor določen v letnem nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni vključen v nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program.

3) Nadzorni odbor začne izvedbo nadzora z izdajo sklepa, s katerim določi obseg nadzora in čas, v katerem bo potekal, ter pooblastila člana nadzornega odbora, ki bo nadzor vodil. Sklep se vroči zastopniku oziroma pooblaščeni osebi neposrednega, posrednega uporabnika občinskega proračuna ali druge pravne osebe, ki upravlja z občinskim premoženjem, pri katerem bo nadzorni odbor izvedel nadzor (v nadaljevanju: nadzorovana oseba). O izdaji sklepa se obvesti župana.

4) Nadzorni odbor samostojno ocenjuje uspešnost izvajanja letnega nadzornega programa, sprejme poročilo in zaključni račun finančnega načrta nadzornega odbora.

5) S posameznimi poročili o izvedenih nadzorih nadzorni odbor seznanja občinski svet in župana; ko vsebujejo vse predpisane sestavine, so vročena nadzorovani osebi in so dokončna. Predsednik ali od njega pooblaščen član nadzornega odbora se mora udeležiti seje občinskega sveta, ko obravnava njegova poročila.

 

37. člen

 (predmet nadzora)

 

1) Nadzorni odbor opravlja naloge iz svoje pristojnosti in izvaja nadzor na podlagi preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov, pogodb, finančnih dokumentov in po potrebi druge dokumentacije končanih oziroma opravljenih dejanj, ki vplivajo na zakonito, pravilno, učinkovito in na gospodarno poslovanje neposrednih in posrednih uporabnikov občinskega proračuna ali upravljanje z občinskim finančnim oziroma stvarnim premoženjem.

2) Nadzorni odbor ne sme opravljati svojih pristojnosti na način, s katerim bi omejeval samostojnost občinskih organov in organov posrednih uporabnikov občinskega proračuna.

3) V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni nadzornemu odboru predložiti na vpogled vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila.

 

38. člen

 (izločitev člana nadzornega odbora)

 

1) Član nadzornega odbora se izloči iz nadzora in odločanja na seji, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti ali videz nasprotja interesov. Odločitev o izločitvi sporoči predsedniku nadzornega odbora pisno.

2) Da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka, se šteje, če:

·      je odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni ali stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski ali zunajzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, čeprav je zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost prenehala;

·      je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe;

·      če je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora.

3) Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba in drug član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je treba navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov vseh članov.

 

 

 

39. člen

(osnutek poročila nadzornega odbora)

 

1) Za posamezen nadzor je pristojen član nadzornega odbora, ki je določen s sklepom o izvedbi nadzora (v nadaljevanju: nadzornik). Nadzornik pripravi osnutek poročila o nadzoru in ga posreduje predsedniku nadzornega odbora. Osnutek poročila o nadzoru mora vsebovati enake sestavine kot poročilo o nadzoru, razen odzivnega poročila nadzorovane osebe. Usmeritve mora upoštevati nadzornik in osnutek poročila o nadzoru dopolniti.

2) Nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi osnutek poročila o nadzoru najpozneje v osmih (8) dneh po sprejetju.

 

40. člen

(odzivno poročilo)

 

1) Nadzorovana oseba ima pravico v petnajstih (15) dneh od prejema osnutka poročila o nadzoru odgovoriti na posamezne navedbe (odzivno poročilo).

2) Odzivno poročilo vsebuje mnenja, pripombe in pojasnila za vsako posamezno ugotovitev iz osnutka poročila, pri kateri se ugotovijo kršitve predpisov. Če nadzorovana oseba razpolaga z listinskimi dokazi, jih priloži odzivnemu poročilu.

 

41. člen

(vsebina poročila nadzornega odbora)

 

1) Po preteku roka iz prejšnjega člena nadzorni odbor sprejme poročilo o nadzoru, ki ga pošlje nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu.

2) Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine skladno z zakonom in s pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine, ki ga izda pristojni minister.

3) V ugotovitvah se navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje, priporočila oziroma predlogi.

4) Z ocenami nadzorni odbor presodi, kateri predpisi so bili kršeni (pravilnost poslovanja) in/ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe smotrno glede na ugotovitve in ocene v nadzoru.

5) V mnenju se izrazi, ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno in/ali smotrno.

6) Nepravilno poslovanje je takrat, ko je nadzorovana oseba poslovala v nasprotju s predpisi, proračunom in z drugimi akti (s pogodbo, kolektivno pogodbo ter z drugimi splošnimi in s posamičnimi akti), ki bi jih morala upoštevati pri svojem poslovanju.

7) Nesmotrno poslovanje je negospodarno in/ali neučinkovito in/ali neuspešno.

8) Negospodarno poslovanje je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba enake učinke lahko dosegla pri manjših stroških.

9) Neučinkovito poslovanje je tisto, ko bi pri enakih stroških lahko nadzorovana oseba dosegla večje učinke.

10) Neuspešno poslovanje je tisto, ko se niso uresničili cilji poslovanja nadzorovane osebe.

11) Priporočila vsebujejo predloge za izboljšanje pravilnosti poslovanja oziroma smotrnosti (za gospodarnejšo, učinkovitejšo in za uspešnejšo porabo sredstev javnih financ). S priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor navadno svetuje, kako nadzorovana oseba izboljša poslovanje, tako da nakaže le poti za izboljšanje.

 

42. člen

 (postopanje nadzornega odbora)

 

1) Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih (15) dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko sodišče Republike Slovenije.

2) Če nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžen svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.

 

43. člen

 (obravnava poročila nadzornega odbora)

 

1) Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora.

2) Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora ter skladno s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.

 

44. člen

(javnost dela nadzornega odbora)

 

1) Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega odbora določi nadzorni odbor s svojim poslovnikom.

2) Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti.

 

45. člen

(strokovna in administrativna pomoč za delo nadzornega odbora)

 

1) Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.

2) Župan določi javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter pri pisanju in odpravi zapisnikov in drugih pisanj nadzornega odbora, organiziranju izvajanja nadzorov, arhiviranje gradiva, sprejemanje in urejanje pošte ter za opravljanje drugih opravil, potrebnih za nemotena administrativna, tehnična dela nadzornega odbora.

3) Za posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in mnenje izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet.

 

46. člen

(sredstva za delo nadzornega odbora)

 

Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu na posebni proračunski postavki na podlagi letnega programa dela in finančnega načrta nadzornega odbora. Za porabo sredstev župan določi skrbnika.

 

47. člen

(plačilo za opravljanje dela članov nadzornega odbora)

 

Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela skladno z aktom občinskega sveta. Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi s podjemno ali z avtorsko pogodbo, ki jo sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne izvedence.

 

 

48. člen

 (drugi organi občine)

 

Organizacijo, delovno področje in sestavo organov, ki jih mora občina imeti skladno s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa.

 

49. člen

(poveljnik in štab civilne zaščite)

 

1) Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in za pomoč skladno s sprejetimi načrti.

2) Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu.

 

 

50. člen

 (sodelovanje pri opravljanju nalog občine)

 

Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer:

·      dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov na območju občine na področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju investicij v komunalno infrastrukturo in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli;

·      sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za delo s področja javnih služb;

·      dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji;

·      dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja v smislu ureditve in vzdrževanja javnih prostorov, sprehajalnih poti itn. ter pri tem sodelujejo;

·      dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejitve hitrosti itn.);

·      oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine;

·      dajejo mnenja glede sprememb namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v kmetijski prostor (agromelioracija, komasacija), pri katerih je prišlo do spremembe režima vodnih virov;

·      seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev krajevne skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja;

·      sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev;

·      spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri drugih nalogah s področja zaščite in reševanja;

·      dajejo mnenje k odločitvi o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je skupnostim dano za uporabo za opravljanje njihovih nalog.

 

51. člen

(svet krajevne  skupnosti)

 

1) Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti, ki ga izvolijo krajani s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način izvolitve članov sveta določa zakon.

2) Član sveta krajevne skupnosti ne more biti župan, podžupan, javni uslužbenec v občinski upravi in javni uslužbenec v službi ožjega dela občine.

3) Svet krajevne skupnosti ima 7 članov v naslednjih krajevnih skupnostih:

·      Krajevna skupnost Center;

·      Krajevna skupnost Ivan Keše;

·      Krajevna skupnost Franc Salamon;

·      Krajevna skupnost Čeče;

·      Krajevna skupnost Dobovec;

·      Krajevna skupnost Franc Fakin;

·      Krajevna skupnost Alojz Hohkraut;

·      Krajevna skupnost Fric Keršič.

4) Svet krajevne skupnosti Zasavje ima 5 članov, svet krajevne skupnosti Klek pa 9 članov.

5) Za volitve članov sveta krajevne skupnosti se oblikujejo volilne enote, ki jih z odlokom določi občinski svet.

6) Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan.

7) Mandat članov sveta krajevne skupnosti se začne in konča hkrati z mandatom članov občinskega sveta.

8) Funkcija člana sveta krajevne skupnosti je častna.

 

52. člen

(sklic prve seje sveta krajevne skupnosti)

 

1) Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče župan najpozneje dvajset (20) dni po izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti, sejo pa vodi najstarejši novoizvoljeni član sveta.

2) Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov.

3) Za potrditev mandatov in konstituiranje sveta se uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za konstituiranje občinskega sveta.

 

53. člen

(predsednik in podpredsednik sveta krajevne  skupnosti)

 

1) Svet krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta.

2) Predsednik sveta krajevne skupnosti predstavlja skupnost, sklicuje in vodi seje sveta ter opravlja druge naloge, določene s tem statutom in poslovnikom občinskega sveta.

3) Svet krajevne skupnosti na predlog predsednika izvoli podpredsednika. Ta nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik.

 

54. člen

(seje sveta krajevne skupnosti)

 

1) Svet krajevne skupnosti dela in sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je navzoča večina članov, z večino opredeljenih glasov navzočih članov.

2) Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta krajevne skupnosti in razpravljati, vendar nima pravice glasovati.

3) Predsednik sveta krajevne skupnosti skliče svet najmanj štirikrat letno oziroma večkrat, če je to potrebno. Predsednik mora sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan, najmanj polovica članov občinskega sveta ali najmanj tretjina članov sveta krajevne skupnosti.

4) Za delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno uporablja poslovnik občinskega sveta.

 

55. člen

(naloge sveta krajevne skupnosti)

 

1) Svet krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so skladne s tem statutom naloge krajevne skupnosti. Svet tudi:

·      obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti in njene prebivalce, ter oblikuje svoja stališča in mnenja;

·      daje pobude za sprejetje odlokov in drugih splošnih aktov občine;

·      sprejema odločitve o uporabi sredstev skupnosti in razpolaganju ter gospodarjenju s skupnim premoženjem krajevne skupnosti.

2) Svet krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore krajanov krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov.

3) Odločitve sveta krajevne skupnosti izvršujeta župan in občinska uprava.

 

56. člen

(svet predsednikov svetov krajevnih skupnosti)

 

Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz občinske pristojnosti se lahko oblikuje svet predsednikov svetov krajevnih skupnosti.

 

57. člen

(sredstva za delovanje krajevnih skupnosti)

 

1) Za delovanje in opravljanje nalog krajevnih skupnosti se uporabljajo določbe zakona, ki ureja javne finance, o financiranju uporabnikov občinskega proračuna.

2) Za uresničevanje posebnih skupnih potreb in interesov prebivalcev krajevnih skupnosti lahko občina pridobiva sredstva iz prostovoljnih prispevkov njihovih prebivalcev, podjetij, zavodov in drugih organizacij ter samoprispevkov. Tako pridobljena sredstva je občina dolžna posebej evidentirati in porabiti skladno z njihovim namenom.

3) Prostore, opremo in materialna sredstva, ki jih potrebujejo za svoje delovanje sveti krajevnih skupnosti, zagotovi in z njimi tudi upravlja občina. Krajevna skupnost Dobovec ima svoje premoženje, ki je stvarno premoženje občine; z njim upravlja in ga uporablja Krajevna skupnost Dobovec. Krajevna skupnost mora s tem premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Za razpolaganje s tem premoženjem skupnosti se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo razpolaganje s premoženjem.

4) Izvajanje strokovnih opravil za potrebe krajevnih skupnosti in njihovih svetov zagotavlja občinska uprava.

 

58. člen

(razpustitev sveta krajevne  skupnosti)

 

1) Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine, četrtine članov sveta krajevne skupnosti ali zbora občanov krajevne skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve:

·      če se po najmanj trikratnem sklicu svet krajevne skupnosti ne sestane;

·      če ne izvršuje nalog, ki so mu skladno s tem statutom zaupane, oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, s predpisi in splošnimi akti občine,

·      če se ugotovi, da očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov, ali če se sredstva, ki so skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna, uporabljajo nenamensko.

2) Občinski svet lahko s spremembo statuta ukine krajevne skupnosti, če ugotovi, da svet krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje nalog krajevne skupnosti skladno s tem statutom.

 

 

 

59. člen

(zbor občanov)

 

1) Občani na zboru občanov:

·      obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža in oblikujejo mnenja;

·      obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij;

·      predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic;

·      dajejo predloge občinskim organom v povezavi s pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom in varovanja življenjskega okolja;

·      oblikujejo stališča v povezavi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari;

·      obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali z odlokom občine, ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan.

2) Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžen na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.

 

60. člen

(sklic zbora občanov)

 

1) Zbor občanov skliče župan za vso občino ali njen posamezen del na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali sveta krajevne skupnosti.

2) Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katero se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.

3) Sklic zbora občanov je treba objaviti na krajevno običajen način in spletni strani občine.

 

61. člen

(zahteva občanov za sklic zbora)

 

1) Župan mora sklicati zbor občanov, če je tako predpisano z zakonom ali s statutom občine ali če tako zahteva najmanj pet (5) odstotkov volivcev v občini, zbor občanov za del občine pa na zahtevo najmanj pet (5) odstotkov volivcev tega dela.

2) Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njegov podpis. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvopodpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najpozneje v tridesetih (30) dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.

 

62. člen

(vodenje zbora občanov)

 

1) Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.

2) Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet (5) odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki so glasovali.

3) Javni uslužbenec, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način objavi.

 

 

 

63. člen

(referendum o splošnem aktu občine)

 

1) Občani lahko na referendumu odločajo o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se skladno z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.

2) Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta.

3) Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet (5) odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine. Pobudo za vložitev zahteve za razpis referenduma mora podpreti najmanj pet (5) odstotkov volivcev v občini.

4) Naknadni referendum o splošnem aktu občine ureja zakon.

 

 

64. člen

 (svetovalni referendum)

 

1) Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum.

2) Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali njen del.

3) Svetovalni referendum se izvede skladno z določbami tega zakona, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine, ter zakonom, ki ureja referendum in ljudsko iniciativo.

 

65. člen

(referendum o samoprispevku in drugih vprašanjih)

 

1) Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.

2) Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi skladno z določbami zakona, ki ureja naknadni referendum, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni določeno drugače.

 

 

66. člen

 (ljudska iniciativa)

 

1) Najmanj pet (5) odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.

2) Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe tega statuta o številu volivcev, ki morajo podpreti pobudo za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu in zakona, s katerimi je urejen postopek s pobudo volivcem za razpis referenduma o splošnem aktu občine.

3) Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najpozneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve.

4) Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najpozneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve.

 

 

67. člen

(sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini)

 

Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter za njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu.

 

 

68. člen

 (občinske javne službe)

 

1) Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih skladno z zakonom lahko določi sama, in javnih služb, za katere je določeno z zakonom, da jih zagotavlja občina.

2) Občina lahko kot gospodarsko javno službo določi tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine.

3) Izvajanje občinskih javnih služb uredi občina z odlokom skladno z zakonom.

 

69. člen

(izvajalci javnih služb)

 

1) Režijski obrat in pravne osebe javnega prava, ki izvajajo občinske javne službe, ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev, določenih z zakonom.

2) Občina lahko za opravljanje javnih služb skladno z zakonom in občinskim odlokom podeli koncesijo.

 

 

70. člen

(medobčinsko sodelovanje)

 

1) Občina je članica Združenja slovenskih občin in Skupnosti občin Slovenije (v nadaljevanju: združenje občin). Združenje občin skladno z zakonom, aktom o ustanovitvi in s svojim statutom usklajuje, predstavlja in zagotavlja interese članic v razmerju do državnih organov ter v Kongresu regionalnih in lokalnih oblasti Sveta Evrope ter Odboru regij Evropske unije.

2) Občina kot soustanoviteljica zagotavlja javno službo lekarniške dejavnosti v skupnem javnem zavodu javni zavod ZASAVSKE LEKARNE TRBOVLJE. Občina kot soustanoviteljica zagotavlja javno službo izobraževanja odraslih v skupnem javnem zavodu javni zavod ZASAVSKA LJUDSKA UNIVERZA TRBOVLJE. Občina je kot soustanoviteljica ustanovila javni zavod REGIONALNA RAZVOJNA AGENCIJA ZASAVJE za izvajanje nalog regionalnega razvoja in regionalne politike. Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic in usklajevanje odločitev občin v povezavi z zagotavljanjem javnih služb, ki jih izvaja javni zavod, so občinski sveti udeleženih občin ustanovili skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic.

3) Občina je za skupno opravljanje nalog občinske uprave skladno z zakonom z odlokom kot organ skupne občinske uprave soustanovila Medobčinski inšpektorat in redarstvo Zasavje.

4) Občina sodeluje z lokalnimi skupnostmi drugih držav in z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.

 

71. člen

(izvrševanje ustanoviteljskih pravic)

 

V aktu o ustanovitvi skupnega organa za izvrševanje ustanoviteljskih pravic in usklajevanje odločitev občin v povezavi z zagotavljanjem javnih služb, ki jih izvajajo pravne osebe javnega prava, ki jih je občina ustanovila skupaj z drugimi občinami, se določijo njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitev stroškov za delo skupnega organa.

 

 

72. člen

 (premoženje občine)

 

1) Upravljanje in razpolaganje s premoženjem občine se izvede po postopku in na način, ki ga določajo zakon in predpisi, ki veljajo za upravljanje in razpolaganje z državnim premoženjem.

2) Za neodplačno pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti soglasje občinskega sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje stroške ali če je pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost občine.

 

73. člen

(prihodki občine)

 

1) Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev skladno z zakonom.

2) Občina je pod pogoji, določenimi z zakonom, upravičena do sredstev finančne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna.

 

74. člen

 (proračun občine)

 

1) Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v poslovniku občinskega sveta.

2) Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s 1. januarjem leta, za katero se sprejema.

3) Za pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejetje skladno z zakonom je odgovoren župan.

4) Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del, načrt razvojnih programov in obrazložitve.

5) Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja.

 

75. člen

(izvrševanje proračuna občine)

 

1) Za izvrševanje proračuna je župan odgovoren občinskemu svetu.

2) V okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom, s predpisi, izdanimi na podlagi zakona, z odlokom o proračunu občine ali drugim splošnim aktom občine.

3) Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora skladno z zakonom in s predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim na podlagi zakona.

4) Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti podžupana in posamezne delavce občinske uprave.

5) Župan v mesecu juliju oziroma na prvi naslednji redni seji poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna za tekoče leto. Poročilo vsebuje podatke in informacije, ki jih določa zakon, ki ureja sistem javnih financ.

 

 

76. člen

(odlok o proračunu občine)

 

1) Proračun občine sprejme občinski svet z odlokom.

2) Odlok o proračunu občine določa ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje proračuna.

3) V odloku o proračunu se določijo obseg zadolževanja proračuna in obseg predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon.

4) Rebalans proračuna predlaga župan, če v teku proračunskega leta ni mogoče uravnovesiti proračuna občine. Rebalans proračuna sprejme občinski svet z odlokom.

5) Župan predlaga spremembe proračuna občine pred začetkom leta, na katero se sprejeti proračun nanaša. Spremembe in dopolnitve proračuna sprejme občinski svet z odlokom.

 

77. člen

(začasno financiranje)

 

1) Če proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi zadnjega sprejetega proračuna in za iste namene. V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v istem obdobju v proračunu za preteklo leto.

2) Župan sprejme sklep o začasnem financiranju skladno z zakonom. Sklep velja največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom občinskega sveta podaljša še za tri mesece.

 

78. člen

(uporaba sredstev proračuna)

 

Sredstva proračuna občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom določeni pogoji, le za namene in v višini, določeni s proračunom.

 

79. člen

(prerazporejanje proračunskih sredstev)

 

1) Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, ki je določen z zakonom ali odlokom o proračunu občine.

2) Če se med letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo oziroma če se uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug uporabnik proračuna, na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese sredstva v proračunsko rezervo.

 

80. člen

(zaključni račun proračuna)

 

1) Župan predloži predlog zaključnega računa občinskega proračuna občinskemu svetu v sprejetje do 15. aprila tekočega leta.

2) Župan o sprejetem zaključnem računu občinskega proračuna obvesti ministrstvo, pristojno za finance, v 30 dneh po sprejetju.

 

81. člen

(zadolževanje občine)

 

Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet, skladno s pogoji, določenimi z zakonom.

82. člen

(zadolževanje javnih podjetij in javnih zavodov)

 

1) Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštvo, samo če je to dovoljeno z zakonom in pod pogoji, ki jih določi občinski svet. Soglasje izda župan.

2) O poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, na predlog župana odloča občinski svet.

3) Kadar občina z eno ali več občinami ustanovi javno podjetje ali javni zavod, o soglasju k zadolževanju odločajo občinski sveti vseh občin ustanoviteljic.

 

83. člen

(finančno poslovanje občine)

 

1) Finančno poslovanje občine izvršuje finančna služba v okviru občinske uprave.

2) Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali notranjega finančnega nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z zakonom in s podzakonskimi predpisi.

 

84. člen

(javno naročanje)

 

Nabavo blaga, nabavo storitev in oddajo gradbenih del izvaja župan občine skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje.

 

 

 

85. člen

(splošni akti občine)

 

1) Splošni akti občine so: statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila.

2) Občinski svet kot splošne akte sprejema tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov.

3) Kadar ne odloči z drugim aktom, občinski svet sprejme sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt.

4) Postopek za sprejetje splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta.

 

86. člen

(statut občine)

 

1) Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.

2) Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan s poslovnikom občinskega sveta za sprejetje odloka.

 

87. člen

 (poslovnik občinskega sveta)

 

1) S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino glasov navzočih članov, se podrobneje uredita organizacija ter način dela občinskega sveta in delovnih teles občinskega sveta pri izvrševanju nalog iz pristojnosti občinskega sveta, zagotavljanje javnosti dela občinskega sveta, uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta, postopki sprejemanja občinskih splošnih aktov in proračuna, sodelovanje občanov pri pripravi predlogov predpisov, volitve in imenovanja ter druge zadeve, pomembne za delo občinskega sveta.

2) Poslovnik občinskega sveta primerno uporabljajo pri svojem delu sveti krajevnih skupnosti.

 

88. člen

(odlok občine)

 

1) Z odlokom občina na splošen način ureja zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela, ustanavlja pravne osebe javnega prava, izvajalce občinskih javnih služb, ureja pa tudi druge zadeve, če je tako določeno z zakonom.

2) Z odlokom občina ureja tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.

 

89. člen

(pravilnik)

 

S pravilnikom se podrobneje uredi izvrševanje določb statuta ali odloka.

 

9.2     Posamični akti občine

 

90. člen

(posamični akti občine)

 

1) Posamični akti občine so odločbe in sklepi.

2) S posamičnimi akti, z odločbo ali s sklepom občina odloča o upravnih stvareh iz lastne in prenesene državne pristojnosti.

 

91. člen

(odločanje o pritožbah zoper posamične akte občine)

 

1) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, na drugi stopnji odloča župan, če ni za posamezne primere z zakonom določeno drugače.

2) O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.

3) O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov v upravnem sporu odloča pristojno sodišče.

 

92. člen

(pooblastila v upravnih zadevah)

 

Pooblastila za vodenje postopka in odločanje v upravnih zadevah iz občinske pristojnosti se podeljujejo uradnim osebam skladno z zakonom in s predpisi, izdanimi na podlagi zakona.

 

93. člen

 (izločitev uradne osebe)

 

1) O izločitvi zaposlenega v občinski upravi odloča direktor občinske uprave, ki ob izločitvi javnega uslužbenca o stvari tudi odloči, če je javni uslužbenec pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh.

2) O izločitvi direktorja občinske uprave ali župana odloča občinski svet, ki ob izločitvi o stvari tudi odloči.

 

94. člen

(obveščenost o upravnih postopkih)

 

1) Župan mora od pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina obveščena o vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ odloča na podlagi predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti o začetku upravnega postopka v osmih (8) dneh.

2) Župan mora vstopiti v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi bile lahko v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in pravne koristi občine, določene z ustavo in zakoni.

 

95. člen

(konstituiranje občinskega sveta in stalnih delovnih teles)

 

Občinski svet in stalna delovna telesa občinskega sveta ter nadzorni odbor se skladno s 16., 24., 25. in 33. členom tega statuta konstituirajo ob prvih rednih volitvah občinskega sveta po uveljavitvi tega statuta. Do konstituiranja novega občinskega sveta in stalnih delovnih teles občinskega sveta se uporabljajo določila 13., 22., 23. in 25. člena Statuta Občine Trbovlje (Uradni vestnik Zasavja, št. 29/2011 in 21/2014).

 

96. člen

(prenehanje veljavnosti)

 

Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Občine Trbovlje (Uradni vestnik Zasavja, št. 29/2011 in 21/2014).

 

97. člen

(objava in začetek veljavnosti)

 

Ta statut začne veljati petnajsti (15.) dan po objavi v Uradnem vestniku Zasavja.

 

 

 

 

Številka:          011 – 1/2016 – 13  

Datum:            19. 12. 2016

 

 

                                                                                              Županja občine Trbovlje

                                                                                                  Jasna GABRIČ, mag.