Na podlagi 64.
člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07 –
uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 –
ZUUJFO) je Občinski svet Občine Trbovlje na svoji 14. redni seji, dne
19. 12. 2016 sprejel |
|
|
STATUT
OBČINE TRBOVLJE |
|
1. člen |
(vsebina
statuta) |
|
1) Ta statut ureja: |
1 Status
občine, ustanovitev ožjih delov občine in njihov status ter
uresničevanje lokalne samouprave v občini; |
2 Naloge
občine in njenih ožjih delov; |
3
Organizacijo občine: |
3.2 Občinski
svet, |
3.3 Župana, |
3.4 Nadzorni
odbor občine, |
3.5 Druge
organe občine; |
4 Ožje
dele občine; |
5
Neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini: |
5.1 Zbor
občanov, |
5.2
Referendum o splošnem aktu občine, |
5.3
Svetovalni referendum, |
5.5 Ljudsko
iniciativo; |
6 Občinske
javne službe; |
7
Sodelovanje občine z drugimi občinami; |
8
Premoženje in financiranje občine; |
9 Splošne
in posamične akte občine ter druge določbe, pomembne za delovanje
občine. |
2) V statutu
uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot
nevtralni za ženski in moški spol. |
|
1 Status občine, ustanovitev
ožjih delov občine in njihov status ter uresničevanje lokalne samouprave
v občini |
|
2. člen |
(območje, ime in sedež občine) |
|
1) Občina
Trbovlje (v nadaljevanju: občina) je samoupravna lokalna skupnost,
ustanovljena z zakonom, na območju naslednjih naselij: |
1.
Čebine; |
2.
Čeče – del; |
3.
Dobovec; |
4.
Gabrsko; |
5.
Klek; |
6.
Ključevica; |
7.
Knezdol; |
8.
Ojstro; |
9.
Ostenk; |
10.
Sveta Planina; |
11.
Planinska vas; |
12.
Prapreče – del; |
13.
Retje nad Trbovljami; |
14.
Škofja Riža; |
15.
mesto Trbovlje; |
16.
Vrhe – del; |
17.
Završje; |
18.
Župa. |
2) Sedež
občine je v Trbovljah, Mestni trg
4. |
3) Občina je
pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in
razpolagati z vsemi vrstami premoženja. |
4) Občino
predstavlja in zastopa župan oziroma županja (v nadaljnjem besedilu:
župan). |
5) Območje, ime in
sedež občine se lahko spremenijo z zakonom po postopku, ki ga določa
zakon. |
6) Območja
in imena naselij v občini se skladno z zakonom spremenijo z občinskim
odlokom. |
|
3. člen |
(naloge občine) |
|
1) Občina v okviru
ustave in zakona samostojno ureja in opravlja naloge, določene v zakonu,
ter naloge, določene s predpisi občine. |
2) Če zakon tako
določa, lahko občina opravlja posamezne naloge iz državne pristojnosti.
Za opravljanje nalog iz državne pristojnosti mora država občini
zagotoviti potrebna sredstva. |
|
4. člen |
(uradno glasilo občine) |
|
1) Statut,
odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem
vestniku Zasavja in začnejo veljati petnajsti dan po objavi, če
ni v njih drugače določeno. |
2) V Uradnem
vestniku Zasavja se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi
občinski svet. |
|
5. člen |
(uresničevanje lokalne samouprave) |
|
1) Občanke in
občani (v nadaljevanju: občani) odločajo o zadevah iz občinske
pristojnosti prek župana in občinskega sveta ter neposredno sodelujejo
pri sprejemanju odločitev občinskih organov na zborih občanov, z
referendumom in ljudsko iniciativo. |
2) Občani kot
posamezniki in njihove organizacije sodelujejo pri oblikovanju razvojnih
načrtov občine, proračunov in drugih splošnih aktov občine z dajanjem
predlogov, pripomb in mnenj v javni razpravi na način in v rokih, ki jih
določi župan. |
3) Na podlagi
odločitve organov občine se v posamezne oblike odločanja in v javno
razpravo vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče,
na podlagi zakona pa tudi osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih
nepremičnin na območju občine. |
|
6. člen |
(grb, zastava in praznik občine) |
|
1) Občina
ima svoj grb in zastavo, in sicer: |
·
grb občine ima obliko ščita,
katerega spodnji rob je ovalen; grb je oblikovan simetrično ter
razdeljen na zgornji in spodnji del; v spodnjem delu ščita je na zeleni
podlagi, ki ponazarja zeleno dolino, stiliziran rudarski voziček v črni
barvi, ki ponazarja tradicijo rudarstva; v zgornjo polovico ščita, ki je
modre barve in ponazarja nebo nad dolino, se nad rudarskim vozičkom
dvigujejo simetrično postavljena dimnika ter stiliziran kup premoga med
njima; vsi simboli so v črni barvi, tudi obroba ščita; |
·
zastava občine je
pravokotne oblike v razmerju stranic 1 : 2; barve na zastavi se vrstijo
po naslednjem vrstnem redu: zgoraj je modra, spodaj zelena, s tem da sta
barvi ločeni s črno črto; po širini je zastava razdeljena na šest polj,
s tem da modra barva pokriva 3,5 polja, črna pol polja in zelena spodaj
dve polji; po dolžini je zastava razdeljena na dvanajst polj. Iz grba se
povzame stiliziran kup premoga, ki je položen na črno črto v 9–11 polju,
vrh ima v sečišču 10,5 polja po dolžini in 2,5 polja po širini. |
2)
Občina ima žig, ki je
okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis:
OBČINA TRBOVLJE, na spodnji polovici pa naslov: Mestni trg 4. V sredini
žiga je grb občine. |
Občinski svet, Župan,
Nadzorni odbor in Občinska volilna komisija imajo v notranjem krogu pod
grbom občine še naziv organa. |
3) Obliko,
vsebino ter uporabo grba in zastave občine podrobneje določa odlok.
Velikosti, uporabo in hrambo žigov določi župan s sklepom. |
4) Praznik občine
je 1. junij. |
5) Za prispevek k
razvoju in prepoznavnosti občine podeljuje občina zaslužnim občanom,
organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade skladno s posebnim
odlokom. |
|
7. člen |
(ožji deli občine) |
|
1) Na območju
občine so kot ožji deli občine ustanovljene krajevne skupnosti, in
sicer: |
·
Krajevna skupnost Alojz
Hohkraut na območju naselij Hohkrautova kolonija in Retje nad
Trbovljami, Ribnik, Nasipi, razen hišne št. 7 b, Žabjek, Šuštarjeva
kolonija, Opekarna – hišni št. 22 a in 22 b, Vodenska cesta – hišne št.
5 b, 5 c in 12 a, Neža – hišne št. 2, 3, 3 a in 46; |
·
Krajevna skupnost Center na
območju naselij Vodenska cesta od hišne št. 21 naprej, Trg revolucije,
Opekarna, razen hišnih št. 22 a in 22 b, Trg svobode, Ulica 1. junija,
Rudarska cesta, Globušak, Pod Ostrim vrhom ter Klek od hišne št. 1 do
vključno hišne št. 4, razen hišnih št. 1 a in 1 b, ter Nasipi – hišna
št. 7 b; |
·
Krajevna skupnost Franc Fakin
na območju naselij Loke, Obrtniška cesta, Mestni trg, Majcenova cesta,
razen hišnih št. 2 in 3, Ulica španskih borcev, Ojstro od hišne št. 1 do
hišne št. 22 c ter hišna št. 33, Gimnazijska cesta, Trg Franca Fakina,
Savinjska cesta, Kovinarsko naselje, Golovec, Keršičev hrib, Cesta
Tončke Čeč, Cesta osvobodilne fronte ter Vreskovo – hišni št. 2 in 3;
|
·
Krajevna skupnost Franc
Salamon na območju naselij Gabrsko, Knezdol od hišne št. 2 do vključno
hišne št. 33 a ter hišne št. 45, 46, 47, 48 in 49 in Vrhe – del; |
·
Krajevna skupnost Ivan Keše
na območju naselij Kešetovo, Dom in vrt, Pod gozdom, Vreskovo, razen
hišnih št. 2 in 3, Ulica Sallaumines ter Majcenova cesta – hišni št. 2
in 3; |
·
Krajevna skupnost Fric Keršič
na območju naselij Neža, razen hišnih št. 2, 3, 3 a in 46, Kolonija 1.
maja, Novi dom, Keršičeva cesta, Partizanska cesta; |
·
Krajevna skupnost Klek na
območju naselij Klek – hišne št. 1 a, 1 b in od hišne št. 5 naprej,
Prapreče – del, Čebine, Sveta Planina, Planinska vas; |
·
Krajevna skupnost Zasavje na
območju naselij Vodenska cesta od hišne št. 1 do vključno hišne št. 20,
razen hišnih št. 5 b, 5 c in 12 a, Bevško, Kolodvorska cesta, Ob
železnici, Zasavska cesta in Završje – hišna št. 30; |
·
Krajevna skupnost Čeče na
območju naselij Čeče – del, Ostenk, Ojstro od hišne št. 25 naprej, razen
hišne št. 33, Knezdol od hišne št. 34 naprej, razen hišnih št. 45, 46,
47, 48 in 49; |
·
Krajevna skupnost Dobovec na
območju naselij Dobovec, Škofja Riža, Završje, razen hišne št. 30, Župa,
Ključevica. Krajevna skupnost Dobovec ima sedež na Dobovcu 49, Dobovec.
|
2) Krajevne
skupnosti, razen Krajevne skupnosti Dobovec, so del občine v
teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in
v pravnem smislu. |
2) S tem statutom
so določene naloge občine, ki jih na svojem območju in pretežno v korist
svojih prebivalcev izvajajo ožji deli občine – krajevne skupnosti.
|
3) Ožji deli občine
– krajevne skupnosti – se lahko ukinejo ali se spremeni njihovo območje
s spremembo statuta občine. Pobudo za ustanovitev ožjih delov občine –
krajevne skupnosti – ali spremembo njihovih območij da lahko zbor
krajanov ali 10 odstotkov prebivalcev dela občine.
Statut se
spremeni po prej na referendumu ugotovljeni volji prebivalcev ožjega
dela občine – krajevne skupnosti – o imenu in območju novega ožjega dela
krajevne skupnosti. Sprememba ali ukinitev ožjega dela občine – krajevne
skupnosti – začne veljati s prvim dnem proračunskega leta, ki sledi
letu, v katerem je na rednih lokalnih volitvah izvoljen nov občinski
svet. |
4) Ta statut določa
pravni status ožjih delov občine – krajevne skupnosti –, organizacijo,
pristojnosti in delovanje njihovih organov, njihovo sodelovanje z občani
in občinskimi organi, financiranje ter stvarno premoženje posameznega
ožjega dela krajevne skupnosti. |
|
8. člen |
(status Krajevne skupnosti Dobovec) |
|
1) Krajevna
skupnost Dobovec je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih
opravlja samostojno, skladno s tem statutom. |
2) Krajevna
skupnost Dobovec nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj
račun. Pravni posli, ki jih sklene Krajevna skupnost Dobovec brez
soglasja župana, so nični, vendar lahko predpis občine, ki je potreben
za izvršitev proračuna, določi, kateri pravni posli in v kateri višini
so ti pravni posli, ki jih sklene Krajevna skupnost Dobovec, veljavni
brez predhodnega soglasja župana. |
3) Krajevna
skupnost Dobovec odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem
in s sredstvi, s katerimi razpolaga. Občina odgovarja za obveznosti
Krajevne skupnosti Dobovec subsidiarno. |
4) Krajevno
skupnost Dobovec zastopa predsednik sveta krajevne skupnosti.
|
5) Krajevna
skupnost Dobovec ima svoj žig okrogle oblike, lahko pa tudi svoj znak,
grb, zastavo in krajevni praznik. To uredi in določi s sklepom ali
splošnim aktom sveta krajevne skupnosti. |
6) Žig Krajevne
skupnosti Dobovec je okrogle oblike s premerom 29 mm. V zgornjem delu
krožnice je napis »OBČINA TRBOVLJE«, v spodnjem delu pa napis »KRAJEVNA
SKUPNOST DOBOVEC«. |
|
9. člen |
(naloge, prenesene v izvajanje krajevnih
skupnosti) |
|
Krajevne skupnosti
lahko opravljajo naloge iz pristojnosti občine, ki se nanašajo na
prebivalce krajevne skupnosti, in so v okviru z zakonom določenih
področij nalog s tem statutom prenesene v izvajanje njihovim svetom. |
|
2 Naloge občine |
|
10. člen |
(naloge občine) |
|
1) Občina
samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge),
določene z zakonom, zlasti pa: |
1. sprejema
prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj občine; |
2. pridobiva vse
vrste premoženja in z njim razpolaga ter ureja način in pogoje
upravljanja z občinskim premoženjem; |
3. ustvarja
pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega neprofitnega
sklada stanovanj; |
4. zagotavlja
javne vrtce in druge oblike predšolskega varstva; |
5. gradi in
vzdržuje objekte javnih vrtcev, osnovnih šol, splošne knjižnice,
zdravstvenega doma, ambulant, športne dvorane; |
6. zagotavlja
obvezne in izbirne lokalne gospodarske javne službe skladno z zakonom; |
7. gradi in
vzdržuje komunalno infrastrukturo; |
8. zagotavlja
splošnoizobraževalno knjižnično dejavnost; |
9. skrbi za
varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom; |
10. gradi in
vzdržuje ter upravlja: |
·
občinske ceste, ulice in
javne poti, |
·
površine za pešce in
kolesarje, |
·
igrišča za šport in
rekreacijo ter otroška igrišča, |
·
javne parkirne prostore,
parke, trge in druge javne površine; |
11. zagotavlja
varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja promet v občini; |
12. skrbi za
požarno varnost in varnost občanov ob elementarnih in drugih nesrečah. |
2) Občina
opravlja naloge, določene s tem statutom in podrobneje z odlokom, in
sicer: |
zagotavlja
dejavnosti javne službe muzeja; |
·
ustvarja pogoje za glasbeno
izobraževanje in izobraževanje odraslih; |
·
pospešuje društveno dejavnost
na področju skrbi za socialno ogrožene, invalide in za ostarele; |
·
podeljuje denarne pomoči in
simbolične nagrade ob posebnih priložnostih ali obletnicah občanov; |
·
pospešuje društveno dejavnost
na področjih kulture, športa, turizma. |
|
11. člen |
(naloge krajevnih skupnosti) |
|
1) Krajevne
skupnosti lahko opravljajo naloge iz pristojnosti občine, ki se nanašajo
na prebivalce krajevne skupnosti. Krajevne skupnosti navadno
samostojno: |
·
skrbijo za urejenost
pokopališč in organizirajo pogrebno službo na krajevno običajni način,
če z odlokom občine ni določeno drugače; |
·
skrbijo za vzdrževanje javnih
cest na svojem območju, če ni z odlokom določeno drugače; |
·
upravljajo z lastnim
premoženjem ali s premoženjem občine, ki jim je dano v uporabo; |
·
izdelujejo načrt zaščite in
reševanja na podlagi predpisov in potreb občine; |
·
pripravljajo in izvajajo
projekte v okviru celostnega razvoja podeželja in obnove vasi na svojem
območju; |
·
pospešujejo kulturne, športne
in druge društvene dejavnosti na svojem območju ter organizirajo
kulturne, športne in druge prireditve oziroma nudijo pomoč pri takih
prireditvah, kadar je organizator občina. |
2) Naloge iz
prvega odstavka tega člena se lahko podrobneje opredelijo z odlokom.
|
|
3 Organizacija občine |
|
3.1 Skupne določbe |
|
12. člen |
(organi občine) |
|
1) Organi
občine so: |
·
Občinski svet; |
·
Župan; |
·
Nadzorni odbor. |
2) Občina
ima občinsko volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki skladno
z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter s splošnimi akti
občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti
volilnih postopkov. |
3) Občina
ima lahko tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.
|
4) Volitve
oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se
izvajajo skladno z zakonom, s tem statutom in poslovnikom občinskega
sveta. |
5) Člani
občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji. |
6) Razloge
in postopek za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta in
župana, potrditev mandata nadomestnega člana oziroma nadomestne volitve
ureja zakon. |
|
13. člen |
(javnost dela) |
|
1) Način
zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke
izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter
zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo
podatke, ki so skladni z zakonom, drugim predpisom ali s splošnim aktom
občine oziroma druge javne ali zasebnopravne osebe zaupne narave oziroma
državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut,
poslovnik občinskega sveta in poslovnik nadzornega odbora. |
2) Javnost
dela občinskih organov občine se navadno zagotavlja z obveščanjem
javnosti o njihovem delu, objavljanjem informacij javnega značaja,
določenih z zakonom, na spletni strani občine in v Katalogu informacij
javnega značaja, z zagotavljanjem sodelovanja občanov pri pripravi
splošnih aktov občine, uradnim objavljanjem splošnih aktov občine,
objavljanjem sklicev sej občinskega sveta in gradiva za točke dnevnega
reda teh sej, z omogočanjem navzočnosti občanov in predstavnikov
sredstev javnega obveščanja na sejah občinskih organov. Podrobneje način
zagotavljanja javnosti dela posameznega občinskega organa določa njegov
poslovnik. |
3) Občani in
njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so
podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in
o pravnih koristih, če izkažejo pravni interes. |
|
14. člen |
(neposredno sodelovanje občanov pri
odločanju v občini) |
|
Občani
sodelujejo pri odločanju na zborih občanov, z referendumom in ljudsko
iniciativo. |
|
15. člen |
(občinska uprava) |
|
1) Občina
ima občinsko upravo, ki skladno z zakonom, s statutom in splošnimi akti
občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter
naloge v povezavi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske
pristojnosti. |
2) Občinsko
upravo na predlog župana ustanovi občinski svet z odlokom, s katerim
določi tudi njeno notranjo organizacijo in delovno področje.
|
3) Posamezne
naloge občinske uprave opravlja organ skupne občinske uprave, ki ga je
na predlog župana soustanovil občinski svet s posebnim odlokom, s
katerim so določeni njegove naloge, usmerjanje, nadzorovanje, vodenje in
organizacija. |
3) Občinska
uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za
vse občinske organe. |
4) Občinsko
upravo vodi direktorica oziroma direktor občinske uprave (v
nadaljevanju: direktor občinske uprave), usmerja in nadzoruje pa jo
župan. |
|
3.2 Občinski svet |
|
16. člen |
(občinski svet) |
|
1) Občinski
svet Občine Trbovlje ima petindvajset (25) članov. |
2) Volitve
članov občinskega sveta se opravijo skladno z zakonom, ki ureja lokalne
volitve, po proporcionalnem volilnem sistemu. |
|
|
17. člen |
(konstituiranje občinskega sveta) |
|
1) Občinski
svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjena več
kot polovica mandatov članov občinskega sveta. Konstituiranje občinskega
sveta določata zakon in poslovnik občinskega sveta. |
2) S
konstituiranjem novoizvoljenega občinskega sveta preneha mandat
prejšnjim članom občinskega sveta. S konstituiranjem preneha tudi
članstvo v odborih in komisijah občinskega sveta. |
3) Če je bil član
občinskega sveta, ki mu je skladno s prejšnjim odstavkom tega člena
prenehal mandat, kot predstavnik občine imenovan v organ javnega zavoda,
javnega podjetja ali sklada, katerega ustanoviteljica je občina, mu to
članstvo preneha skladno z ustanovitvenim aktom javnega zavoda, javnega
podjetja ali sklada. |
|
18. člen |
(nezdružljivost funkcije člana občinskega
sveta) |
|
1)
Nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z drugimi funkcijami in
delom določa zakon. |
2) Podžupan, ki ob
predčasnem prenehanju mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem
času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta. |
|
19. člen |
(pristojnosti
občinskega sveta) |
|
1) Občinski svet je
najvišji organ odločanja o vseh zadevah iz pristojnosti občine. |
2) Pristojnosti
občinskega sveta določata zakon in ta statut. |
|
20. člen |
(seje občinskega sveta) |
|
1) Občinski
svet dela in odloča na sejah. |
2) Seje
občinskega sveta sklicuje in vodi župan skladno z zakonom. |
3) Župan sklicuje
seje občinskega sveta skladno z določbami tega statuta in poslovnika
občinskega sveta po programu dela občinskega sveta ter glede na potrebe
odločanja na občinskem svetu. |
4) Podžupan lahko
opravi sklic seje na podlagi posamičnega pooblastila župana, če je župan
odsoten ali zadržan, sklic seje občinskega sveta pa je skladno s
prejšnjim odstavkom načrtovan ali nujen. |
5) Dnevni
red seje občinskega sveta predlaga župan. Podžupan in najstarejši član
občinskega sveta predlagata dnevni red seje, kadar sta skladno s tem
statutom sklicatelja. |
6) Strokovno
pripravo gradiv, organizacijsko in administrativno delo za potrebe
občinskega sveta ter pomoč pri pripravi, sklicevanju in pri vodenju sej
zagotavlja občinska uprava. |
7)
Sklicevanje in vodenje sej občinskega sveta, določanje dnevnega reda in
njegovo sprejemanje ter druge zadeve, pomembne za delo občinskega sveta,
podrobneje ureja poslovnik občinskega sveta. |
|
21. člen |
(pravice člana občinskega sveta) |
|
1) Član
občinskega sveta ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta in
odločati o vseh zadevah iz pristojnosti občinskega sveta. |
2) Vsak član
občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejetje odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna ter drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu
občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. |
3) Župan
mora predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na
dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku
občinskega sveta. |
4) Na vsaki seji
občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na
vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta županu in občinski upravi. Na
seji se odgovarja na vsa vprašanja, ki so bila oddana do začetka seje,
in na ustna vprašanja, dana na seji sveta. Če zahteva odgovor na
vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma preučitev, lahko
župan ali direktor občinske uprave odgovori na naslednji seji. |
|
22. člen |
(odločanje občinskega sveta) |
|
1) Občinski
svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov,
odločitve pa sprejema z večino opredeljenih glasov navzočih članov,
razen če zakon določa drugačno večino. |
2) Občinski
svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje, če je
tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet. |
3) Način
dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga
vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom
občinskega sveta, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino
glasov navzočih članov. |
|
23. člen |
(izvrševanje odločitev občinskega sveta) |
|
1) Za izvrševanje
odločitev občinskega sveta je odgovoren župan. |
2) Župan usmerja in
nadzoruje delo občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega
sveta. |
3) Občinsko upravo
vodi direktor občinske uprave. |
4) Župan in
direktor občinske uprave poročata občinskemu svetu o izvrševanju
njegovih odločitev na vsaki redni seji. |
|
24. člen |
(komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja) |
|
1) Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta Občine
Trbovlje ima sedem (7) članov, ki jih izmed svojih članov imenuje
občinski svet, navadno na svoji prvi seji. |
2) Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je delovno telo občinskega
sveta, pristojno za pripravo odločitev občinskega sveta, ki se nanašajo
na predčasno prenehanje mandatov občinskih funkcionarjev, potrditev
mandatov nadomestnih članov občinskega sveta, odločanje o morebitnih
pritožbah na izvolitev župana na nadomestnih volitvah ter druga mandatna
vprašanja, imenovanje in razrešitve članov nadzornega odbora, občinske
volilne komisije in drugih občinskih organov, imenovanja in razrešitve
članov odborov in komisij občinskega sveta, na imenovanja in razrešitve
predstavnikov občine v organih pravnih oseb javnega prava, ki jih je
ustanovila občina. |
3) Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja predlaga občinskemu svetu v
sprejetje pravilnike, s katerimi so urejene svetniške skupine in
zagotavljanje sredstev za njihovo delo, sejnine članov občinskega sveta,
članov nadzornega odbora in članov svetov krajevnih skupnosti, ter jih
izvršuje. |
4) Predsednik
komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izdaja posamične
akte s področja pravic in obveznosti iz delovnih razmerij občinskih
funkcionarjev in materialnih pravic iz dela ter v povezavi z delom pa
tudi druge akte komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
5) Postopek
določanja kandidatov in imenovanja članov komisije za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja je določen s poslovnikom občinskega
sveta, ki podrobneje ureja tudi delo komisije. |
|
25. člen |
(stalna delovna telesa občinskega sveta) |
|
1) Občinski svet
ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje
izmed sebe in ima 7 članov. |
2) Poleg komisije
iz prejšnjega odstavka ima občinski svet kot svoja delovna telesa še
naslednje komisije: |
·
statutarno-pravno komisijo; |
·
komisijo za občinska
priznanja; |
·
komisijo za prošnje, pritožbe
in druge vloge občanov, |
·
komisijo za varstvo okolja,
urejanje prostora in infrastrukturo; |
·
komisijo za gospodarstvo in
proračun, |
·
komisijo za družbene
dejavnosti. |
|
A) Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki ima sedem (7) članov: |
·
obravnava vsa vprašanja v
povezavi z volitvami, imenovanji, razrešitvami in z administrativnimi
zadevami, |
·
pripravlja predloge in mnenja
v povezavi z volitvami, imenovanji in z razrešitvami, o katerih odloča
občinski svet občine, razen če ni za odločanje o teh zadevah izrecno
pooblaščen kak drug organ; |
·
pripravlja predloge za
občinski svet za imenovanje predstavnikov občine v svete interesnih zvez
občin, v organe javnih podjetij in javnih zavodov, katerih
ustanoviteljica je občina, in v organe drugih ustanov, če je z zakonom
ali s katerim drugim aktom tako določeno; |
·
oblikuje predloge za sestavo
odborov in komisij, ki jih imenuje občinski svet, ter drugih delovnih
teles občinskega sveta; |
·
predlaga občinskemu svetu
imenovanje drugih organov in teles, katerih ustanovitev določajo posebni
predpisi; |
·
pripravlja pravilnik, ki
opredeljuje plačila funkcionarjem ter članom organov in delovnih teles
Občine Trbovlje; |
·
izvaja druge naloge, ki ji
jih naloži občinski svet in nalaga zakon. |
|
B)
Statutarno-pravna komisija, ki ima pet (5) članov: |
·
strokovno pripravlja predloge
za spremembe in dopolnitve statuta občine ter poslovnika občinskega
sveta; |
·
na zahtevo občinskega sveta
daje mnenje o skladnosti posameznih aktov občinskega sveta oziroma
njihovih določil z ustavo in zakoni; |
·
na podlagi sprememb zakonov,
ki so temelj za statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta,
predlaga uskladitve teh aktov z veljavno zakonodajo; |
·
za občinski svet pripravlja
predloge obveznih razlag statuta občine, poslovnika občinskega sveta in
aktov, ki jih sprejema občinski svet; |
·
pripravlja prečiščena
besedila aktov, če je tako določil občinski svet ob sprejemanju
|
·
sprememb in dopolnitev
posameznega splošnega akta; |
·
na zahtevo občinskega sveta,
njegove komisije ali župana strokovno tolmači statut občine in poslovnik
občinskega sveta; |
·
opravlja druge naloge, ki ji
jih naloži občinski svet in nalaga zakon. |
|
C) Komisija za
občinska priznanja, ki ima pet (5) članov: |
·
pripravlja in izvaja razpis
za podelitev občinskih priznanj in nagrad; |
·
pripravlja predloge za
podelitev občinskih priznanj in nagrad za občinski svet; |
·
vodi evidenco podeljenih
občinskih priznanj; |
·
daje mnenja in predloge
občinskemu svetu za podelitev državnih odlikovanj in priznanj; |
·
opravlja druge naloge, ki ji
jih naloži občinski svet in nalaga zakon. |
|
Č) Komisija za
prošnje, pritožbe in druge vloge občanov, ki ima pet (5) članov: |
·
obravnava prošnje, pritožbe
in druge vloge občanov, s katerimi se ti zaradi določenih nepravilnosti
pri izvajanju aktov, ki jih sprejema občinski svet, obračajo na občinski
svet ali župana; |
·
predlaga rešitev prošenj,
pritožb in drugih vlog občanov pristojnim organom v občini za rešitev
vlog občanov po veljavnih aktih ter o tem obvešča vlagatelje vlog; |
·
preučuje prošnje, pritožbe in
druge vloge, ki so jih občani vložili na organe zunaj občine, pa so jih
ti posredovali v reševanje pristojnim občinskim organom; |
·
obvešča občinski svet o
problematiki, ki jo s svojimi vlogami posredujejo občani, in po potrebi
tudi predlaga občinskemu svetu preučitev posamičnega akta občinskega
sveta z vidika njegove zakonitosti; |
·
sodeluje z istovrstnimi
organi zunaj občine zaradi usklajenega obravnavanja in reševanja vlog
občanov; |
·
opravlja druge naloge, ki ji
jih naloži občinski svet in nalaga zakon. |
|
D) Komisija za
varstvo okolja, urejanje prostora in infrastrukturo, ki ima pet (5)
članov: |
·
oblikuje predloge in daje
mnenja za komunalno urejanje občine; |
·
oblikuje predloge in daje
mnenja o prostorskem razvoju občine ter spremlja pripravo prostorskih in
izvedbenih dokumentov; |
·
oblikuje predloge in daje
mnenja k izvedbenim projektom predvidenih investicij, ki se izvajajo v
občini; |
·
daje mnenja in predloge k
odlokom, ki urejajo oddajanje občinskih gospodarskih javnih služb v
koncesijo; |
·
spremlja stanje na področju
varstva okolja v občini ter oblikuje predloge in mnenja na osnovi
določil Zakona o varstvu okolja, ki spadajo v pristojnost občine; |
·
spremlja izvajanje programov
občine s področja varstva okolja, urejanje prostora in infrastrukture
ter oblikuje predloge dodatnih ukrepov za njihovo izvajanje; |
·
obravnava predloge razvojnih
in drugih načrtov občine ter občinskemu svetu posreduje svoja mnenja v
povezavi z njimi; |
·
opravlja druge naloge, ki ji
jih določi občinski svet in nalaga zakon; |
obravnava in daje mnenja
ter predloge k razvojnim in drugim programom regije oziroma pokrajine, v
katero je vključena občina. |
|
E) Komisija za
gospodarstvo in proračun, ki ima pet (5) članov: |
·
oblikuje mnenja in predloge
za spodbujanje podjetništva in zagotavljanja deležev občinskih sredstev
v teh projektih; |
·
oblikuje predloge za
promocijo občine; |
·
oblikuje pobude in predloge
za uvajanje novih dejavnosti, pomembnih za gospodarski razvoj občine; |
·
daje spodbude in predloge za
vključevanje podjetniških programov v programe občine in države; |
·
obravnava predlog proračuna,
zaključnega računa, polletne realizacije proračuna in načrt ravnanja s
stvarnim premoženjem občine; |
·
spremlja gospodarjenje z
občinskim premoženjem; |
·
daje mnenje za razpis in
podelitev koncesij; |
·
pripravlja predloge in mnenja
za razvoj podeželja ter razvoj kmetijske in turistične dejavnosti; |
·
daje mnenja in predloge k
odlokom, ki urejajo oddajanje občinskih gospodarskih javnih služb v
koncesijo; |
·
daje mnenja k razvojnim in
drugim programom občine; |
·
obravnava in daje mnenja ter
predloge k razvojnim in drugim programom regije oziroma
|
·
pokrajine, v katero je
vključena občina; |
·
obravnava poročila nadzornega
odbora; |
·
opravlja druge naloge, ki ji
jih določi občinski svet in nalaga zakon. |
|
F) Komisija za
družbene dejavnosti, ki ima pet (5) članov: |
·
za občinski svet pripravlja
predloge aktov in drugih odločitev občine s področja javnih služb
družbenih dejavnosti; |
·
oblikuje mnenja, stališča in
predloge odločitev v povezavi z akti iz prejšnje alineje; |
·
obravnava in sodeluje pri
pripravi proračunskih izhodišč in elementov za področje družbenih
dejavnosti; |
·
obravnava in pripravlja
predloge in mnenja v povezavi z vlogami in s pobudami, ki jih dajejo
javni zavodi s področja družbenih dejavnosti; |
·
spremlja namensko porabo
proračunskih sredstev pri posameznih proračunskih porabnikih; |
·
pripravlja predloge, mnenja
in ukrepe občinskemu svetu in županu v povezavi z izvajanjem javnih
služb s tega področja; |
·
opravlja še druge naloge, ki
ji jih naloži občinski svet in nalaga zakon. |
|
3) Predlog
kandidatov za člane komisij pripravi komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja, razen za predlog za imenovanje članov navedene
komisije, katere člane lahko predlaga vsak član občinskega sveta. V
komisiji sta lahko največ dva člana, ki nista člana občinskega sveta. |
4) Delo komisije
vodi predsednik, ki je član občinskega sveta. |
5) Prvo sejo
komisije skliče župan. |
6) Članstvo v
komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v
nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. |
7) Občinski svet
lahko razreši predsednika, posameznega člana ali komisijo v celoti na
predlog najmanj ene tretjine članov občinskega sveta ali predsednika
komisije. Predlog novih kandidatov za člane komisij občinskega sveta
pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve
naslednje seje občinskega sveta. |
|
26. člen |
(pristojnosti
komisij in odborov občinskega sveta) |
|
1) Komisije in
odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja obravnavajo
zadeve iz pristojnosti občinskega sveta ter dajejo občinskemu svetu
mnenja in predloge. |
2) Komisije in
odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejetje
splošne in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana. |
3) Podrobneje način
dela komisij in odborov občinskega sveta določa poslovnik občinskega
sveta. Komisije in odbori pa lahko v okviru poslovnika občinskega sveta
za svoje delo sprejmejo tudi svoj poslovnik. |
|
27. člen |
(ustanovitev občasnih delovnih teles) |
|
Občasna delovna
telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi njihovo
sestavo in naloge. |
|
|
|
3.3 Župan |
|
28. člen |
(pristojnosti
župana) |
|
1) Župan
predstavlja in zastopa občino, predstavlja občinski svet, ga sklicuje in
vodi seje občinskega sveta, nima pa pravice glasovanja. |
2) Poleg
tega župan predvsem: |
·
predlaga občinskemu svetu v
sprejetje proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge
akte iz pristojnosti občinskega sveta; |
·
izvršuje občinski proračun in
pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja
občinskega proračuna; |
·
skrbi za izvajanje splošnih
aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta; |
·
predlaga ustanovitev organov
občinske uprave in organov skupne občinske uprave, ureditev njihovega
delovnega področja, notranjo organizacijo občinske uprave;
|
·
določa sistemizacijo delovnih
mest v občinski upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev v nazive
in o sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi ter
odloča o drugih pravicah in obveznostih javnih uslužbencev iz delovnega
razmerja; |
·
imenuje in razrešuje
direktorja občinske uprave in vodjo organa skupne občinske uprave
skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic; |
·
usmerja in nadzoruje delo
občinske uprave in organov skupne občinske uprave; |
·
opravlja druge naloge, ki jih
določata zakon in ta statut. |
|
29. člen |
(objave splošnih aktov) |
|
1) Župan
skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine v
uradnem glasilu občine, določenem s tem statutom. |
2) Če župan
meni, da je kak splošni akt ali njegov del neustaven ali nezakonit, in
uveljavi svojo pravico do zadržanja objave, mora o tem najpozneje v 8
dneh po sprejetju pisno obvestiti občinski svet, navesti razloge za
zadržanje in predlagati občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na
prvi naslednji redni seji. |
3) Če
občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, mora župan tak splošni akt
objaviti. |
|
30. člen |
(podžupan) |
|
1) Podžupana
ali največ dva (2) podžupana imenuje župan izmed članov
občinskega sveta najpozneje v petinštiridesetih (45) dneh po
konstitutivni seji občinskega sveta. |
2) Na prvi
seji občinskega sveta po imenovanju podžupana župan o tem obvesti
občinski svet, pri čemer ga seznani tudi s pooblastili, ki jih je dal
podžupanu, in z nalogami, pri katerih mu pomaga. |
3) Ne glede
na pooblastila in naloge podžupana iz prejšnjega odstavka podžupan na
podlagi zakona nadomešča župana ob njegovi odsotnosti ali zadržanosti
ter v tem času poleg svojih opravlja še tekoče naloge iz pristojnosti
župana. |
4) Med
opravljanjem funkcije župana zaradi predčasnega prenehanja mandata
župana podžupan nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta. |
|
31. člen |
(komisije in drugi strokovni organi
občine) |
|
1) Župan
imenuje komisije in druge strokovne organe občine, če je tako določeno v
zakonu ali drugem predpisu. |
2) Župan lahko
ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna
telesa za preučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti. |
|
3.4 Nadzorni odbor občine |
|
32. člen |
(nadzorni odbor občine) |
|
1) Nadzorni
odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini s
pristojnostmi, določenimi z zakonom. |
2) Nadzorni
odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost
poslovanja neposrednih in posrednih uporabnikov občinskega proračuna s
sredstvi občinskega proračuna in z občinskim premoženjem ter ocenjuje
učinkovitost in gospodarnost porabe sredstev občinskega proračuna ter
upravljanja z občinskim finančnim oziroma stvarnim premoženjem. |
|
33. člen |
(imenovanje članov nadzornega odbora) |
|
1) Nadzorni
odbor ima pet (5) članov. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet
izmed občanov najpozneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Člani nadzornega
odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in primerne
izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja. |
2)
Kandidatno listo za člane nadzornega odbora občine občinskemu svetu
predlaga Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na
podlagi predlogov kandidatov, ki jih po javnem pozivu predlagajo občani,
njihove organizacije in politične stranke v občini. |
|
34. člen |
(konstituiranje nadzornega odbora) |
|
1) Prvo sejo
nadzornega odbora občine najpozneje v petnajstih (15) dneh po imenovanju
članov skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji
navzoča večina članov. |
2) Člani
nadzornega odbora izmed sebe izvolijo predsednika nadzornega odbora. |
|
35. člen |
(delovanje nadzornega odbora) |
|
1) Nadzorni
odbor sprejema poročila o opravljenih nadzorih, postopkovne in
organizacijske odločitve na seji, na kateri je navzoča večina članov
nadzornega odbora, z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
|
2)
Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje,
koordinira izvajanje letnega nadzornega programa in opravlja druge
naloge, ki jih določata ta statut in poslovnik nadzornega odbora. |
3) Delo
nadzornega odbora podrobneje ureja njegov poslovnik, ki ga sprejme
nadzorni odbor z večino glasov vseh članov. Poslovnik nadzornega odbora
je splošni akt občine in začne veljati petnajsti dan po objavi v uradnem
glasilu občine. |
4) Nadzorni
odbor za seje uporablja prostore občine, nadzore pa opravlja na sedežih
nadzorovanih oseb. |
5) Nadzorni odbor
za svoja pisanja uporablja svoj žig. |
|
36. člen |
(program dela nadzornega odbora) |
|
1) Nadzorni
odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni nadzorni
program in predlog finančnega načrta. Z letnim nadzornim programom ter
njegovimi dopolnitvami in spremembami mora nadzorni odbor seznaniti
občinski svet in župana. Predlog finančnega načrta nadzorni odbor
predloži županu v postopku priprave predloga občinskega proračuna.
|
2) Nadzorni
odbor lahko začne postopek nadzora, le če je tak nadzor določen v letnem
nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni
vključen v nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program.
|
3) Nadzorni
odbor začne izvedbo nadzora z izdajo sklepa, s katerim določi obseg
nadzora in čas, v katerem bo potekal, ter pooblastila člana nadzornega
odbora, ki bo nadzor vodil. Sklep se vroči zastopniku oziroma
pooblaščeni osebi neposrednega, posrednega uporabnika občinskega
proračuna ali druge pravne osebe, ki upravlja z občinskim premoženjem,
pri katerem bo nadzorni odbor izvedel nadzor (v nadaljevanju:
nadzorovana oseba). O izdaji sklepa se obvesti župana. |
4) Nadzorni
odbor samostojno ocenjuje uspešnost izvajanja letnega nadzornega
programa, sprejme poročilo in zaključni račun finančnega načrta
nadzornega odbora. |
5) S
posameznimi poročili o izvedenih nadzorih nadzorni odbor seznanja
občinski svet in župana; ko vsebujejo vse predpisane sestavine, so
vročena nadzorovani osebi in so dokončna. Predsednik ali od njega
pooblaščen član nadzornega odbora se mora udeležiti seje občinskega
sveta, ko obravnava njegova poročila. |
|
37. člen |
(predmet nadzora) |
|
1) Nadzorni odbor
opravlja naloge iz svoje pristojnosti in izvaja nadzor na podlagi
preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov, pogodb, finančnih
dokumentov in po potrebi druge dokumentacije končanih oziroma
opravljenih dejanj, ki vplivajo na zakonito, pravilno, učinkovito in na
gospodarno poslovanje neposrednih in posrednih uporabnikov občinskega
proračuna ali upravljanje z občinskim finančnim oziroma stvarnim
premoženjem. |
2) Nadzorni odbor
ne sme opravljati svojih pristojnosti na način, s katerim bi omejeval
samostojnost občinskih organov in organov posrednih uporabnikov
občinskega proračuna. |
3) V postopku
nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni nadzornemu odboru
predložiti na vpogled vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku
nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. |
|
38. člen |
(izločitev člana
nadzornega odbora) |
|
1) Član nadzornega
odbora se izloči iz nadzora in odločanja na seji, če so podane
okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti ali videz
nasprotja interesov. Odločitev o izločitvi sporoči predsedniku
nadzornega odbora pisno. |
2) Da so podane
okoliščine iz prejšnjega odstavka, se šteje, če: |
·
je odgovorna oseba, zakonit
zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s članom
nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni ali stranski vrsti do
vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski ali zunajzakonski
skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, čeprav je zakonska
zveza ali zunajzakonska skupnost prenehala; |
·
je član nadzornega odbora
skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega
zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe; |
·
če je član nadzornega odbora
udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora. |
3) Izločitev člana
nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba in drug član
nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem
odboru. V zahtevi je treba navesti okoliščine, na katere opira svojo
zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov
vseh članov. |
|
|
|
39. člen |
(osnutek poročila
nadzornega odbora) |
|
1) Za posamezen
nadzor je pristojen član nadzornega odbora, ki je določen s sklepom o
izvedbi nadzora (v nadaljevanju: nadzornik). Nadzornik pripravi osnutek
poročila o nadzoru in ga posreduje predsedniku nadzornega odbora.
Osnutek poročila o nadzoru mora vsebovati enake sestavine kot poročilo o
nadzoru, razen odzivnega poročila nadzorovane osebe. Usmeritve mora
upoštevati nadzornik in osnutek poročila o nadzoru dopolniti. |
2) Nadzorni odbor
pošlje nadzorovani osebi osnutek poročila o nadzoru najpozneje v osmih
(8) dneh po sprejetju. |
|
40. člen |
(odzivno poročilo) |
|
1) Nadzorovana
oseba ima pravico v petnajstih (15) dneh od prejema osnutka poročila o
nadzoru odgovoriti na posamezne navedbe (odzivno poročilo). |
2) Odzivno poročilo
vsebuje mnenja, pripombe in pojasnila za vsako posamezno ugotovitev iz
osnutka poročila, pri kateri se ugotovijo kršitve predpisov. Če
nadzorovana oseba razpolaga z listinskimi dokazi, jih priloži odzivnemu
poročilu. |
|
41. člen |
(vsebina poročila
nadzornega odbora) |
|
1) Po preteku roka
iz prejšnjega člena nadzorni odbor sprejme poročilo o nadzoru, ki ga
pošlje nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi
računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu. |
2) Poročilo o
nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine skladno z zakonom in s
pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine, ki
ga izda pristojni minister. |
3) V ugotovitvah se
navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v
nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje, priporočila oziroma
predlogi. |
4) Z ocenami
nadzorni odbor presodi, kateri predpisi so bili kršeni (pravilnost
poslovanja) in/ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe smotrno glede na
ugotovitve in ocene v nadzoru. |
5) V mnenju se
izrazi, ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno in/ali
smotrno. |
6) Nepravilno
poslovanje je takrat, ko je nadzorovana oseba poslovala v nasprotju s
predpisi, proračunom in z drugimi akti (s pogodbo, kolektivno pogodbo
ter z drugimi splošnimi in s posamičnimi akti), ki bi jih morala
upoštevati pri svojem poslovanju. |
7) Nesmotrno
poslovanje je negospodarno in/ali neučinkovito in/ali neuspešno. |
8) Negospodarno
poslovanje je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba enake učinke
lahko dosegla pri manjših stroških. |
9) Neučinkovito
poslovanje je tisto, ko bi pri enakih stroških lahko nadzorovana oseba
dosegla večje učinke. |
10) Neuspešno
poslovanje je tisto, ko se niso uresničili cilji poslovanja nadzorovane
osebe. |
11) Priporočila
vsebujejo predloge za izboljšanje pravilnosti poslovanja oziroma
smotrnosti (za gospodarnejšo, učinkovitejšo in za uspešnejšo porabo
sredstev javnih financ). S priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor
navadno svetuje, kako nadzorovana oseba izboljša poslovanje, tako da
nakaže le poti za izboljšanje. |
|
42. člen |
(postopanje
nadzornega odbora) |
|
1) Če je nadzorni
odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju
občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh
kršitvah v petnajstih (15) dneh od dokončnosti poročila obvestiti
pristojno ministrstvo in Računsko sodišče Republike Slovenije. |
2) Če nadzorni
odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana ali odgovorna
oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžen svoje ugotovitve
posredovati pristojnemu organu pregona. |
|
43. člen |
(obravnava
poročila nadzornega odbora) |
|
1) Nadzorovane
osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega
odbora. |
2) Občinski svet,
župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni
obravnavati poročila nadzornega odbora ter skladno s svojimi
pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora. |
|
44. člen |
(javnost dela
nadzornega odbora) |
|
1) Način
zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega
odbora določi nadzorni odbor s svojim poslovnikom. |
2) Za obveščanje
javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega
odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti. |
|
45. člen |
(strokovna in
administrativna pomoč za delo nadzornega odbora) |
|
1) Strokovno in
administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in
občinska uprava. |
2) Župan določi
javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju
sej ter pri pisanju in odpravi zapisnikov in drugih pisanj nadzornega
odbora, organiziranju izvajanja nadzorov, arhiviranje gradiva,
sprejemanje in urejanje pošte ter za opravljanje drugih opravil,
potrebnih za nemotena administrativna, tehnična dela nadzornega odbora. |
3) Za posamezne
posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in mnenje izvedenec,
ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. |
|
46. člen |
(sredstva za delo nadzornega odbora) |
|
Sredstva za delo nadzornega odbora se
zagotavljajo v občinskem proračunu na posebni proračunski postavki na
podlagi letnega programa dela in finančnega načrta nadzornega odbora. Za
porabo sredstev župan določi skrbnika. |
|
47. člen |
(plačilo za
opravljanje dela članov nadzornega odbora) |
|
Predsednik in člani
nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela skladno z
aktom občinskega sveta. Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada
plačilo, ki se določi s podjemno ali z avtorsko pogodbo, ki jo sklene
župan. Za delo izvedenca se plačilo določi na podlagi pravilnika o
tarifi za sodne izvedence. |
|
3.5 Drugi organi občine |
|
48. člen |
(drugi organi občine) |
|
Organizacijo, delovno področje in sestavo organov, ki jih mora občina
imeti skladno s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih
področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi
zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa. |
|
49. člen |
(poveljnik in štab civilne zaščite) |
|
1) Občina
ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno
strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in
za pomoč skladno s sprejetimi načrti. |
2) Poveljnik
in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu. |
|
4 Ožji deli občine |
|
50. člen |
(sodelovanje pri opravljanju nalog
občine) |
|
Krajevne
skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer: |
·
dajejo predloge in sodelujejo
pri pripravi razvojnih programov na območju občine na področju javne
infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju investicij
v komunalno infrastrukturo in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi
deli; |
·
sodelujejo pri pripravi
programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode, sodelujejo
pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za delo s področja javnih
služb; |
·
dajejo predloge za sanacijo
divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi
sanaciji; |
·
dajejo predloge za ureditev
in olepševanje kraja v smislu ureditve in vzdrževanja javnih prostorov,
sprehajalnih poti itn. ter pri tem sodelujejo; |
·
dajejo pobude za dodatno
prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov,
omejitve hitrosti itn.); |
·
oblikujejo pobude za
spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo
pristojnemu organu občine; |
·
dajejo mnenja glede sprememb
namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj
večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v kmetijski
prostor (agromelioracija, komasacija), pri katerih je prišlo do
spremembe režima vodnih virov; |
·
seznanjajo pristojni organ
občine s problemi in potrebami prebivalcev krajevne skupnosti na
področju urejanja prostora in varstva okolja; |
·
sodelujejo pri organizaciji
kulturnih, športnih in drugih prireditev; |
·
spremljajo nevarnosti na
svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi
prebivalstvo in sodelujejo pri drugih nalogah s področja zaščite in
reševanja; |
·
dajejo mnenje k odločitvi o
razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je skupnostim dano
za uporabo za opravljanje njihovih nalog. |
|
51. člen |
(svet krajevne skupnosti) |
|
1) Organ krajevne
skupnosti je svet krajevne skupnosti, ki ga izvolijo krajani s stalnim
prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način izvolitve članov
sveta določa zakon. |
2) Član sveta
krajevne skupnosti ne more biti župan, podžupan, javni uslužbenec v
občinski upravi in javni uslužbenec v službi ožjega dela občine. |
3) Svet krajevne
skupnosti ima 7 članov v naslednjih krajevnih skupnostih: |
·
Krajevna skupnost Center; |
·
Krajevna skupnost Ivan Keše; |
·
Krajevna skupnost Franc
Salamon; |
·
Krajevna skupnost Čeče; |
·
Krajevna skupnost Dobovec; |
·
Krajevna skupnost Franc
Fakin; |
·
Krajevna skupnost Alojz
Hohkraut; |
·
Krajevna skupnost Fric
Keršič. |
4) Svet krajevne
skupnosti Zasavje ima 5 članov, svet krajevne skupnosti Klek pa 9
članov. |
5) Za volitve
članov sveta krajevne skupnosti se oblikujejo volilne enote, ki jih z
odlokom določi občinski svet. |
6) Volitve v svet
krajevne skupnosti razpiše župan. |
7) Mandat članov
sveta krajevne skupnosti se začne in konča hkrati z mandatom članov
občinskega sveta. |
8) Funkcija člana
sveta krajevne skupnosti je častna. |
|
52. člen |
(sklic prve seje sveta krajevne
skupnosti) |
|
1) Prvo sejo sveta
krajevne skupnosti skliče župan najpozneje dvajset (20) dni po izvolitvi
članov sveta krajevne skupnosti, sejo pa vodi najstarejši novoizvoljeni
član sveta. |
2) Svet je
konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov.
|
3) Za potrditev
mandatov in konstituiranje sveta se uporabljajo določbe statuta, ki
veljajo za konstituiranje občinskega sveta. |
|
53. člen |
(predsednik in podpredsednik sveta
krajevne skupnosti) |
|
1) Svet
krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani
sveta. |
2)
Predsednik sveta krajevne skupnosti predstavlja skupnost,
sklicuje in vodi seje sveta ter opravlja druge naloge, določene s tem
statutom in poslovnikom občinskega sveta. |
3) Svet
krajevne skupnosti na predlog predsednika izvoli podpredsednika. Ta
nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik. |
|
54. člen |
(seje sveta krajevne skupnosti) |
|
1) Svet krajevne
skupnosti dela in sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je navzoča
večina članov, z večino opredeljenih glasov navzočih članov. |
2) Župan ima
pravico biti navzoč na seji sveta krajevne skupnosti in razpravljati,
vendar nima pravice glasovati. |
3) Predsednik sveta
krajevne skupnosti skliče svet najmanj štirikrat letno oziroma večkrat,
če je to potrebno. Predsednik mora sklicati svet krajevne skupnosti, če
to zahteva župan, najmanj polovica članov občinskega sveta ali najmanj
tretjina članov sveta krajevne skupnosti. |
4) Za delovanje
sveta krajevne skupnosti se smiselno uporablja poslovnik občinskega
sveta. |
|
55. člen |
(naloge sveta krajevne skupnosti) |
|
1) Svet krajevne
skupnosti izvršuje naloge, ki so skladne s tem statutom naloge krajevne
skupnosti. Svet tudi: |
·
obravnava vprašanja iz
občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti in
njene prebivalce, ter oblikuje svoja stališča in mnenja; |
·
daje pobude za sprejetje
odlokov in drugih splošnih aktov občine; |
·
sprejema odločitve o uporabi
sredstev skupnosti in razpolaganju ter gospodarjenju s skupnim
premoženjem krajevne skupnosti. |
2) Svet krajevne
skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore
krajanov krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se
smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor
občanov. |
3) Odločitve sveta
krajevne skupnosti izvršujeta župan in občinska uprava. |
|
56. člen |
(svet predsednikov svetov krajevnih
skupnosti) |
|
Zaradi obravnave
določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz občinske
pristojnosti se lahko oblikuje svet predsednikov svetov krajevnih
skupnosti. |
|
57. člen |
(sredstva za delovanje krajevnih
skupnosti) |
|
1) Za delovanje in
opravljanje nalog krajevnih skupnosti se uporabljajo določbe zakona, ki
ureja javne finance, o financiranju uporabnikov občinskega proračuna.
|
2) Za uresničevanje
posebnih skupnih potreb in interesov prebivalcev krajevnih skupnosti
lahko občina pridobiva sredstva iz prostovoljnih prispevkov njihovih
prebivalcev, podjetij, zavodov in drugih organizacij ter samoprispevkov.
Tako pridobljena sredstva je občina dolžna posebej evidentirati in
porabiti skladno z njihovim namenom. |
3) Prostore, opremo
in materialna sredstva, ki jih potrebujejo za svoje delovanje sveti
krajevnih skupnosti, zagotovi in z njimi tudi upravlja občina. Krajevna
skupnost Dobovec ima svoje premoženje, ki je stvarno premoženje občine;
z njim upravlja in ga uporablja Krajevna skupnost Dobovec. Krajevna
skupnost mora s tem premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Za
razpolaganje s tem premoženjem skupnosti se smiselno uporabljajo določbe
zakona, ki urejajo razpolaganje s premoženjem. |
4) Izvajanje
strokovnih opravil za potrebe krajevnih skupnosti in njihovih svetov
zagotavlja občinska uprava. |
|
58. člen |
(razpustitev sveta krajevne
skupnosti) |
|
1) Občinski svet
lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine, četrtine članov sveta
krajevne skupnosti ali zbora občanov krajevne skupnosti razpusti svet
krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve: |
·
če se po najmanj trikratnem
sklicu svet krajevne skupnosti ne sestane; |
·
če ne izvršuje nalog, ki so
mu skladno s tem statutom zaupane, oziroma jih izvršuje v nasprotju z
zakonom, s predpisi in splošnimi akti občine, |
·
če se ugotovi, da očitno
nezakonito razpolaga s sredstvi občanov, ali če se sredstva, ki so
skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna, uporabljajo nenamensko. |
2) Občinski svet
lahko s spremembo statuta ukine krajevne skupnosti, če ugotovi, da svet
krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane
sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje
nalog krajevne skupnosti skladno s tem statutom. |
|
5 Neposredno sodelovanje
občanov pri odločanju v občini |
|
5.1 Zbor občanov |
|
59. člen |
(zbor občanov) |
|
1) Občani na
zboru občanov: |
·
obravnavajo pobude in
predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža in
oblikujejo mnenja; |
·
obravnavajo pobude in
predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za
spremembo njihovih območij; |
·
predlagajo, obravnavajo in
oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen
ulic; |
·
dajejo predloge občinskim
organom v povezavi s pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s
prostorom in varovanja življenjskega okolja; |
·
oblikujejo stališča v
povezavi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja energetskih
objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari; |
·
obravnavajo in oblikujejo
mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z
zakonom, s tem statutom ali z odlokom občine, ter o zadevah, za katere
tako sklene občinski svet ali župan. |
2)
Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so
občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni
obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni
občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev
zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžen na primeren način
in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. |
|
60. člen |
(sklic zbora
občanov) |
|
1) Zbor
občanov skliče župan za vso občino ali njen posamezen del na lastno
pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali sveta krajevne
skupnosti. |
2) Sklic
zbora občanov mora vsebovati območje, za katero se sklicuje zbor
občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.
|
3) Sklic
zbora občanov je treba objaviti na krajevno običajen način in spletni
strani občine. |
|
61. člen |
(zahteva občanov za sklic zbora) |
|
1) Župan
mora sklicati zbor občanov, če je tako predpisano z zakonom ali s
statutom občine ali če tako zahteva najmanj pet (5) odstotkov
volivcev v občini, zbor občanov za del občine pa na zahtevo najmanj pet
(5) odstotkov volivcev tega dela. |
2) Zahteva volivcev
za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve,
ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki
so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum
rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njegov podpis. Župan lahko
zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno
število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali
prvopodpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najpozneje
v tridesetih (30) dneh po prejemu pravilno vložene zahteve. |
|
62. člen |
(vodenje zbora občanov) |
|
1) Zbor
občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru
občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. |
2) Zbor
občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in
mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet (5) odstotkov volivcev z
območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je
sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki so glasovali. |
3) Javni
uslužbenec, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi sklepčnost
zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter
vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor
občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno
običajen način objavi. |
|
|
5.2 Referendum o splošnem aktu
občine |
|
63. člen |
(referendum o splošnem aktu občine) |
|
1) Občani
lahko na referendumu odločajo o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov
občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem
računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se skladno z zakonom
predpisujejo občinski davki in druge dajatve. |
2) Občinski
svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na
predlog župana ali člana občinskega sveta. |
3) Občinski
svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet (5) odstotkov
volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine. Pobudo za
vložitev zahteve za razpis referenduma mora podpreti najmanj pet (5)
odstotkov volivcev v občini. |
4) Naknadni
referendum o splošnem aktu občine ureja zakon. |
|
5.3 Svetovalni referendum |
|
64. člen |
(svetovalni referendum) |
|
1) Občinski
svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti
razpiše svetovalni referendum. |
2)
Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali njen del. |
3)
Svetovalni referendum se izvede skladno z določbami tega zakona, ki
urejajo referendum o splošnem aktu občine, ter zakonom, ki ureja
referendum in ljudsko iniciativo. |
|
5.4 Drugi referendumi |
|
65. člen |
(referendum o samoprispevku in drugih
vprašanjih) |
|
1) Občani
lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih
vprašanjih, če tako določa zakon. |
2)
Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi skladno z določbami zakona,
ki ureja naknadni referendum, če z zakonom, ki določa in ureja
referendum, ni določeno drugače. |
|
5.5 Ljudska iniciativa |
|
66. člen |
(ljudska iniciativa) |
|
1) Najmanj
pet (5) odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali
razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti
občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. |
2) Glede pobude
volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo
se primerno uporabljajo določbe tega statuta o številu volivcev, ki
morajo podpreti pobudo za vložitev zahteve za razpis referenduma o
splošnem aktu in zakona, s katerimi je urejen postopek s pobudo volivcem
za razpis referenduma o splošnem aktu občine. |
3) Če se zahteva
nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev
občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo
naslednjo sejo, o njej pa odločiti najpozneje v treh mesecih od dne
pravilno vložene zahteve. |
4) Če se zahteva
nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti
najpozneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve. |
|
|
67. člen |
(sredstva za neposredno sodelovanje
občanov pri odločanju v občini) |
|
Sredstva za
neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov
in referendumih ter za njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem
proračunu. |
|
6 Občinske javne službe |
|
68. člen |
(občinske javne službe) |
|
1) Občina
zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih skladno z zakonom lahko
določi sama, in javnih služb, za katere je določeno z zakonom, da jih
zagotavlja občina. |
2) Občina
lahko kot gospodarsko javno službo določi tudi druge dejavnosti, ki so
pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne
dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških
funkcij občine. |
3) Izvajanje
občinskih javnih služb uredi občina z odlokom skladno z zakonom.
|
|
69. člen |
(izvajalci javnih služb) |
|
1) Režijski
obrat in pravne osebe javnega prava, ki izvajajo občinske javne službe,
ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev, določenih z zakonom. |
2) Občina
lahko za opravljanje javnih služb skladno z zakonom in občinskim odlokom
podeli koncesijo. |
|
7 Sodelovanje občine z drugimi
občinami |
|
70. člen |
(medobčinsko
sodelovanje) |
|
1) Občina je
članica Združenja slovenskih občin in Skupnosti občin Slovenije (v
nadaljevanju: združenje občin). Združenje občin skladno z zakonom, aktom
o ustanovitvi in s svojim statutom usklajuje, predstavlja in zagotavlja
interese članic v razmerju do državnih organov ter v Kongresu
regionalnih in lokalnih oblasti Sveta Evrope ter Odboru regij Evropske
unije. |
2) Občina kot
soustanoviteljica zagotavlja javno službo lekarniške dejavnosti v
skupnem javnem zavodu javni zavod ZASAVSKE LEKARNE TRBOVLJE.
Občina kot soustanoviteljica zagotavlja javno službo izobraževanja
odraslih v skupnem javnem zavodu javni zavod ZASAVSKA LJUDSKA UNIVERZA
TRBOVLJE. Občina je kot soustanoviteljica ustanovila javni zavod
REGIONALNA RAZVOJNA AGENCIJA ZASAVJE za izvajanje nalog regionalnega
razvoja in regionalne politike. Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic
in usklajevanje odločitev občin v povezavi z zagotavljanjem javnih
služb, ki jih izvaja javni zavod, so občinski sveti udeleženih občin
ustanovili skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic. |
3) Občina je za
skupno opravljanje nalog občinske uprave skladno z zakonom z odlokom kot
organ skupne občinske uprave soustanovila Medobčinski inšpektorat in
redarstvo Zasavje. |
4) Občina sodeluje
z lokalnimi skupnostmi drugih držav in z mednarodnimi organizacijami
lokalnih skupnosti. |
|
71. člen |
(izvrševanje ustanoviteljskih pravic) |
|
V aktu o
ustanovitvi skupnega organa za izvrševanje ustanoviteljskih pravic in
usklajevanje odločitev občin v povezavi z zagotavljanjem javnih služb,
ki jih izvajajo pravne osebe javnega prava, ki jih je občina ustanovila
skupaj z drugimi občinami, se določijo njegove naloge, organizacija dela
in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitev stroškov
za delo skupnega organa. |
|
8 Premoženje in financiranje
občine |
|
72. člen |
(premoženje
občine) |
|
1)
Upravljanje in razpolaganje s premoženjem občine se izvede po postopku
in na način, ki ga določajo zakon in predpisi, ki veljajo za upravljanje
in razpolaganje z državnim premoženjem. |
2) Za
neodplačno pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti soglasje
občinskega sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje stroške ali
če je pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost občine. |
|
73. člen |
(prihodki občine) |
|
1) Občina
pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih
dajatev skladno z zakonom. |
2) Občina je
pod pogoji, določenimi z zakonom, upravičena do sredstev finančne
izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna. |
|
74. člen |
(proračun občine) |
|
1) Prihodki
in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti v
proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v
poslovniku občinskega sveta. |
2) Občinski
svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo
uveljavitev s 1. januarjem leta, za katero se sprejema. |
3) Za
pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejetje
skladno z zakonom je odgovoren župan. |
4) Proračun
občine sestavljajo splošni del, posebni del, načrt razvojnih programov
in obrazložitve. |
5) Predlogi za
povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za povečanje
prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri
čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske rezerve,
splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja. |
|
75. člen |
(izvrševanje proračuna občine) |
|
1) Za
izvrševanje proračuna je župan odgovoren občinskemu svetu. |
2) V okviru
izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom, s
predpisi, izdanimi na podlagi zakona, z odlokom o proračunu občine ali
drugim splošnim aktom občine. |
3) Župan
mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora skladno z
zakonom in s predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim na
podlagi zakona. |
4) Župan je
odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine
lahko župan pooblasti podžupana in posamezne delavce občinske uprave. |
5) Župan v mesecu
juliju oziroma na prvi naslednji redni seji poroča občinskemu svetu o
izvrševanju proračuna za tekoče leto. Poročilo vsebuje podatke in
informacije, ki jih določa zakon, ki ureja sistem javnih financ. |
|
|
76. člen |
(odlok o proračunu občine) |
|
1) Proračun
občine sprejme občinski svet z odlokom. |
2) Odlok o
proračunu občine določa ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna,
prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja proračuna,
ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe in
posebna pooblastila za izvrševanje proračuna. |
3) V odloku
o proračunu se določijo obseg zadolževanja proračuna in obseg
predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon. |
4) Rebalans
proračuna predlaga župan, če v teku proračunskega leta ni mogoče
uravnovesiti proračuna občine. Rebalans proračuna sprejme občinski svet
z odlokom. |
5) Župan
predlaga spremembe proračuna občine pred začetkom leta, na katero se
sprejeti proračun nanaša. Spremembe in dopolnitve proračuna sprejme
občinski svet z odlokom. |
|
77. člen |
(začasno financiranje) |
|
1) Če
proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se
financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi zadnjega sprejetega
proračuna in za iste namene. V obdobju začasnega financiranja se smejo
uporabiti sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v istem
obdobju v proračunu za preteklo leto. |
2) Župan
sprejme sklep o začasnem financiranju skladno z zakonom. Sklep velja
največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom občinskega
sveta podaljša še za tri mesece. |
|
78. člen |
(uporaba sredstev proračuna) |
|
Sredstva
proračuna občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom
ali drugim aktom določeni pogoji, le za namene in v višini, določeni s
proračunom. |
|
79. člen |
(prerazporejanje proračunskih sredstev) |
|
1)
Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na
način, ki je določen z zakonom ali odlokom o proračunu občine. |
2) Če se med
letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan
sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo oziroma če
se uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug uporabnik
proračuna, na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese sredstva v
proračunsko rezervo. |
|
80. člen |
(zaključni račun proračuna) |
|
1) Župan
predloži predlog zaključnega računa občinskega proračuna občinskemu
svetu v sprejetje do 15. aprila tekočega leta. |
2) Župan o
sprejetem zaključnem računu občinskega proračuna obvesti ministrstvo,
pristojno za finance, v 30 dneh po sprejetju. |
|
81. člen |
(zadolževanje občine) |
|
Občina se
lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet,
skladno s pogoji, določenimi z zakonom. |
82. člen |
(zadolževanje
javnih podjetij in javnih zavodov) |
|
1) Javna podjetja
in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se lahko zadolžujejo
in izdajajo poroštvo, samo če je to dovoljeno z zakonom in pod pogoji,
ki jih določi občinski svet. Soglasje izda župan. |
2) O poroštvih za
izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih
ustanoviteljica je občina, na predlog župana odloča občinski svet. |
3) Kadar občina z
eno ali več občinami ustanovi javno podjetje ali javni zavod, o soglasju
k zadolževanju odločajo občinski sveti vseh občin ustanoviteljic. |
|
83. člen |
(finančno
poslovanje občine) |
|
1) Finančno
poslovanje občine izvršuje finančna služba v okviru občinske uprave. |
2) Opravljanje
posameznih nalog finančne službe ali notranjega finančnega nadzora sme
župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje strokovnosti oziroma
pogoje, predpisane z zakonom in s podzakonskimi predpisi. |
|
84. člen |
(javno naročanje) |
|
Nabavo
blaga, nabavo storitev in oddajo gradbenih del izvaja župan občine
skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
|
9 Splošni in posamični akti
občine |
|
9.1 Splošni akti občine |
|
85. člen |
(splošni akti občine) |
|
1) Splošni
akti občine so: statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe,
pravilniki in navodila. |
2) Občinski
svet kot splošne akte sprejema tudi prostorske in druge načrte razvoja
občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti
splošnih aktov. |
3) Kadar ne
odloči z drugim aktom, občinski svet sprejme sklep, ki je lahko splošni
ali posamični akt. |
4) Postopek
za sprejetje splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta. |
|
86. člen |
(statut občine) |
|
1) Statut je
temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko
večino glasov vseh članov občinskega sveta. |
2) Statut se
sprejme po enakem postopku, kot je predpisan s poslovnikom občinskega
sveta za sprejetje odloka. |
|
87. člen |
(poslovnik občinskega sveta) |
|
1) S
poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino glasov
navzočih članov, se podrobneje uredita organizacija ter način dela
občinskega sveta in delovnih teles občinskega sveta pri izvrševanju
nalog iz pristojnosti občinskega sveta, zagotavljanje javnosti dela
občinskega sveta, uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega
sveta, postopki sprejemanja občinskih splošnih aktov in proračuna,
sodelovanje občanov pri pripravi predlogov predpisov, volitve in
imenovanja ter druge zadeve, pomembne za delo občinskega sveta. |
2) Poslovnik
občinskega sveta primerno uporabljajo pri svojem delu sveti krajevnih
skupnosti. |
|
88. člen |
(odlok občine) |
|
1) Z odlokom
občina na splošen način ureja zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja
organe občinske uprave in določa način njihovega dela, ustanavlja pravne
osebe javnega prava, izvajalce občinskih javnih služb, ureja pa tudi
druge zadeve, če je tako določeno z zakonom. |
2) Z odlokom
občina ureja tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako
določeno z zakonom. |
|
89. člen |
(pravilnik) |
|
S
pravilnikom se podrobneje uredi izvrševanje določb statuta ali odloka. |
|
9.2 Posamični
akti občine |
|
90. člen |
(posamični akti občine) |
|
1) Posamični
akti občine so odločbe in sklepi. |
2) S
posamičnimi akti, z odločbo ali s sklepom občina odloča o upravnih
stvareh iz lastne in prenesene državne pristojnosti. |
|
91. člen |
(odločanje o pritožbah zoper posamične
akte občine) |
|
1) O
pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v
upravnem postopku, na drugi stopnji odloča župan, če ni za posamezne
primere z zakonom določeno drugače. |
2) O
pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene
državne pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon. |
3) O
zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov v upravnem
sporu odloča pristojno sodišče. |
|
92. člen |
(pooblastila v
upravnih zadevah) |
|
Pooblastila za
vodenje postopka in odločanje v upravnih zadevah iz občinske
pristojnosti se podeljujejo uradnim osebam skladno z zakonom in s
predpisi, izdanimi na podlagi zakona. |
|
93. člen |
(izločitev uradne
osebe) |
|
1) O izločitvi
zaposlenega v občinski upravi odloča direktor občinske uprave, ki ob
izločitvi javnega uslužbenca o stvari tudi odloči, če je javni
uslužbenec pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh. |
2) O izločitvi
direktorja občinske uprave ali župana odloča občinski svet, ki ob
izločitvi o stvari tudi odloči. |
|
94. člen |
(obveščenost o
upravnih postopkih) |
|
1) Župan mora od
pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina obveščena o vsakem
upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ odloča na podlagi
predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti o začetku
upravnega postopka v osmih (8) dneh. |
2) Župan
mora vstopiti v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski
intervenient, če bi bile lahko v teh postopkih oziroma če so z že
izdanimi akti prizadete pravice in pravne koristi občine, določene z
ustavo in zakoni. |
|
10 Prehodne in končne določbe |
|
95. člen |
(konstituiranje občinskega sveta in
stalnih delovnih teles) |
|
Občinski svet in
stalna delovna telesa občinskega sveta ter nadzorni odbor se skladno s
16., 24., 25. in 33. členom tega statuta konstituirajo ob prvih rednih
volitvah občinskega sveta po uveljavitvi tega statuta. Do konstituiranja
novega občinskega sveta in stalnih delovnih teles občinskega sveta se
uporabljajo določila 13., 22., 23. in 25. člena Statuta Občine Trbovlje
(Uradni
vestnik Zasavja, št. 29/2011 in 21/2014). |
|
96. člen |
(prenehanje veljavnosti) |
|
Z dnem uveljavitve
tega statuta preneha veljati Statut Občine Trbovlje (Uradni vestnik
Zasavja, št. 29/2011 in 21/2014). |
|
97. člen |
(objava in začetek veljavnosti) |
|
Ta statut začne
veljati petnajsti (15.) dan po objavi v Uradnem vestniku Zasavja. |
|
|
|
|
Številka:
011 – 1/2016 – 13 |
Datum:
19. 12. 2016 |
|
|
Županja občine Trbovlje |
Jasna GABRIČ, mag. |
|
|
|