|
Na podlagi
149. člena
Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno
prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt,
57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13,
56/15, 102/15, 30/16),
Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS,
št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS,
111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 76/10 – ZRud-1A, 20/11
– odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13, 17/14 – ZUOPŽ, 22/14 – odl.
US, 19/15),
Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS,
št. 32/93, 30/98, 127/06, 38/10 – ZUKN, 57/11 – ORZGJS40),
Zakona o
prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo,
21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US),
Uredbe o odvajanju in
čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15),
Uredbe o
metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih
javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12),
16. člena
Statuta Občine Mirna Peč (Uradni list RS, št. 59/07, 14/08 in
40/10) in 2. člena
Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Mirna
Peč (Uradni list RS, št. 21/02 in 99/13) je Občinski svet Občine Mirna
Peč na 18. redni seji dne 21. 9. 2017 sprejel |
|
|
|
O D L O K |
|
o odvajanju in
čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Mirna
Peč |
|
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
|
1. člen |
|
|
|
(Vsebina) |
|
|
|
(1) Ta odlok določa
pogoje in način izvajanja obvezne lokalne gospodarske javne službe
odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljnjem
besedilu: javna služba) ter pravice in dolžnosti uporabnikov in
upravljavcev na območju Občine Mirna Peč. Odlok vsebuje naslednja
poglavja: |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
II. JAVNA SLUŽBA |
|
III. STANDARDI
OPREMLJENOSTI |
|
IV. NAČRTOVANJE IN
GRADNJA KANALIZACIJE |
|
V. IZVAJANJE JAVNE
SLUŽBE NA OBMOČJIH, KJER JE JAVNA KANALIZACIJA ZGRAJENA |
|
VI. IZVAJANJE JAVNE
SLUŽBE NA OBMOČJIH, KJER JAVNA KANALIZACIJ ŠE NI ZGRAJENA |
|
VII. PRAVICE IN
OBVEZNOSTI IZVAJALCA IN UPORABNIKOV |
|
VIII. VIRI
FINANCIRANJA IN NAČIN OBRAČUNAVANJA STORITEV |
|
IX. NADZOR IN
KAZENSKE DOLOČBE |
|
X. PREHODNE IN
KONČNE DOLOČBE. |
|
(2) Podrobnejša
vsebina o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za izvajanje
javne službe je opredeljena v Tehničnem pravilniku o javni kanalizaciji
v Občini Mirna Peč. |
|
|
|
2. člen |
|
|
|
(Namen) |
|
|
|
Namen tega odloka
je: |
|
– zagotavljanje
učinkovitega izvajanja javne službe; |
|
– uskladitev s
predpisi, ki se nanašajo na varovanje okolja in posebej na varovanje
voda; |
|
– obveznosti
občine, izvajalcev in uporabnikov javne službe odvajanja in čiščenja
komunalne in padavinske odpadne vode; |
|
– zagotavljanje
trajnostnega razvoja dejavnosti, virov financiranja in nadzora nad
izvajanjem javne službe. |
|
|
|
3. člen |
|
|
|
(Pomen izrazov) |
|
|
|
Izrazi, uporabljeni
v tem odloku, imajo naslednji pomen: |
|
1. aglomeracija je
območje poselitve, kjer sta poseljenost ali izvajanje gospodarske ali
druge dejavnosti zgoščena tako, da je mogoče zbiranje komunalne odpadne
vode v kanalizaciji in njeno odvajanje po kanalizaciji v komunalno
čistilno napravo ali na končno mesto izpusta; |
|
2. blato je
preostalo obdelano ali neobdelano blato iz komunalnih čistilnih naprav
in preostalo blato iz obstoječih pretočnih greznic; |
|
3. industrijska
odpadna voda je industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja
emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo; |
|
4. iztok je iztok v
skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju
odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo; |
|
5. izvajalec javne
službe je pravna ali fizična oseba, ki jo na predpisani način izbere ali
določi občina v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe; |
|
6. javna površina
je površina grajenega javnega dobra lokalnega ali državnega pomena,
katere uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem; |
|
7. javna
kanalizacija je javna kanalizacija v skladu s predpisom, ki ureja
emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo; |
|
8. javno
kanalizacijsko omrežje je kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije; |
|
9. kanalizacija je
kanalizacija v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo; |
|
10. kanalizacijski
priključek je cevovod s pripadajočo opremo, ki je namenjen odvajanju
odpadne vode ali mešanice odpadnih voda iz objekta v javno kanalizacijo
in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijsko omrežje do
zadnjega jaška pred objektom, ki je priključen na javno kanalizacijsko
omrežje. Kanalizacijski priključek pripada objektu, v katerem nastaja
komunalna, padavinska ali industrijska odpadna voda ali mešanica
odpadnih voda, ki se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje; |
|
11. komunalna
čistilna naprava je komunalna čistilna naprava v skladu s predpisom, ki
ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in
javno kanalizacijo; |
|
12. komunalna
odpadna voda je komunalna odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja
emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo; |
|
13. mala komunalna
čistilna naprava je mala komunalna čistilna naprava v skladu s
predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda
v vode in javno kanalizacijo; |
|
14. nepretočna
greznica je nepretočna greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo
snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo; |
|
15. neposredno
odvajanje je neposredno odvajanje v skladu s predpisom, ki ureja emisijo
snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo; |
|
16. obremenitev
komunalne čistilne naprave je obremenitev, izračunana na podlagi
največje povprečne tedenske obremenitve, ki se v enem letu dovede v
čistilno napravo, pri čemer se ne upoštevajo neobičajne okoliščine, kot
je na primer velika količina padavin, in se izraža v PE; |
|
17. obstoječa javna
kanalizacija je javna kanalizacija, ki je bila zgrajena pred
uveljavitvijo te uredbe ali obratuje na dan uveljavitve te uredbe, in
javna kanalizacija, za katero je bilo pred tem dnem pridobljeno
pravnomočno okoljevarstveno soglasje ali gradbeno dovoljenje; |
|
18. obstoječa
pretočna greznica je obstoječa pretočna greznica v skladu s predpisom,
ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in
javno kanalizacijo; |
|
19. padavinska
odpadna voda je padavinska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja
emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo; |
|
20. parameter
onesnaženosti je parameter onesnaženosti odpadne vode v skladu s
predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda
v vode in javno kanalizacijo; |
|
21. populacijski
ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: PE) je populacijski ekvivalent v
skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju
odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo; |
|
22. posebna
storitev je storitev, ki ni obvezna storitev javne službe, vendar jo
izvajalec javne službe izvaja z uporabo javne infrastrukture, namenjene
odvajanju in čiščenju komunalne oziroma padavinske odpadne vode, v
okviru njenih prostih zmogljivosti in v soglasju z njenim lastnikom; |
|
23. primerno
čiščenje je čiščenje komunalne odpadne vode s katerimkoli postopkom, s
katerim se dosega odstranjevanje organskega onesnaženja tako, da vode, v
katere se odpadne vode odvajajo, dosegajo predpisane okoljske standarde
kakovosti; za primerno čiščenje se šteje čiščenje komunalne odpadne vode
s postopkom, s katerim se dosega odstranjevanje organskega onesnaženja
tako, da mejne vrednosti parametrov onesnaženosti iz 8. člena te uredbe
niso presežene; |
|
24. sekundarno
čiščenje je čiščenje komunalne odpadne vode s postopkom, ki vključuje
biološko čiščenje s sekundarnim usedanjem, ali z drugim postopkom, s
katerim se dosega odstranjevanje organskega onesnaženja tako, da mejne
vrednosti parametrov onesnaženosti ali učinkov čiščenja iz 6. člena te
uredbe niso presežene; |
|
25. terciarno
čiščenje je čiščenje komunalne odpadne vode s katerimkoli postopkom, s
katerim se dosega odstranjevanje organskega onesnaženja, dušika in
fosforja tako, da mejne vrednosti parametrov onesnaženosti ali učinkov
čiščenja iz 6. in 7. člena te uredbe niso presežene; |
|
26. tipska mala
komunalna čistilna naprava je mala komunalna čistilna naprava z
zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ki je gradbeni proizvod v skladu s
standardom SIST EN 12566-3 ali drugim enakovrednim in mednarodno
priznanim standardom, in je zanjo izdana izjava o lastnostih v skladu s
predpisi, ki urejajo gradbene proizvode (v nadaljnjem besedilu: izjava o
lastnostih); |
|
27. upravljavec
javne kanalizacije je pravna oseba, ki jo v skladu s predpisi, ki
urejajo javno službo, občina določi ali izbere za izvajalca javne službe
odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode; |
|
28. neposredna
priključitev na javno kanalizacijo (izvede jo upravljavec javne
kanalizacije na stroške stranke) pomeni izvedbo prevrtanja revizijskega
jaška javne kanalizacije, na katerega se kanalizacijski priključek
priključuje, z vstavitvijo tesnila in vstavitvijo prve cevi (1 m cevi); |
|
29. uporabniki
javne službe so gospodinjstva in ostali uporabniki, ki ne opravljajo
pridobitne dejavnosti ter vsi ostali uporabniki, ki opravljajo
pridobitno dejavnost. |
|
|
|
II. JAVNA SLUŽBA |
|
|
|
4. člen |
|
|
|
(Izvajanje javne službe) |
|
|
|
(1) Občina Mirna
Peč je lastnik objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalne in
padavinske odpadne vode in zagotavlja izvajanje javne službe v skladu z
Zakonom o gospodarskih javnih službah, na celotnem območju Občine Mirna
Peč v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom. |
|
(2) Naloge javne
službe, ki so obvezne storitve, so: |
|
– odvajanje in
čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, v
skladu z uredbo; |
|
– redno vzdrževanje
javne kanalizacije; |
|
– prevzem in odvoz
komunalne odpadne vode, ki se zbira v nepretočnih greznicah, v komunalno
čistilno napravo ter njeno čiščenje; |
|
– prevzem in odvoz
blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50
PE, in iz malih komunalnih čistilnih naprav iz petega odstavka 21. člena
uredbe na območje komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za
obdelavo blata; |
|
– obdelava blata; |
|
– pregledovanje
malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE; |
|
– odvajanje in
čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo z
javnih površin; |
|
– odvajanje in
čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s
streh, če za to padavinsko odpadno vodo ni mogoče zagotoviti ravnanja v
skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju
odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo; |
|
– odvajanje in
čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo z
zasebnih utrjenih površin, ki niso večje od 100 m2 in
pripadajo objektu, iz katerega se odvaja komunalna odpadna voda ali
padavinska odpadna voda s streh, če tako določa občinski predpis, ki
ureja javno službo; |
|
– obveščanje
uporabnikov javne službe; |
|
– izdelava programa
izvajanja javne službe; |
|
– vodenje evidence
o izvajanju javne službe; |
|
– poročanje o
izvajanju javne službe in |
|
– priključevanje
novih uporabnikov javne službe. |
|
(3) Naloge javne
službe, ki so posebne storitve, so: |
|
– odvajanje in
čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s
površin, ki niso javne površine in |
|
– odvajanje in
čiščenje industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo. |
|
Odvajanje in
čiščenje industrijske odpadne vode ter padavinske odpadne vode s
površin, ki niso javne, se ne šteje za javno službo, tudi če se takšna
odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo in čisti v komunalni ali skupni
čistilni napravi. |
|
(4) Storitve iz
prejšnjega odstavka izvajalec javne službe izvaja v okviru prostih
zmogljivosti javne kanalizacije in čistilnih naprav kot posebno storitev
z uporabo javne infrastrukture. Stroške izvajanja storitev, definiranih
v odstavku 3 oziroma 4, plača povzročitelj. |
|
(5) V primeru
prekinitve odvajanja ali čiščenja odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo, mora izvajalec javne službe izvesti vse potrebne ukrepe,
da prepreči škodljive vplive na življenje ali zdravje ljudi in živali,
okolje in lastnino. |
|
|
|
5. člen |
|
|
|
(Izvajalec javne službe) |
|
|
|
Izvajalec obvezne
javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode
in upravljalec objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalne in
padavinske odpadne vode na celotnem območju Občine Mirna Peč je javno
podjetje Komunala Novo mesto, d.o.o., (v nadaljnjem besedilu:
izvajalec). |
|
|
|
6. člen |
|
|
|
(Program izvajanja javne službe) |
|
|
|
Izvajalec mora
opravljati javno službo v skladu s Programom odvajanja in čiščenja
komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: program
izvajanja javne službe), ki ga izdela skladno z Uredbo o odvajanju in
čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode. |
|
|
|
III. STANDARDI OPREMLJENOSTI |
|
|
|
7. člen |
|
|
|
(Javna kanalizacija) |
|
|
|
Javna kanalizacija
je javna infrastruktura lokalnega pomena, ki jo zagotavlja občina. |
|
|
|
8. člen |
|
|
|
(Opremljenost z javno kanalizacijo) |
|
|
|
Območje poselitve
mora biti, na način in na območjih to pogojuje predpis, ki ureja
področje odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, zaradi izvajanja
storitev javne službe opremljeno z javno kanalizacijo z zagotovljenim
čiščenjem komunalne odpadne vode. |
|
Območja iz tega
člena se štejejo za opremljena z javno kanalizacijo, ko je za javno
kanalizacijo pridobljeno uporabno dovoljenje v skladu s predpisi, ki
urejajo graditev objektov. |
|
|
|
9. člen |
|
|
|
(Organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe) |
|
|
|
(1) Čiščenje
komunalne in padavinske odpadne vode je za območje Občine Mirna Peč
zagotovljeno: |
|
– na čistilni
napravi Mirna Peč – za komunalne in padavinske odpadne vode, ki se
odvajajo preko javnega kanalizacijskega omrežja, z območij, ki so nanj
priključena; |
|
– na drugih malih
komunalnih čistilnih napravah (ČN Globodol, ČN Šranga) zmogljivosti do
2.000 PE (v nadaljnjem besedilu MKČN) za komunalne in padavinske odpadne
vode, ki se odvajajo preko javnih kanalizacijskih omrežij, z območij, ki
so nanje priključene in z njimi upravlja izvajalec javne službe; |
|
– na pretočnih in
nepretočnih greznicah ali MKČN za odpadne vode iz stavb oziroma drugih
objektov, ki niso priključeni na javno kanalizacijsko omrežje in z njimi
upravlja zasebni lastnik ali upravljavec, ki ga potrdijo lastniki. V
primeru, da MKČN upravlja upravljavec, mora biti le-ta izbran in potrjen
s strani vseh lastnikov MKČN. |
|
(2) Prevzem in
ravnanje z blatom iz greznic, MKČN in čistilne naprave Mirna Peč, ter
komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic se, v kolikor to ne
omogoča čistilna naprava Mirna Peč, prostorsko zagotavlja na Centralni
čistilni napravi Novo mesto. |
|
|
|
IV. NAČRTOVANJE IN GRADNJA KANALIZACIJE |
|
|
|
10. člen |
|
|
|
(Javna pooblastila) |
|
|
|
(1) Upravljavec
izdaja smernice in mnenja k medobčinskim in občinskim prostorskim aktom,
za kar mora pripravljavec prostorskega akta predložiti dokumentacijo, ki
jo določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja. |
|
(2) Upravljavec kot
pristojni soglasodajalec izdaja soglasja in projektne pogoje k
projektnim dokumentacijam za pridobitev gradbenega dovoljenja in
projektnim dokumentacijam za izvedbo, če nameravana gradnja leži na
območju varovalnega pasu gospodarske javne infrastrukture v pristojnosti
upravljavca, ali če nameravana gradnja predstavlja gradnjo gospodarske
javne infrastrukture v pristojnosti upravljavca, za kar mora investitor
predložiti dokumentacijo, ki jo določajo predpisi s področja gradnje.
Kadar nameravana gradnja predstavlja gradnjo gospodarske javne
infrastrukture v pristojnosti upravljavca mora vložnik vloge za izdajo
soglasja k projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja
in k projektni dokumentaciji za izvedbo k vlogi priložiti pisno soglasje
lokalne skupnosti k obsegu gospodarske javne infrastrukture. |
|
(3) Upravljavec kot
pristojni soglasodajalec izdaja soglasja za priključitev, če se
nameravana gradnja priključi na gospodarsko javno infrastrukturo v
pristojnosti upravljavca, za kar mora investitor predložiti
dokumentacijo, ki jo določa Zakon o graditvi objektov. Namesto soglasja
za priključitev se lahko pridobi soglasje k projektu za pridobitev
gradbenega dovoljenja. Soglasje za priključitev ne nadomešča soglasja k
projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
|
(4) Upravljavec kot
pristojni soglasodajalec sodeluje v postopkih pridobitve uporabnih
dovoljenj. |
|
|
|
11. člen |
|
|
|
(Sistem odvajanja) |
|
|
|
(1) Obstoječe
kanalizacijsko omrežje je grajeno po ločenem in mešanem sistemu. |
|
(2) Vsa nova
kanalizacijska omrežja in obnove obstoječega omrežja se morajo graditi v
ločenem sistemu, razen v primerih, ko: |
|
– padavinske vode
ni možno ločiti iz omrežja, ker ni ustreznega odvodnika oziroma ni
možnosti ponikanja, |
|
– zaradi
pomanjkanja prostora ni možna vgradnja dveh vzporednih kanalov, |
|
– je padavinska
voda tako močno onesnažena, da je ni možno odvajati v vodotok ali ne
more ponikati. |
|
|
|
12. člen |
|
|
|
(Objekti in naprave javne kanalizacije) |
|
|
|
Naprave in objekti
javne kanalizacije obsegajo primarno in sekundarno kanalizacijsko
omrežje ter z njimi povezane tehnološke naprave: |
|
– kanalizacijska
omrežja z revizijskimi jaški za odvod komunalne in padavinske odpadne
vode; |
|
– črpališča za
prečrpavanje komunalne in padavinske odpadne vode; |
|
– čistilne naprave; |
|
– razbremenilniki
visokih vod; |
|
– zadrževalni in
pretočni bazeni; |
|
– drugi objekti in
naprave, potrebni za obratovanje javne kanalizacije. |
|
|
|
13. člen |
|
|
|
(Načrtovanje in gradnja novih kanalizacijskih omrežij) |
|
|
|
(1) Pri načrtovanju
in gradnji novih kanalizacijskih omrežij morajo lastniki, investitorji,
načrtovalci in upravljavci zagotoviti načrtovanje, ki bo zagotavljalo
gospodarno, ekonomično in varno kanalizacijsko omrežje, v celotni
življenjski dobi, s prednostnim izkoriščanjem obstoječega
kanalizacijskega omrežja. |
|
(2) Pri načrtovanju
in gradnji javnega kanalizacijskega omrežja je potrebno prednostno
zagotavljati, da se povečuje izkoriščenost že izvedenega
kanalizacijskega omrežja. |
|
(3) Pri načrtovanju
in gradnji javnega kanalizacijskega omrežja je potrebno upoštevati vso
veljavno zakonodajo in predpise, še posebno določbe uredbe, tega odloka
in tehničnega pravilnika. |
|
(4) Pri načrtovanju
javnega kanalizacijskega omrežja je investitor dolžan pridobiti
soglasja, definirana v 10. členu tega odloka. |
|
(5) Investitor je
dolžan pridobiti soglasja, definirana v 10. členu tega odloka, tudi v
primerih, ko se za izvedbo kanalizacije izdeluje le projektna
dokumentacija za izvedbo. Investitor je dolžan pridobiti soglasje k
projektni dokumentaciji za izvedbo tudi v primeru, če to od njega
zahteva upravljavec v sklopu izdaje soglasja k projektni dokumentaciji
za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
|
|
|
14. člen |
|
|
|
(Prenos novozgrajenih, obnovljenih in obstoječih kanalizacijskih omrežij
v last lokalne skupnosti in prenos v poslovni najem) |
|
|
|
(1) Vsa
novozgrajena kanalizacijska omrežja s pripadajočimi objekti, ki jih
prostorski akti definirajo kot javna in jih na osnovi pogodbe o
komunalnem opremljanju gradijo zasebni investitorji, morajo zasebni
investitorji po izgradnji predati v last pristojni lokalni skupnosti,
skladno z določili pogodbe o komunalnem opremljanju. |
|
(2) Za prevzem
objektov in omrežij kanalizacije iz prvega odstavka tega člena mora biti
predložena naslednja dokumentacija: |
|
– uporabno
dovoljenje oziroma zapisnik o končanju del v primerih, ko za objekt ni
potrebno pridobiti uporabnega dovoljenja, |
|
– projektna
dokumentacija, izdelana v skladu z veljavno zakonodajo, v obsegu PGD,
PZI, PID, |
|
– geodetski načrt
novega stanja zemljišča, izdelan skladno z veljavno zakonodajo in
internimi navodili upravljavca, |
|
– dokazilo o
zanesljivosti objekta, izdelano v skladu z veljavno zakonodajo in z
vsemi prilogami, navedenimi na tabelaričnem seznamu prilog, |
|
– garancije, |
|
– overjene
služnostne pogodbe ali pogodbe, |
|
– veljaven zapisnik
o ustreznosti objektov in omrežij kanalizacije, ki ga izda operativni
sektor upravljavca. |
|
(3) Novozgrajeno
ali obnovljeno kanalizacijsko infrastrukturo je lokalna skupnost dolžna
predati v poslovni najem upravljalcu, v roku treh mesecev po pridobitvi
uporabnega dovoljenja ali podpisu zapisnika o končanju del, pri čemer je
dolžna predati vso dokumentacijo iz drugega odstavka tega člena. |
|
(4) Obstoječa
kanalizacijska omrežja s pripadajočimi objekti, ki so v funkciji javnega
kanalizacijskega omrežja in niso predana v last lokalni skupnosti ter
upravljanje upravljavcu, se predajo v last lokalni skupnosti in v
upravljanje upravljavcu s pogodbo, ki se sklene med predajalcem, lokalno
skupnostjo in upravljavcem. Pri predaji mora predajalec praviloma
predložiti dokumentacijo, navedeno v drugem odstavku 14. člena tega
odloka. V kolikor z navedeno dokumentacijo ne razpolaga, mora predajalec
izdelati in predati naslednje dokumente: |
|
– geodetski načrt
novega stanja zemljišča, izdelan skladno z veljavno zakonodajo in
internimi navodili upravljavca; |
|
– overjene
služnostne pogodbe ali pogodbe; |
|
– poročilo o
izvedenem preizkusu vodotesnosti; |
|
– poročilo o
izvedenem pregledu s TV kamero, izdelan skladno z določili tehničnega
pravilnika; |
|
– poročilo o znesku
investicije, razdeljen po amortizacijskih stopnjah. V kolikor predajalec
z zneskom ne razpolaga, ocenjeni znesek določi upravljavec. |
|
(5) Postopek
prevzema po pooblastilu Občine Mirna Peč opravi upravljavec. Prevzem se
opravi s pogodbo, s katero se vpletene stranke zavežejo, da bodo v
pogodbenem roku legalizirale predano kanalizacijsko omrežje in
zagotovile sredstva za sanacijo. |
|
(6) Izvajalec lahko
ob soglasju Občine Mirna Peč z namenom racionalizacije postopkov po
lastni strokovni presoji za konkretne primere zmanjša obseg potrebne
dokumentacije iz predhodnih odstavkov tega člena. |
|
|
|
15. člen |
|
|
|
(Kataster javne kanalizacije) |
|
|
|
(1) Vzpostavitev,
vodenje in vzdrževanje katastra javnega kanalizacijskega omrežja izvaja
upravljavec v skladu z zakonodajo s področja gospodarske javne
infrastrukture. |
|
(2) V katastru
javnega vodovoda se vodijo podatki o vseh objektih, omrežju in napravah
javne kanalizacije. |
|
(3) Stroški
vzpostavitve, vodenja in vzdrževanja katastra javnega kanalizacijskega
omrežja se krijejo iz proračunskih sredstev pristojne lokalne skupnosti. |
|
|
|
V. IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE NA OBMOČJIH, KJER JE JAVNA KANALIZACIJA
ZGRAJENA |
|
|
|
16. člen |
|
|
|
(Obveznost priključitve objekta) |
|
|
|
(1) Na območjih
(aglomeracijah), kjer je zgrajena, se gradi, obnavlja ali preureja javna
kanalizacija, je priključitev objekta ali preureditev obstoječega
priključka objekta na javno kanalizacijo obvezna v skladu s kriteriji,
ki so navedeni v Uredbi o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode. |
|
(2) Lastnik objekta
na območju izven meja aglomeracije mora za komunalno odpadno vodo, ki
nastaja v objektu, zagotoviti odvajanje v javno kanalizacijo sosednje
aglomeracije, če je dolžina kanalizacijskega priključka manjša od 100 m. |
|
(3) V javno
kanalizacijo se mora neposredno odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki
nastaja v stavbi zunaj območja naselja ali dela naselja, ki je
opremljeno z javno kanalizacijo, če ustreza kriterijem iz Uredbe o
odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode. |
|
(4) Izvajalec mora
lastnika objekta, v katerem nastaja komunalna odpadna voda, obvestiti o
obveznosti priklopa na javno kanalizacijo v roku 30 dni po prejemu
sistema odvajanja in čiščenja odpadnih voda na dotičnem območju v
upravljanje.Seznam objektov lastnikov, vključno s hišno in parcelno
številko, ki so zavezani za priključitev, posredujemo lastniku
infrastrukture – investitorju. |
|
(5) Priključitev na
javno kanalizacijo se mora izvesti v roku šestih mesecev od prejema
obvestila o obvezni priključitvi. |
|
(6) Neposredno
priključitev na javno kanalizacijo, nadzor celotne izvedbe in vris
priključka v kataster komunalne infrastrukture izvede upravljavec. |
|
(7) Objekt, iz
katerega se je do zgraditve javne kanalizacije odvajala komunalna
odpadna in padavinska voda v greznico ali MKČN, se mora priključiti na
javno kanalizacijo tako, da lastnik na svoje stroške greznico ali MKČN
odstrani ali očisti in izključi iz sistema odvajanja odpadne vode. |
|
(8) Izvajalec javne
službe lahko v skladu s predpisi v pogodbi o priklopu določi uporabniku
storitve javne kanalizacije obveznost, da opravlja periodične meritve
količin in lastnosti odpadne vode v skladu s kriteriji, ki so določeni v
Tehničnem pravilniku o javni kanalizaciji. Navedene obveznosti uporabnik
izvaja na lastne stroške. Ravno tako uporabnik na lastne stroške nabavi
in vzdržuje za to potrebne naprave. Uporabnik redno dostavlja izvajalcu
poročila o opravljenih meritvah v skladu z veljavnimi predpisi o
odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode. |
|
(9) Uporabniki, ki
odvajajo v javno kanalizacijo industrijsko odpadno vodo, obremenjeno z
več kot 50 PE oziroma 4.000 m3 na leto, morajo v roku enega
leta po uveljavitvi tega odloka izvesti merilno mesto za potrebe analize
kvalitete odpadne vode v skladu z zahtevami izvajalca javne službe. |
|
(10) Merilno mesto
mora biti ob vsakem času brez posebnega obvestila dostopno izvajalcu
javne službe. |
|
(11) Vsak objekt s
stalno ali začasno prijavljeno osebo in objekt, v katerem nastaja
odpadna komunalna voda, ki leži znotraj območja javne kanalizacije in so
zanj izpolnjeni tehnični pogoji, mora biti priključen na javno
kanalizacijo v skladu z uredbo, tem odlokom in tehničnim pravilnikom. |
|
|
|
17. člen |
|
|
|
(Kanalizacijski priključki) |
|
|
|
(1) Naprave in
objekti uporabnika so: |
|
– kanalizacijski
priključki od javne kanalizacije do objekta, |
|
– revizijski jaški, |
|
– objekti in
naprave za predčiščenje odpadnih vod, |
|
– peskolovi in
lovilci olj, |
|
– interna
kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami v stanovanjski stavbi
ali drugih objektih. |
|
(2) Načrtovanje,
gradnjo in vzdrževanje kanalizacijskega priključka zagotovi lastnik
objekta, ki mu kanalizacijski priključek pripada in je v njegovi lasti
in upravljanju. |
|
(3) Kanalizacijski
priključek je sistem cevovodov, jaškov ter črpalnih naprav za odvajanje
komunalne odpadne in padavinske vode iz objekta. Kanalizacijski
priključek je sestavni del objekta. Kanalizacijski priključek mora biti
izveden tako, da na objektu ne nastane škoda zaradi vdora vode iz javne
kanalizacije. Odvajanje odpadne vode iz prostorov objekta, ki so nižji
od temena kanalizacije, se mora izvesti s črpanjem na nivo, iz katerega
bodo odpadne vode gravitacijsko odtekale preko revizijskega jaška v
javno kanalizacijo. V primeru, da na lokaciji priključka obstaja
nevarnost poplav, je potrebno odpadne vode črpati nad zajezitveno črto,
od tega nivoja pa gravitacijsko odvajati v revizijski jašek priključnega
kanala. Zajezitvena črta predstavlja nivo zemljišča, po katerem poteka
javna kanalizacija. |
|
(4) Vsak
kanalizacijski priključek mora imeti revizijski jašek, ki izvajalcu
služi za preverjanje razmer v priključni cevi in preverjanje emisij v
odpadni vodi, uporabniku pa za vzdrževanje in čiščenje priključnega
cevovoda. Revizijski jašek mora biti praviloma postavljen na takšnem
mestu, da lahko do njega nemoteno dostopata izvajalec in uporabnik.
Mesto revizijskega jaška določita projektant in izvajalec v projektni
dokumentaciji. |
|
(5) Če revizijskega
jaška ni možno postaviti na zemljišču v lasti lastnika objekta, mora
lastnik tega objekta za postavitev revizijskega jaška predložiti
izvajalcu in upravljavcu javne kanalizacije dokazila o pravici gradnje
(soglasje oziroma pogodba o ustanovitvi služnosti z lastnikom zemljišč,
na katerih je možno postaviti revizijski jašek). |
|
(6) V primeru, ko
revizijskega jaška ni mogoče postaviti izven objekta, je lastnik dolžan
v objektu urediti interno kanalizacijo tako, da bo kanalizacijski
priključek možno vzdrževati in opravljati preglede odpadne vode. |
|
|
|
18. člen |
|
|
|
(Priključitev objekta na javno kanalizacijo) |
|
|
|
(1) Za vsak objekt
ali sklop objektov na isti lokaciji, ki so v lasti enega uporabnika, je
dovoljen samo en priključek na javno kanalizacijo. V primeru zahtevne
konfiguracije terena ali ko to zahteva položaj in velikost objektov se
izjemoma dovoli po navodilih izvajalca tudi izgradnja dveh ali več
priključkov. |
|
(2) Vsak objekt se
praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko svojega
kanalizacijskega priključka. V primerih, ko se pri izdelavi projekta
priključka ugotovi, da to ni možno ali racionalno, je dovoljena
priključitev po navodilih izvajalca več objektov preko enega skupnega
kanalizacijskega priključka, s čimer pa morajo soglašati vsi lastniki
tega priključka. V tem primeru je priključek v zasebni lasti vseh
lastnikov tega priključka. |
|
(3) Za priključitev
stavbe na javno kanalizacijo mora lastnik stavbe (ali njegov
pooblaščenec) pri upravljavcu izvesti prijavo kanalizacijskega
priključka ter skleniti pogodbo o priključitvi na javno kanalizacijo.
Priključitev objekta se opravi, če so izpolnjeni vsi pogoji iz soglasja
izvajalca in je pridobljeno soglasje lastnika infrastrukture. |
|
(4) K prijavi
kanalizacijskega priključka mora lastnik stavbe (ali njegov
pooblaščenec) priložiti: |
|
– gradbeno ali
uporabno dovoljenje za stavbo ali gradbeno inženirski objekt, ali
potrdilo upravne enote, da je bila stavba zgrajena do 31. 12. 1967; |
|
– odločbo o odmeri
komunalnega prispevka; |
|
– dokazilo o
poravnanem komunalnem prispevku (kolikor odločba določa, da se komunalni
prispevek plačuje v več obrokih, je potrebno predložiti dokazila o
poravnavi vseh zapadlih obveznosti); |
|
– dokazila o
pridobljenih pravicah graditve kanalizacijskega priključka po
zemljiščih, ki niso v lasti lastnika stavbe; |
|
– osebne podatke. |
|
(5) Kanalizacijski
priključek se lahko izvede le ob izpolnjevanju vseh pogojev, ki jih
določa četrti odstavek tega člena, in sicer kot stalni kanalizacijski
priključek, ki je v uporabi celotno življenjsko dobo stavbe ali gradbeno
inženirskega objekta oziroma do njegove ukinitve. |
|
(6) Lastnik objekta
je dolžan vlogo podati najkasneje v osmih dneh pred izvedbo del.
Izdajanje strokovnih navodil, pregled in prevzem kanalizacijskega
priključka izvede izvajalec na stroške uporabnika. |
|
(7) Ukinitev
kanalizacijskega priključka se izvede ali na osnovi pisne vloge, katero
mora lastnik stavbe ali gradbeno inženirskega objekta vložiti pri
upravljavcu, ali izredno, če so izpolnjeni pogoji, definirani v
tehničnem pravilniku. V obeh primerih vsi stroški ukinitve
kanalizacijskega priključka bremenijo lastnika stavbe ali gradbeno
inženirskega objekta. |
|
|
|
19. člen |
|
|
|
(Izvedba priključka) |
|
|
|
(1) Priključek na
javno kanalizacijo brez neposredne priključitve na javno kanalizacijo
lahko izvede izvajalec javne službe ali drug za to usposobljen in
registriran izvajalec gradbenih del oziroma druga oseba v skladu z
Zakonom o graditvi objektov pod nadzorom izvajalca. |
|
(2) Javna in
zasebna kanalizacija morata biti grajeni iz materialov, ki zagotavljajo
popolno tesnost in ustreza evropskim normativom (EN) na tem področju.
Podrobnejše zahteve so navedene v Tehničnem pravilniku o javni
kanalizaciji. |
|
(3) V
kanalizacijski priključek za odvod komunalne odpadne vode ni dovoljeno
odvajati strešnih in drenažnih vod, vodotokov ter podtalnice. |
|
|
|
20. člen |
|
|
|
(Začasni kanalizacijski priključek) |
|
|
|
(1) Za obstoječo
stavbo, ki nima izpolnjenih vseh pogojev za priključitev na
kanalizacijsko omrežje (brez gradbenega ali uporabnega dovoljenja), se
lahko izvede začasni kanalizacijski priključek na osnovi Izjave o
izvedbi začasnega kanalizacijskega priključka, ki jo izda pristojni
občinski organ, vendar največ za obdobje 10 let. |
|
(2) Izjavo o
začasnem kanalizacijskem priključku izda pristojni občinski organ pod
pogojem, da investitor oziroma lastnik objekta občini k vlogi za odmero
komunalnega prispevka predloži: |
|
– dokazilo o
začetem postopku legalizacije objekta, ali izjavo, s katero prevzema
obveznost pridobitve gradbenega dovoljenja po priključitvi na
kanalizacijsko omrežje; |
|
– izjavo o prevzemu
vseh finančnih in drugih posledic, ki bi nastale v zvezi z začasno
priključitvijo objekta na kanalizacijsko omrežje. |
|
(3) Za začasno
priključitev stavbe na javni kanal mora lastnik stavbe ali njegov
pooblaščenec pri upravljavcu izvesti prijavo o priključitvi na javni
kanal ter z upravljavcem skleniti pogodbo o priključitvi na javni kanal. |
|
(4) K prijavi
začasnega kanalizacijskega priključka mora lastnik stavbe ali njegov
pooblaščenec priložiti: |
|
– izjavo o izvedbi
začasnega kanalizacijskega priključka; |
|
– odločbo o odmeri
komunalnega prispevka; |
|
– dokazilo o
poravnanem komunalnem prispevku (če odločba določa, da se komunalni
prispevek plačuje v več obrokih, je potrebno predložiti dokazila o
poravnavi vseh zapadlih obveznosti); |
|
– osebne podatke. |
|
(5) Lastnik stavbe
z izvedenim začasnim kanalizacijskim priključkom je dolžan v roku
trajanja začasnega kanalizacijskega priključka urediti vse pogoje za
pridobitev stalnega kanalizacijskega priključka ter najkasneje na dan
poteka začasnega kanalizacijskega priključka pri upravljavcu urediti
stalni kanalizacijski priključek, skladno z določili odloka. |
|
(6) Če lastnik
stavbe z izvedenim začasnim kanalizacijskim priključkom v roku ne uredi
vseh potrebnih pogojev za pridobitev stalnega kanalizacijskega
priključka ter ne poda prijave za stalni kanalizacijski priključek, mora
upravljavec izvesti izredno ukinitev začasnega kanalizacijskega
priključka. Vsi stroški, povezani z izredno ukinitvijo začasnega
vodovodnega priključka, bremenijo lastnika stavbe z izvedenim začasnim
kanalizacijskim priključkom. |
|
(7) Naprave in
objekte iz 20. člena tega odloka gradi, upravlja in vzdržuje uporabnik
na svoje stroške. |
|
|
|
VI. IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE NA OBMOČJIH, KJER JAVNA KANALIZACIJA ŠE NI
ZGRAJENA |
|
|
|
21. člen |
|
|
|
(Obveznost izvajanja javne službe) |
|
|
|
(1) Obvezne
storitve javne službe za objekte, ki niso priključeni na javno
kanalizacijo, so: |
|
– prevzem celotne
količine komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic pri uporabniku
javne službe in njeno čiščenje v komunalni čistilni napravi, ki je
opremljena za prevzem komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic; |
|
– prevzem blata iz
malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in
malih komunalnih čistilnih naprav pri uporabniku javne službe ter
njegova obdelava na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena
za prevzem in obdelavo blata in |
|
– pregled malih
komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE (v
nadaljnjem besedilu: pregled). |
|
(2) Prevzem blata
iz druge alineje prejšnjega odstavka mora izvajalec javne službe
zagotoviti v časovnih presledkih, določenih glede na zmogljivost
posamezne male komunalne čistilne naprave, vendar najmanj enkrat na tri
leta. |
|
(3) Ne glede na
prvo alinejo prvega odstavka tega člena je obvezna storitev javne službe
za objekt, ki ni priključen na javno kanalizacijo in se komunalna
odpadna voda zbira v nepretočni greznici, izvajanje storitve praznjenja
nepretočne greznice ter prevzema in odvoza komunalne odpadne vode s
cestnim motornim vozilom pa tehnično ni izvedljivo, le čiščenje te
komunalne odpadne vode ter njena dodatna obdelava v komunalni čistilni
napravi, ki je opremljena za prevzem komunalne odpadne vode iz
nepretočnih greznic. Praznjenje nepretočne greznice in odvoz komunalne
odpadne vode iz te nepretočne greznice ter njeno predajo izvajalcu javne
službe na območju, kjer se komunalna odpadna voda zbira v nepretočni
greznici, mora zagotoviti lastnik objekta, izvajalec javne službe pa
pisno potrdi datum in količino prevzete komunalne odpadne vode. |
|
(4) Storitev javne
službe je obvezna za objekt, ki ni priključen na javno kanalizacijo in
se komunalna odpadna voda čisti v mali komunalni čistilni napravi z
zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ali mali komunalni čistilni napravi,
izvajanje storitve prevzema in odvoza blata s cestnim motornim vozilom
pa tehnično ni izvedljivo, le obdelava blata na območju komunalne
čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata. Prevzem
in odvoz blata iz te male komunalne čistilne naprave ter njegovo predajo
izvajalcu javne službe, ki izvaja storitev obdelave blata na območju,
kjer se komunalna odpadna voda čisti v tej mali komunalni čistilni
napravi, mora zagotoviti upravljavec te male komunalne čistilne naprave,
izvajalec javne službe pa pisno potrdi datum in količino prevzetega
blata. |
|
(5) Ne glede na
prvi, tretji in četrti odstavek tega člena je obvezna storitev javne
službe za objekt kmetijskega gospodarstva le storitev iz tretje alineje
prvega odstavka tega člena, če: |
|
– gre za uporabo
komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice oziroma blata v skladu s
predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v
kmetijstvu, |
|
– lastnik tega
objekta izvajalcu javne službe ob vsakokratni izvedbi storitve iz tretje
alineje prvega odstavka tega člena predloži izpolnjena obrazca, v
kolikor ju ni predhodno dostavil izvajalcu javne službe. V obrazcih
morajo biti navedeni tudi datumi in količine odstranjene komunalne
odpadne vode iz nepretočne greznice oziroma blata iz male komunalne
čistilne naprave ter njunega mešanja z gnojnico ali gnojevko. |
|
(6) Izvajalec javne
službe vsako malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od
50 PE, na svojem območju pregleda enkrat na tri leta, pri čemer prvi
pregled izvede prvo naslednje koledarsko leto po izvedbi prvih meritev,
o pregledu pa izda poročilo na obrazcu. V okviru pregleda preveri
zlasti: |
|
– ali mala
komunalna čistilna naprava obratuje, |
|
– nastajanje in
zbiranje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v malo komunalno čistilno
napravo, |
|
– zmogljivost male
komunalne čistilne naprave glede na količino komunalne odpadne vode, ki
se odvaja vanjo, |
|
– način odvajanja
komunalne odpadne vode iz male komunalne čistilne naprave v zvezi s
prepovedmi, pogoji in omejitvami za odvajanje iz predpisa, ki ureja
emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo in |
|
– hrambo podatkov v
skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenje komunalne odpadne vode. |
|
(7) Ne glede na
prejšnji odstavek izvajalec javne službe ne pregleda male komunalne
čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, če mu upravljavec te
male komunalne čistilne naprave v roku za izvedbo pregleda predloži
rezultate meritev emisije snovi na iztoku iz te male komunalne čistilne
naprave (analizne izvide), ki jih je izvedla oseba, vpisana v evidenco
izvajalcev obratovalnega monitoringa, za tiste parametre onesnaženosti,
za katere so za to malo komunalno čistilno napravo predpisane mejne
vrednosti. |
|
|
|
22. člen |
|
|
|
(Prevzem blata in komunalne odpadne vode) |
|
|
|
(1) Izvajalec
zagotavlja prevzem in ravnanje z blatom iz pretočnih greznic in MKČN ter
komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic na celotnem območju občine
po programu oskrbe. |
|
(2) Velikost
obstoječega usedalnika blata ugotovi izvajalec na podlagi razpoložljive
projektne dokumentacije oziroma popisa stanja na terenu. Ugotovljena
odstopanja se na podlagi dejanskih meritev uskladijo z evidencami
izvajalca pri prvem odvozu oziroma prevzemu blata. |
|
(3) Pogostost
praznjenja usedalnika blata za posameznega uporabnika določi izvajalec v
programu oskrbe na podlagi prostornine usedalnika blata ali navodil
proizvajalca tipske naprave ali navodil za obratovanje netipske naprave. |
|
(4) Blato iz
pretočnih greznic in MKČN ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih
greznic se lahko odvaža samo v sprejem na Centralno čistilno napravo
Novo mesto ali na drugo ustrezno lokacijo, ki jo v dogovoru z lokalno
skupnostjo določi izvajalec. Blato in komunalno odpadno vodo je
prepovedano odvažati, odvajati in odlagati v naravno okolje, v
površinske, podzemne vode ali javno kanalizacijo. |
|
|
|
23. člen |
|
|
|
(Obveščanje uporabnikov javne službe) |
|
|
|
(1) Izvajalec javne
službe mora uporabnike javne službe, ki so priključeni na javno
kanalizacijo, pisno obveščati: |
|
– na kateri
komunalni ali skupni čistilni napravi se čisti komunalna ali padavinska
odpadna voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo; |
|
– o pogojih
odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo. |
|
(2) Izvajalec javne
službe mora uporabnike javne službe, ki so lastniki ali upravljavci
nepretočnih greznic, obstoječih greznic, MKČN z zmogljivostjo do 50 PE
in MKČN z zmogljivostjo nad 50 PE pisno obveščati: |
|
– na kateri
komunalni ali skupni čistilni napravi se čisti ali obdeluje blato in
komunalna odpadna voda; |
|
– o rokih prevzema
in drugih pogojih za prevzem blata in komunalne odpadne vode pri
uporabnikih storitev; |
|
– o rokih in času
izvedbe pregledov. |
|
(3) Izvajalec javne
službe mora obveščanje iz prvega in prejšnjega odstavka tega člena
izvesti najpozneje v treh mesecih po sprejetju programa odvajanja in
čiščenja komunalne odpadne vode ali najmanj osem dni pred spremembo
pogojev iz prvega odstavka tega člena. |
|
(4) Izvajalec javne
službe mora uporabnike javne službe iz drugega odstavka tega člena
obvestiti o datumu dejanskega opravljanja obveznih storitev javne službe
s priporočeno pošto najmanj 15 dni pred predvideno izvedbo storitve. |
|
(5) Uporabniki
javne službe iz prejšnjega odstavka lahko zahtevajo spremembo datuma
opravljanja obveznih storitev javne službe najmanj osem dni pred
predvideno izvedbo storitve. V tem primeru mora biti obvezna storitev
izvedena najpozneje v 30 dneh po poslani zahtevi. |
|
|
|
VII. PRAVICE IN OBVEZNOSTI IZVAJALCA IN UPORABNIKOV |
|
|
|
24. člen |
|
|
|
(Pravice in dolžnosti izvajalca) |
|
|
|
(1) Zaradi
izvajanja javne službe ima izvajalec naslednje dolžnosti: |
|
– zagotavljati
javno službo; |
|
– zagotavljati
prevzemanje in ravnanje z blatom iz pretočnih greznic in MKČN; |
|
– zagotavljati
odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic; |
|
– zagotavljati
obratovanje in obnavljanje javne kanalizacije, prizadeta zemljišča pa
vzpostavljati v stanje pred posegom; |
|
– izdelovati
program izvajanja javne službe in ga objavljati na svojih spletnih
straneh in v uradnem lokalnem glasilu; |
|
– izdelovati
program ravnanja z odpadki, ki nastajajo pri opravljanju dejavnosti; |
|
– sodelovati pri
izdelavi programskih rešitev širitve javne kanalizacije v okviru
opremljanja stavbnih zemljišč s komunalno infrastrukturo; |
|
– izdajati potrdila
in strokovne ocene obratovanja MKČN in nepretočnih greznic ter voditi
ustrezne evidence o teh objektih; |
|
– obveščati
uporabnike o načrtovanih prekinitvah odvajanja odpadne vode in o času
trajanja prekinitev; |
|
– voditi kataster o
objektih in napravah javne kanalizacije na stroške lastnika
infrastrukture; |
|
– voditi predpisane
evidence o javni infrastrukturi; |
|
– izdelovati in
posredovati na ustrezne občinske in državne službe predpisana poročila v
zvezi z dejavnostjo odvajanja in čiščenje odpadnih vod na območjih z
urejeno javno infrastrukturo ali pa brez urejene javne infrastrukture; |
|
– redno
obračunavati storitve javne službe in izvajati izterjavo dolgovanih
zneskov; |
|
– izvajati preglede
in prevzeme javne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov ter MKČN; |
|
– izvajati tekoča
vzdrževalna dela na objektih za odvajanje in čiščenje odpadnih vod; |
|
– uporabnikom
omogočati priključevanje objektov na javno kanalizacijo, kot je določeno
s tem odlokom, in jih o tem obveščati; |
|
– izvajati
predpisane meritve in nadzirati sestavo odpadne vode, delovanje
čistilnih naprav in drugih naprav za prečiščevanje industrijske odpadne
vode, ter izvajati potrebne ukrepe za zagotovitev ustreznosti njihovega
delovanja; |
|
– iz naslova
zagotavljanja nemotenega delovanja javne kanalizacije nadzirati stanje
kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije do vstopa v objekt
uporabnika; |
|
– izvajati priprave
za hitro vnovično vzpostavitev delovanja kanalizacijskega omrežja po
naravnih in drugih nesrečah oziroma priprave za nadomestno začasno
odvajanje odpadne vode in v okviru priprav izdelati ustrezne načrte
zaščite in reševanja; |
|
– voditi evidence
na podlagi podatkov, ki jih pridobi od uporabnikov, upravnikov
večstanovanjskih objektov, organov lokalne skupnosti ter državnih
organov in služb na podlagi Zakona o javnih gospodarskih službah, Zakona
o lokalni samoupravi in tega odloka; |
|
– izvajati druge
obveznosti tega odloka. |
|
(2) Izvajalec ima
zaradi izvajanja javne službe pravico brez soglasja lastnika pristopati
do kanalizacijskih objektov in naprav, MKČN in greznic, vendar mora o
tem pisno ali ustno obvestiti lastnika prizadetega zemljišča. |
|
|
|
25. člen |
|
|
|
(Vzdrževalna dela, obnove in novogradnja) |
|
|
|
(1) Za izvedbo
vzdrževalnih del na javni kanalizaciji skrbi izvajalec javne službe,
lahko pa določena dela v skladu s predpisi o javnem naročanju pisno
naroči pri tretji osebi, ki je strokovno usposobljena za ta dela. |
|
(2) Stroški za
vzdrževalna dela se krijejo iz cene storitve javne službe ali na osnovi
letne pogodbe. |
|
(3) Investitor
obnove in novogradnje javne kanalizacije je občina, ki izvajalca javne
službe lahko s pogodbo pooblasti za vodenje in nadzor investicije. |
|
|
|
26. člen |
|
|
|
(Pravice in dolžnosti uporabnika) |
|
|
|
(1) Uporabnik je
fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik objekta, dela
objekta ali utrjenega zemljišča, kjer nastaja odpadna voda na območju
Občine Mirna Peč. V primeru, da uporabnik objekt, del objekta ali
utrjenega zemljišča preda v najem, je dolžan skleniti sporazum o načinu
plačevanja stroškov javne storitve in poroštvih. |
|
(2) Lastnik
objekta, ki ni priključen na javno kanalizacijo, mora izvajalca javne
službe pisno obvestiti o začetku: |
|
– obratovanja male
komunalne čistilne naprave najpozneje 15 dni po začetku njenega
obratovanja, |
|
– uporabe
nepretočne greznice najpozneje 30 dni pred predvidenim začetkom njene
uporabe. |
|
(3) Iz obvestila iz
prejšnjega odstavka morajo biti razvidni podatki o lastniku objekta
(firma in sedež lastnika objekta, če je lastnik pravna oseba, oziroma
ime in priimek ter naslov lastnika objekta, če je lastnik posameznik)
ter izjava lastnika objekta o: |
|
– skladnosti male
komunalne čistilne naprave z okoljevarstvenim dovoljenjem, če gre za
malo komunalno čistilno napravo, |
|
– skladnosti
nepretočne greznice z dokazilom. |
|
(4) Lastnik
objekta, ki komunalno odpadno vodo ne odvaja v javno kanalizacijo, mora: |
|
– izvajalcu javne
službe omogočiti dostop, prevzem in odvoz komunalne odpadne vode iz
nepretočne greznice; |
|
– vzdrževati
greznice in MKČN; |
|
– obvestiti
izvajalca o začetku gradnje MKČN, mu omogočiti pregled MKČN in pred
zagonom predati predpisano dokumentacijo o ustreznosti MKČN. |
|
(5) Lastnik objekta
na kmetijskem gospodarstvu, ki komunalno odpadno vodo zbira v nepretočni
greznici, pretočni greznici ali MKČN, in jo uporablja v skladu s
predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v
kmetijstvu, mora kopijo poročila z navedbo datuma in količine
uporabljene komunalne odpadne vode hraniti najmanj pet let. |
|
(6) Lastnik objekta
iz prejšnjega odstavka mora izvajalcu javne službe letno do konca
januarja za preteklo leto dostaviti izjavo iz prejšnjega odstavka ali na
njegovo zahtevo najpozneje v 15 dneh predložiti izjavo iz prejšnjega
odstavka. |
|
(7) Lastnik
objekta, ki je priključen na javno kanalizacijo, je dolžan: |
|
– odvajati
komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo; |
|
– pridobiti
soglasja, mnenja, potrdila in strokovne ocene, kot to določa ta odlok; |
|
– vzdrževati
kanalizacijski priključek, interno kanalizacijo in vse naprave, vgrajene
vanjo; |
|
– vzdrževati
čistočo in zagotavljati nemoten dostop do mest za ugotavljanje količine
in stopnje onesnaženosti odpadne vode; |
|
– izvajati
predpisane meritve komunalnih odpadnih in padavinskih vod ter komunalnih
industrijskih vod; |
|
– omogočati
izvajalcu dostop do javne kanalizacije za izvajanje vzdrževalnih in
obnovitvenih del na javni kanalizaciji, kadar le-ta poteka po njegovem
zemljišču; |
|
– obveščati
izvajalca o vseh okvarah na javni kanalizaciji, kanalizacijskem
priključku in merilnih napravah ter vseh pojavih, ki bi utegnili imeti
vpliv na obratovanje javne kanalizacije; |
|
– pisno obveščati
izvajalca o spremembi naziva, naslova, lastništva objekta in spremembah
na objektu, ki imajo vpliv na odvod komunalne odpadne in padavinske vode
in obračun stroškov; |
|
– plačevati stroške
storitev javne službe; |
|
– urediti
medsebojno delitev stroškov, kadar imajo uveden obračun porabe pitne
vode na osnovi enega obračunskega vodomera in izvajalcu posredovati od
lastnikov oziroma upravnika podpisan delilnik stroškov; |
|
– obveščati
izvajalca o vseh spremembah količin in lastnosti industrijske odpadne
vode, ki vplivajo na izvajanje javne službe; |
|
– upoštevati ukrepe
in objave v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju odpadne vode. |
|
|
|
27. člen |
|
|
|
(Prepoved posegov na javno kanalizacijo) |
|
|
|
(1) Uporabnikom in
drugim nepooblaščenim osebam ni dovoljeno posegati v objekte in naprave
javne kanalizacije. Prav tako ni dovoljeno posegati v obstoječe interne
kanalizacijske objekte in naprave drugih uporabnikov ali jim celo
preprečiti odvod odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje. |
|
(2) Na vplivnem
območju kanalizacije se ne sme graditi objektov, spreminjati višine
nadkritja kanalizacijskega omrežja, zasipavati pokrovov jaškov in
izvajati ostalih aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na
kanalizacijskem omrežju ali ovirale njegovo delovanje in vzdrževanje. |
|
|
|
28. člen |
|
|
|
(Odškodnina) |
|
|
|
Uporabnik ima
pravico od izvajalca zahtevati odškodnino za dokazano škodo, nastalo
zaradi prekinitve odvajanja komunalne odpadne vode po krivdi izvajalca
oziroma opustitve vzdrževanja javne kanalizacije. |
|
|
|
VIII. VIRI FINANCIRANJA IN NAČIN OBRAČUNAVANJA STORITEV |
|
|
|
29. člen |
|
|
|
(Viri financiranja) |
|
|
|
Viri financiranja
javne službe so: |
|
– prihodek od
izvajanja storitev odvajanja komunalnih in padavinskih odpadnih voda; |
|
– prihodek od
izvajanja storitev čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda; |
|
– prihodek od
izvajanja storitev, vezanih na izvajanje službe na območjih brez javne
kanalizacije; |
|
– subvencije; |
|
– sredstva
občinskega proračuna; |
|
– sredstva
državnega proračuna in državnih skladov; |
|
– sredstva
okoljskih dajatev; |
|
– drugi viri. |
|
|
|
30. člen |
|
|
|
(Uporabniki javne službe) |
|
|
|
Uporabniki, ki
uporabljajo storitve javne službe, so razdeljeni v naslednji skupini: |
|
– gospodinjstva in
ostali uporabniki, ki ne opravljajo pridobitne dejavnosti, |
|
– vsi ostali
uporabniki, ki opravljajo pridobitno dejavnost. |
|
|
|
31. člen |
|
|
|
(Zaračunavanje storitev in elementi cene) |
|
|
|
(1) V okviru javne
službe se uporabnikom zaračunavajo naslednje storitve javne službe: |
|
– odvajanje
komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin; |
|
– storitve,
povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in MKČN; |
|
– čiščenje
komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin; |
|
– odvajanje
padavinske odpadne vode s streh; |
|
– čiščenje
padavinske odpadne vode s streh. |
|
(2) Cena storitve
javne službe iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena je
sestavljena iz omrežnine, cene opravljanja storitev javne službe
(kanalščina) ter okoljske dajatve za onesnaževanje okolja. |
|
(3) Cena storitve
javne službe iz tretje, četrte in pete alineje prvega odstavka tega
člena je sestavljena iz omrežnine in cene opravljanja javne službe
(kanalščina). |
|
|
|
32. člen |
|
|
|
(Obveznost plačevanja storitev) |
|
|
|
(1) Uporabniki so
dolžni plačevati stroške odvajanja in stroške čiščenja odpadne vode ne
glede na vodni vir, iz katerega se oskrbujejo. |
|
(2) Uporabniki so
dolžni kriti stroške odvajanja in stroške čiščenja odpadne vode od dneva
priključitve na javno kanalizacijo oziroma čistilno napravo. |
|
(3) Stroške
odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode se uporabnikom zaračunava
mesečno. |
|
(4) Uporabniki, pri
katerih nastaja odpadna voda v kmetijski dejavnosti in se le-ta odvaja
na kmetijska zemljišča, niso dolžni plačevati stroškov odvajanja in
čiščenja odpadne vode, če zagotovijo ločeno merjenje porabljene pitne
vode, namenjene za izvajanje kmetijske dejavnosti oziroma se uporablja
kriterij, ki je enak za objekte, kjer ni merjenja porabe pitne vode
preko števca porabe pitne vode. |
|
(5) V
večstanovanjskih stavbah, v katerih ni zagotovljenega ločenega odjema
pitne vode po posameznih stanovanjskih enotah, obveznosti uporabnikov
javne službe izvršuje upravnik stavbe, ki zagotavlja porazdelitev
stroškov med lastniki delov stavbe v skladu s predpisom, ki ureja
upravljanje večstanovanjskih stavb. |
|
(6) Če je v stavbi
več uporabnikov in je nameščen samo en obračunski vodomer, se račun
lahko izstavi: |
|
– upravniku
večstanovanjske stavbe, ki zagotavlja porazdelitev stroškov med lastniki
delov stavbe v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje večstanovanjskih
stavb, v tem primeru upravnik razdeli stroške na posamezne uporabnike
znotraj stavbe in v celoti poravna račun upravljavcu; |
|
– vsakemu
uporabniku posebej, če vsi uporabniki v stavbi ali upravnik v njihovem
imenu sklenejo pisni dogovor z upravljavcem glede načina obračuna,
ključa delitve, ki mora biti za vse uporabnike enoten in način plačila
nastalih stroškov takšne delitve. |
|
(7) V primerih
solastništva stavbe je plačnik računa komunalne storitve solastnik v
razmerju do deleža lastnine vpisane v zemljiško knjigo ali drugo
ustrezno listino, ki je podlaga za solastništvo. Solastniki stavbe lahko
sklenejo medsebojni pisni dogovor s katerim uredijo drugačen način
plačevanja in ta pisni dogovor predložijo izvajalcu javne službe. |
|
|
|
33. člen |
|
|
|
(Omrežnina) |
|
|
|
(1) Omrežnino
predstavljajo stroški javne infrastrukture na območju občine, ki je
potrebna za izvajanje gospodarske javne službe in zajemajo: |
|
– stroške
amortizacije osnovnih sredstev in naprav, ki so javna infrastruktura
(stroški amortizacije se izračunavajo po metodi časovnega amortiziranja,
glede na stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti infrastrukture javne službe
ob upoštevanju življenjske dobe v skladu z amortizacijskimi stopnjami
predpisov, ki urejajo oblikovanje cen komunalnih storitev); |
|
– stroške
zavarovanja infrastrukture javne službe; |
|
– stroške
odškodnin, ki vključujejo odškodnine za služnost in povzročeno škodo,
povezano z gradnjo, obnovo in vzdrževanjem infrastrukture javne službe; |
|
– odhodke
financiranja v okviru stroškov omrežnine, ki vključujejo obresti in
druge stroške, povezane z dolžniškim financiranjem gradnje ali obnove
infrastrukture javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in
padavinske odpadne vode. Pri tem se upošteva višina stroškov na podlagi
podpisanih pogodb. |
|
(2) Omrežnina se
zaračunava uporabnikom za storitve odvajanja in čiščenja komunalnih in
padavinskih odpadnih voda, za storitve prevzemanja komunalnih odpadnih
in padavinskih voda iz nepretočnih greznic in za storitve čiščenja
prevzetega blata iz obstoječih greznic in MKČN. |
|
(3) Omrežnina se
določi na letni ravni in se lahko obračunava mesečno glede zmogljivosti
vodovodnih priključkov, določeno z nazivnim premerom vodomera (DN)
skladno z naslednjo preglednico: |
|
PREMER
VODOMERA |
FAKTOR
OMREŽNINE |
DN ≤ 20 |
1 |
20 < DN <
40 |
3 |
40 ≤ DN <
50 |
10 |
50 ≤ DN <
65 |
15 |
65 ≤ DN <
80 |
30 |
80 ≤ DN <
100 |
50 |
100 ≤ DN <
150 |
100 |
150 ≤ DN |
200 |
(4) Omrežnina se za
odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod ter za storitve, povezane
z nepretočnimi in obstoječimi greznicami in MKČN obračuna glede na
zmogljivost obračunskega vodomera na priključku z upoštevanjem faktorjev
v preglednici. |
|
(5) V primeru, da
je stavba opremljena z obračunskim vodomerom, ki ni naveden v
preglednici iz tretjega odstavka tega člena, se za tak vodomer izračuna
sorazmeren faktor omrežnine z upoštevanjem dejanskega nazivnega premera
tega vodomera. |
|
(6) Če je stavba
opremljena s kombiniranim obračunskim vodomerom, se za tak vodomer
upošteva faktor, določen za vodomer z višjim premerom. |
|
(7) Če stavba nima
obračunskega vodomera, se omrežnina obračuna glede na zmogljivost
priključka, določeno s premerom priključka, v skladu s preglednico iz
tretjega odstavka tega člena. |
|
(8) V
večstanovanjskih stavbah, v katerih posamezne stanovanjske enote nimajo
obračunskih vodomerov, se za vsako stanovanjsko enoto obračuna omrežnina
za priključek s faktorjem omrežnine 1, v skladu s preglednico iz
tretjega odstavka tega člena. |
|
(9) Omrežnina za
storitev odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode s streh in javnih
površin se obračuna glede na količino padavin, ki padejo na tlorisno
površino strehe oziroma javnih površin, s katere se padavinska odpadna
voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni
napravi. |
|
(10) Pri mešanem
sistemu za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode je
ključ delitve med storitvami, ki se nanašajo na komunalno odpadno vodo,
in storitvami, ki se nanašajo na padavinsko vodo, količina opravljenih
storitev v m3. |
|
|
|
34. člen |
|
|
|
(Stroški izvajanja storitev javne službe) |
|
|
|
(1) Stroški
izvajanja storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in
padavinskih odpadnih voda vključujejo stroški, ki jih je mogoče povezati
z opravljanjem storitev javne službe: |
|
– neposredne
stroške materiala in storitev; |
|
– neposredne
stroške dela; |
|
– druge neposredne
stroške; |
|
– splošne
(posredne) proizvajalne stroške, ki vključujejo stroške materiala,
amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela; |
|
– splošne nabavno
prodajne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije
poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela; |
|
– splošne upravne
stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno
potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela; |
|
– obresti zaradi
financiranja opravljanja storitev javne službe; |
|
– neposredne
stroške prodaje; |
|
– druge poslovne
odhodke; |
|
– donos v skladu s
16. točko 2. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev
obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. |
|
(2) Stroški
izvajanja javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in
padavinske odpadne vode z javnih površin se delijo glede na dobavljeno
količino pitne vode oziroma na količino opravljene storitve v zadnjem
zaključenem poslovnem letu, obračunane v €/m3. |
|
|
|
35. člen |
|
|
|
(Obračunske količine) |
|
|
|
(1) Enota količine
storitve za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode je izražena v m3 dobavljene
pitne vode iz vodovodnega omrežja, če iz nje nastaja odpadna voda v
skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje odpadnih vod. |
|
(2) Uporabnikom, ki
nimajo urejenega sistema meritve porabe pitne vode se, količina odpadnih
vod določi na način iz Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja
zaradi odvajanja odpadnih voda (normirana poraba glede na premer
vodovodnega priključka ali 0,15 m3 na osebo na dan) oziroma
na osnovi s strani uporabnika in izvajalca javne službe potrjenega
internega merilnega mesta. |
|
(3) Enota količine
storitve za odvajanje in čiščenje padavinske vode s streh in utrjenih
površin je izražena v m3 in se obračuna glede na količino
padavin, ki pade na tlorisno površino strehe in utrjeno površino, s
katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti
na komunalni čistilni napravi. Za količino padavinske odpadne vode se
šteje povprečna letna količina padavin, ki pade na utrjeno javno
površino ali streho, pri čemer se za povprečno letno količino šteje
povprečna letna količina padavin v obdobju zadnjih petih let, ki je za
območje utrjene površine izmerjena v okviru meritev državne mreže
meteoroloških postaj. |
|
(4) Obračunano
količino padavinske odpadne vode lahko izvajalec v primeru izvedbe
ukrepov zadrževanja ali zmanjševanja količin na strani uporabnika
zmanjša za največ 50 %. |
|
(5) Enota količine
storitve prevzema vsebine in ravnanja z vsebino iz nepretočnih greznic,
prevzema blata in ravnanja z blatom iz obstoječih greznic ali MKČN ter
obratovalnega monitoringa za MKČN je izražena v m3 opravljene
storitve, za katero se šteje količina dobavljene pitne vode, ki se
odvaja v nepretočno greznico, obstoječo greznico ali MKČN. |
|
(6) Količine,
ugotovljene po prejšnjih odstavkih tega člena, se pri uporabnikih, ki so
dolžni opravljati monitoring onesnaženosti vode, upošteva še faktor
onesnaženosti, ki se ugotavlja v skladu s tehničnim pravilnikom o javni
kanalizaciji. |
|
|
|
36. člen |
|
|
|
(Okoljska dajatev) |
|
|
|
Okoljska dajatev za
onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne in padavinske odpadne
vode se uporabnikom obračuna v skladu s predpisom, ki ureja okoljske
dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne in padavinske
odpadne vode. |
|
|
|
37. člen |
|
|
|
(Obračun stroškov) |
|
|
|
(1) Stroške
odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda se uporabnikom zaračuna
na osnovi dejanske porabe pitne vode v preteklem obračunskem obdobju ali
v akontacijah, določenih glede na porabo pitne vode v preteklem
obračunskem obdobju. Dejansko porabo se ugotavlja najmanj enkrat letno,
ko se izvede tudi poračun akontacij. |
|
(2) Stroške
odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode se uporabnikom zaračunava
mesečno. Stroške odvajanja in čiščenja padavinske odpadne padavinske
vode se zaračunava za utrjene površine, večje od 400 m2, in
strehe, večje od 200 m2 tlorisne površine. Stroške se
obračunava v primeru odvajanja v javno kanalizacijo. |
|
|
|
38. člen |
|
|
|
(Cene storitev javne službe) |
|
|
|
(1) Cene storitev
javne službe predlaga izvajalec javne službe skladno z določilom prvega
odstavka 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev
obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja in jo
predloži pristojnemu občinskemu organu v potrditev. |
|
(2) Na potrjene
cene se obračuna še DDV v skladu z Zakonom o DDV. |
|
(3) Izvajalec za
preteklo obračunsko obdobje ugotovi razliko med potrjeno in obračunsko
ceno storitev. Ugotovljena razlika med potrjeno in obračunsko ceno glede
na dejansko količino opravljenih storitev v preteklem obračunskem
obdobju se v elaboratu upošteva pri izračunu predračunske cene za
prihodnje obdobje. |
|
(4) Izvajalec
enkrat letno pripravi elaborat. Če razlika iz prejšnjega odstavka
presega deset odstotkov od potrjene cene, mora elaborat poslati
pristojnemu občinskemu organu, ki mora začeti postopek potrjevanja cene. |
|
|
|
39. člen |
|
|
|
(Subvencioniranje cen storitev javne službe) |
|
|
|
(1) Če se ob
potrditvi cene iz elaborata pristojni občinski organ odloči za nižjo
zaračunano ceno, ki se zaračuna uporabnikom, mora za razliko občina
oblikovati subvencijo iz proračuna občine. |
|
(2) Občina lahko
prizna subvencijo iz prejšnjega odstavka v izračunu cen storitev za
uporabnike, ki so gospodinjstva ali izvajalci nepridobitnih dejavnosti. |
|
|
|
40. člen |
|
|
|
(Odpis storitev) |
|
|
|
Izvajalec javne
službe lahko uporabniku, pri katerem se zaradi okvare na notranji
vodovodni napeljavi pojavi izjemno velika poraba vode, katere količina
je osnova za plačilo stroškov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, te
stroške delno odpiše. Odpis stroškov, ki izhajajo s področja odvajanja
in čiščenja odpadnih vod, se odpišejo v skladu z internim pravilnikom
upravljavca o načinu obračunavanja vode v primeru večjega izliva. |
|
|
|
41. člen |
|
|
|
(Plačilo, ugovor na račun in opominjanje) |
|
|
|
(1) Uporabnik mora
plačati zaračunano storitev javne službe najpozneje v 18 dneh od datuma
izstavitve računa, razen če sklenjena pogodba oziroma zakon ne določata
drugače. Reklamacija uporabnika na prejeti račun mora biti pisna, podana
v roku osmih dni od datuma izstavitve računa. |
|
(2) Zaradi
neplačevanja oziroma zamud pri plačevanju zaračunanih storitev javne
službe lahko izvajalec javne službe uporabniku po izpeljanem postopku
obveščanja izvede začasno ukinitev kanalizacijskega priključka na
revizijskem jašku javne kanalizacije oziroma začne postopek izterjave po
sodni poti. |
|
|
|
IX. NADZOR NAD IZVAJANJEM TEGA ODLOKA IN KAZENSKE DOLOČBE |
|
|
|
42. člen |
|
|
|
(Inšpekcijski organ) |
|
|
|
(1) Nadzor nad
izvajanjem določb tega odloka opravlja pristojen medobčinski inšpektorat
in redarstvo. |
|
(2) Vodenje
postopka, izdajo plačilnih nalogov in odločb o prekrških zoper določbe
tega odloka izvaja pristojen medobčinski inšpektorat in redarstvo. |
|
(3) Izvajalec javne
službe in uporabniki so dolžni kršitve določil odloka in kršitelje
prijaviti pristojnemu medobčinskemu inšpektoratu in redarstvu. |
|
|
|
43. člen |
|
|
|
(Globe) |
|
|
|
(1) Z globo 1.400 €
se kaznuje za prekršek pravna oseba, upravljavec javne kanalizacije, če: |
|
– ravna v nasprotju
s 4. členom tega odloka; |
|
– ravna v nasprotju
s 6. členom tega odloka; |
|
– ravna v nasprotju
z 10. členom tega odloka; |
|
– ravna v nasprotju
s 16. členom tega odloka; |
|
– ravna v nasprotju
z 21. členom tega odloka; |
|
– ravna v nasprotju
z 22. členom tega odloka; |
|
– ravna v nasprotju
s 23. členom tega odloka; |
|
– ravna v nasprotju
s 24. členom tega odloka. |
|
(2) Z globo 400
evrov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna
oseba pravne osebe. |
|
(3) Z globo 1.400
evrov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, samostojni
podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost,
če: |
|
– ravna v nasprotju
s 16. členom tega odloka; |
|
– ravna v nasprotju
s 17. členom tega odloka; |
|
– ravna v nasprotju
z 21. členom tega odloka; |
|
– ravna v nasprotju
z 22. členom tega odloka; |
|
– ravna v nasprotju
s 24. členom tega odloka. |
|
– ravna v nasprotju
s 26. členom tega odloka; |
|
– ravna v nasprotju
s 27. členom tega odloka. |
|
(4) Z globo 400
evrov se kaznuje za prekršek iz tretjega odstavka tega člena odgovorna
oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika
posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost. |
|
(5) Z globo 400
evrov se kaznuje za prekršek posameznik – uporabnik, če: |
|
– ravna v nasprotju
s 16. členom tega odloka; |
|
– ravna v nasprotju
s 17. členom tega odloka; |
|
– ravna v nasprotju
z 21. členom tega odloka; |
|
– ravna v nasprotju
z 22. členom tega odloka; |
|
– ravna v nasprotju
s 26. členom tega odloka; |
|
– ravna v nasprotju
s 27. členom tega odloka. |
|
(6) Z globo 1.400
evrov se kaznuje za prekršek upravnik večstanovanjske stavbe, to je
pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju s petim odstavkom
32. člena tega odloka. |
|
(7) Z globo 400
evrov se kaznuje za prekršek iz šestega odstavka tega člena odgovorna
oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika
posameznika ter posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost. |
|
|
|
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
|
|
44. člen |
|
|
|
(Prehodni roki) |
|
|
|
(1) Tehnični
pravilnik o javni kanalizaciji se uskladi z vsebino odloka v roku enega
leta od uveljavitve tega odloka. |
|
(2) Izvajalec z
uveljavitvijo tega odloka v projektnih pogojih za območje brez javne
kanalizacije dopušča le gradnjo sistemov v skladu z zakonodajo. |
|
(3) Do izdelave
katastra prispevnih površin za obračunavanje padavinskih voda iz javnih
površin in streh se stroški odvajanja in čiščenja padavinskih voda ne
obračunavajo. Kataster izdela izvajalec javne službe v roku treh let od
dneva veljavnosti na stroške lastnika javne infrastrukture. |
|
|
|
45. člen |
|
|
|
(Prenehanje veljavnosti) |
|
|
|
Z dnem uveljavitve
tega odloka preneha veljati Odlok o čiščenju in odvajanju odpadnih in
padavinskih voda na območju Občine Mirna Peč (Uradni list RS,
št. 34/10).
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in
čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Mirna
Peč (Uradni list RS, št. 13/14). |
|
|
|
46. člen |
|
|
|
(veljavnost odloka) |
|
|
|
Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije |
|
|
|
Št. 354-03/2017-05 |
|
Mirna Peč, dne
22. septembra 2017 |
|
|
|
|
Župan
Občine Mirna Peč |
|
Andrej Kastelic l. r. |
|
|
Odlok o spremembah Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in
padavinske odpadne vode na območju Občine Mirna Peč (Uradno glasilo
slovenskih občin, št. 48/2019) vsebuje naslednjo prehodno in končno
določbo:
2. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu
slovenskih občin. |
|
|