Na podlagi 108. člena Poslovnika mestnega sveta Mestne občine Maribor je Mestni svet Mestne občine Maribor na seji, 4. julija 2005 potrdil uradno prečiščeno besedilo Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, ki obsega:

- Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (MUV, št. 4/92)

- Odlok o spremembi in dopolnilu Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (MUV, št.

  25/98)

- Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (MUV, št.

  7/99)

- Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (MUV, št.

  5/2000) in

- Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (MUV, št.

  28/2003)

O D L O K

o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča

(uradno prečiščeno besedilo)

1. člen

Na območju Mestne občine Maribor se za uporabo stavbnega zemljišča na območjih, določenih s tem odlokom, plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo).

2. člen

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča. Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske oz. poslovne površine stavbe.

Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od površine nezazidanega stavbnega zemljišča.

Zavezanci, ki so v stečaju, plačujejo od uvedbe stečajnega postopka nadomestilo le za tisto površino zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča, ki ga uporabljajo za izvedbo stečajnega postopka.

Za zazidana stavbna zemljišča se štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture.

Za nezazidana stavbna zemljišča se štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.

2.a člen

Nadomestilo mora plačati neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe.

3. člen

Nadomestilo se plačuje na celotnem območju Mestne občine Maribor, če je stavbno zemljišče opremljeno vsaj z vodovodnim in električnim omrežjem. Zemljišče se šteje za opremljeno z vodovodnim in električnim omrežjem, če je omrežje oddaljeno od meje stavbnega zemljišča največ 50 m in obstaja tudi dejanska možnost priključitve.

4. člen

Za določitev višine nadomestila se upoštevajo naslednja merila:

1. Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami in možnosti

   priključitve na te objekte in naprave.

2. Lega stavbnega zemljišča.

3. Vrsta dejavnosti oz. namen uporabe stavbnega zemljišča.

4. Izjemne ugodnosti v zvezi z ustvarjanjem dobička v gospodarskih dejavnostih.

5. Večje motnje v zvezi z uporabo stavbnega zemljišča.

5. člen

Območja stavbnih zemljišč, kjer se plačuje nadomestilo, so v naslednjih mejah:

Meja 1. območja poteka po Mladinski (do hišne številke 14 oziroma 19), Maistrovi in Kopitarjevi ulici do železniške proge, nato po železniški progi proti jugu in po odcepu proti Dravogradu do križanja železniške proge z Gorkega ulico. Nato poteka proti severu po Gorkega ulici (zajema hišne številke do 20 oziroma 23) in zavije proti zahodu po Ruški cesti do križišča s Črtomirovo ulico (zajema hišne številke do 47 oziroma 98). Proti severu se nadaljuje preko Drave po Studenški brvi, po Strmi ulici do Koroške ceste, po Koroški cesti (vključuje hišne številke do 68 oziroma 57), do križišča s Prežihovo ulico, nato pa po Prežihovi ulici proti severu do Gosposvetske ceste. Po Gosposvetski (zajema hišne številke do 12 oziroma 21) teče do Strossmayerjeve ulice in po Strossmayerjevi ulici (zajema hišne številke do 25 oziroma 32) do Mladinske ulice.

Znotraj meje 1. območja se določi območje posebnih lokacijskih ugodnosti z oznako 1.A, ki obsega:

Na zahodu od železniške proge Maribor – Dravograd po Titovi cesti in Ulici Talcev do Ulice kneza Koclja. Na severu poteka meja od Ulice talcev po Ulici kneza Koclja in se nadaljuje do železniške proge Maribor – Ljubljana, ki je meja na vzhodu. Na južni strani je območje omejeno z železniško progo Maribor - Dravograd do sekanja s Titovo cesto.

Meja 2. območja poteka po železniški progi od Počehovske ulice do Praprotnikove ulice, nato pa po Prisojni ulici in robu stanovanjske cone ter meji ureditvenega območja naselja Maribor do Malečniškega mostu. Nato teče po Malečniškem mostu in v njegovem podaljšku do Čufarjeve ceste, nato po Čufarjevi cesti in njenem podaljšku do ceste ob gramoznici in po njej do Puhove ceste. V nadaljevanju teče meja po Gregorečevi ulici in se obrne proti zahodu po Cesti XIV. divizije (vključuje hišne številke do 103 oziroma 184) do Jurančičeve ulice in poteka po Jurančičevi ulici do Stražunskega kanala in po njem do križanja z energetskim koridorjem. Južna stran energetskega koridorja predstavlja južno mejo 2. območja. Meja se nato nadaljuje proti severu po meji ureditvenega območja naselja Maribor vse do križanja s Streliško cesto v Sp. Radvanju. V nadaljevanju poteka po Streliški cesti in Lackovi cesti ter južni meji stanovanjske cone S-28 do Pohorske ulice. V nadaljevanju poteka po Pohorski ulici proti jugu do spodnje postaje Pohorske vzpenjače in proti zahodu po Begovi ulici. Nato se obrne proti severu in teče po Bezjakovi ulici in Cesti graške gore do križanja z mejo ureditvenega območja naselja Maribor. Po tej meji teče vse do Račjega dvora (vključena je tudi Kamnica). Od tu teče proti vzhodu do Mestnega vrha in naprej po ulici Pod Piramido. Nato poteka po skrajnem severnem robu stanovanjske soseske S-3 proti vzhodu in zavije proti severu po skrajnem robu stanovanjske soseske S-1. Območje se po Počehovski ulici (zajete so hišne številke do 16 oziroma 19) zaključi na železniški progi. Iz tako opredeljenega območja je izvzeto 1. območje. V 2. območje so zajeta tudi stavbna zemljišča znotraj

stanovanjske soseske S11, naselje Bresternica v mejah ureditvenega območja naselja in obe počitniški naselji ob Bresternici, južno od glavne ceste G 1.

3. območje sestavlja tisti del ureditvenega območja naselja Maribor, ki ni zajet v 1. in 2. območju.

4. območje zajema vsa stavbna zemljišča v občini Maribor, ki niso zajeta v 1., 2. in 3. območju.

V posamezna območja spadajo tudi stavbna zemljišča, ki ležijo neposredno ob zunanji strani mejnih ulic in cest.

6. člen

Meje območij iz prejšnjega člena so vrisane v kartah v merilu 1 : 5000, ki jih hrani Služba za geografski informacijski sistem in obdelavo podatkov ter Javno podjetje za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči (v nadaljnjem besedilu: JPGSZ), kjer so v času uradnih ur na vpogled.

Podatke in evidence v zvezi z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča pridobiva, hrani, obdeluje in posreduje v imenu Mestne občine Maribor pristojnim organom JPGSZ.

7. člen

Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami individualne in skupne rabe in možnosti priključka na objekte in naprave se ovrednoti z naslednjimi točkami:

1. cesta v protiprašni izvedbi                                                15 točk

2. javna kanalizacija                                                            15 točk

3. vodovod                                                                         15 točk

4. plinovod                                                                         15 točk

5. elektrika                                                                         15 točk

6. telekomunikacijsko omrežje                                              15 točk

7. javni mestni prevoz potnikov                                            15 točk

8. daljinsko ogrevanje                                                         15 točk

Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost priključka na javno kanalizacijo, vodovod, plinovod, elektriko in daljinsko ogrevanje, če je sekundarno omrežje, na katerega se je možno priključiti, oddaljeno od meje stavbnega zemljišča največ 50 m in obstaja tudi dejanska možnost priključevanja in koriščenja teh komunalnih objektov in naprav.

Pri telekomunikacijskem omrežju se ne upošteva možnost priključka, ampak dejanska priključenost objekta na to omrežje.

Možnost uporabe javnega mestnega prevoza potnikov se točkuje le pri stavbnih zemljiščih, ki ležijo v zračni razdalji do 500 m od avtobusnega postajališča.

8. člen

Glede vrste dejavnosti oziroma namena uporabe so zazidana in nezazidana stavbna zemljišča razvrščena v naslednje skupine:

9. člen

Vrste dejavnosti oziroma namen uporabe zazidanega stavbnega zemljišča se ovrednoti s točkami glede na območja iz 5. člena po naslednji tabeli:

10. člen

Kot poslovne površine se določijo tudi površine, ki so namenjene za izvajanje poslovnih dejavnosti, v kolikor ne gre za objekte gospodarske javne infrastrukture:

Površine iz prvega odstavka tega člena se tudi po pridobitvi uporabnega dovoljenja, oziroma po začetku obratovanja, točkujejo kot nezazidana stavbna zemljišča.

11. člen

Število točk za m2 nezazidanega stavbnega zemljišča se glede na vrste dejavnosti oziroma namena uporabe ter lege, kjer leži, določi po naslednji tabeli:

Pri nezazidanih stavbnih zemljiščih se ne točkuje komunalna opremljenost po 7. členu tega odloka.

Kadar je na nezazidanem stavbnem zemljišču predvidena kombinirana dejavnost (stanovanjski in poslovni objekt ipd.), se upošteva kriterij, ki je za zavezanca za plačilo nadomestila ugodnejši.

12. člen

V posameznih dejavnostih se pri uporabi zazidanega stavbnega zemljišča upoštevajo izjemne ugodnosti v zvezi z ustvarjanjem dobička v gospodarskih dejavnostih, ki je posledica izjemno ugodne lokacije stavbnega zemljišča. Izjemno ugodne lokacije so na stavbnih zemljiščih znotraj I. območja.

Dodatne točke za vrednotenje nadomestila na izjemno ugodnih lokacijah iz prejšnjega odstavka tega člena se obračunavajo za naslednje vrste dejavnosti:

Za nezasedene poslovne prostore v območju I. in I. A se pri izračunu nadomestila seštevek točk poveča:

• za faktor 1,5, če so poslovni prostori nezasedeni manj kot dve leti,

• za faktor 3, če so poslovni prostori nezasedeni več kot dve leti.

Za izračun nadomestila iz prejšnjega odstavka se upošteva zadnja aktivna dejavnost.

13. člen

Za večje motnje pri uporabi zazidanega stavbnega zemljišča za stanovanjske namene se po tem odloku šteje prekomerna onesnaženost zraka na območjih, ki so po katastru onesnaženosti zraka v 4. stopnji. Na teh območjih se pri kriterijih iz 9. člena odbije 20 točk.

14. člen

Razen oprostitev plačila, določenih z Zakonom o stavbnih zemljiščih, se oprostijo plačila tudi občani, ki izpolnjujejo pogoje za prejemanje prejemkov iz naslova denarne socialne pomoči po zakonu, ki ureja socialno varstvo ter uživalci pokojnin, ki so upravičeni do varstvenega dodatka po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Gospodarske družbe, ki imajo status invalidskega podjetja na podlagi 569. člena Zakona o gospodarskih družbah, se oprostijo plačila nadomestila glede na delež invalidnih oseb med vsemi zaposlenimi in sicer:

• 50 % če imajo zaposlenih od 40 % do 70 % invalidnih oseb,

• 100 % če imajo zaposlenih nad 70 % invalidnih oseb.

O oprostitvah odloča JPGSZ na podlagi predloženih dokazil in zahtevka zavezanca. Zavezanec mora vložiti zahtevek za oprostitev skupaj z dokazili do 31.1. za tekoče leto.

JPGSZ lahko tudi v drugih primerih (elementarne in druge nezgode) oprosti zavezanca plačevanja nadomestila, če ugotovi, da bi plačevanje nadomestila ogrožalo socialno varnost zavezanca ali njegove družine.

V primerih iz petega odstavka tega člena si mora JPGSZ, pred odločitvijo o oprostitvi, pridobiti mnenje župana.

14. a člen

Zavezanci, ki so v preteklem letu vložili sredstva v obnovo objektov v območju I. in I. A, se lahko za določeno obdobje oprostijo plačila nadomestila, in sicer:

• za vložena sredstva v višini 15 % vrednosti objekta pred obnovo se oprostijo za obdobje 1 leta v višini

  50 % odmerjenega nadomestila,

• za vložena sredstva v višini nad 15 % do 25 % vrednosti objekta pred obnovo se oprostijo za obdobje

  1 leta,

• za vložena sredstva v višini nad 25 % do 50 % vrednosti objekta pred obnovo se oprostijo za obdobje

  2 let,

• za vložena sredstva v višini nad 50 % vrednosti objekta pred obnovo se oprostijo za obdobje 3 let.

Oprostitve iz tega člena ne veljajo za zavezance, katerim je določeno dodatno število točk v skladu z 12. členom.

O oprostitvah odloča JPGSZ na podlagi predloženih dokazil (ocenitev objekta pred obnovo in dokazila o vloženih sredstvih) in zahtevka zavezanca. Zavezanec mora vložiti zahtevek za oprostitev skupaj z dokazili do 31.1. za tekoče leto.

15. člen

Občanu, ki je organizirano združeval sredstva za izgradnjo komunalnih objektov in naprav, se pri točkovanju za dobo 5 let odštejejo točke za komunalne objekte in naprave iz 7. člena za katere je združeval sredstva.

O oprostitvi odloča JPGSZ, na podlagi zahtevka zavezanca, ki ga mora vložiti do 31.1. za tekoče leto. Zavezanec je dolžan zahtevku priložiti dokazila o združevanju sredstev, ki jih izda Komunalna direkcija. Zahtevek lahko v imenu zavezancev vloži tudi krajevna skupnost ali mestna četrt za zavezance, ki so pri njih združevali sredstva.

15. a člen

Gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki na območju ekonomske cone (v nadaljnjem besedilu: uporabniki ekonomske cone) se za dobo dveh let oprostijo plačevanja nadomestila, če na novo zaposlijo 5 ali več delavcev.

Po dveh letih se jim nadomestilo zmanjša za:

• 10 %, če so zaposlili od 5 do 20 delavcev,

• 20 %, če so zaposlili 21 do 100 delavcev,

• 30 %, če so zaposlili 101 do 500 delavcev,

• 40 %, če so zaposlili nad 500 delavcev.

Oprostitev ali zmanjšanje nadomestila lahko Ministrstvo za finance, Davčna uprava Republike Slovenije, Davčni urad Maribor, Izpostava Maribor (v nadaljnjem besedilu: davčni urad) upošteva ob izdaji vsakokratne letne odločbe o odmeri nadomestila, če zavezanec do izdaje nove odločbe ni zmanjšal števila zaposlenih delavcev.

15. b člen

O oprostitvi ali zmanjšanju višine nadomestila odloča JPGSZ na zahtevo upravičenca, ob predložitvi potrdila o upravičenosti do oprostitve, ki ga izda ustanovitelj ekonomske cone.

15. c člen

Vse medsebojne obveznosti in pravice iz tega odloka med Mestno občino Maribor, ustanoviteljem ekonomske cone in uporabnikom ekonomske cone se bodo urejale s posebno tripartitno pogodbo.

16. člen

Mesečna višina nadomestila po merilih iz 7., 9., 10., 11. in 12. člena tega odloka se določi tako, da se skupno število točk pomnoži s stanovanjsko ali poslovno površino zavezančevega objekta in z vrednostjo točke za izračun nadomestila.

17. člen

Na podlagi evidenc, ki jih vodi JPGSZ, davčni urad določi število točk za določitev obveznosti pravnih oseb in občanov, ki so zavezanci plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča z odločbo.

Zavezanci plačujejo nadomestilo po vsakokratni vrednosti točke, in sicer:

- pravne osebe mesečno do 15. v mesecu za tekoči mesec,

- občani v trimesečnih obrokih, ki zapadejo v plačilo 1. v trimesečju, plačani pa morajo biti v 45 dneh

  po zapadlosti.

Za neplačane ali nepravočasno plačane obveznosti se obračunavajo zamudne obresti skladno z Zakonom o predpisani obrestni meri zamudnih obresti.

18. člen

Izhodiščno vrednost točke za izračun nadomestila določi Mestni svet Mestne občine Maribor na predlog župana.

Valorizacijo vrednosti točke, zaradi uskladitve njene vrednosti z rastjo življenjskih stroškov, ugotovi župan s sklepom ob koncu tekočega leta za naslednje leto.

19. člen

Za izračun in odmero nadomestila se uporabljajo uradni podatki in evidence, ki jih obdeluje in hrani JPGSZ. Zavezanci za plačilo nadomestila so dolžni sporočiti podatke o nepremičnini v primeru, ko še niso vključeni v obstoječe evidence za odmero nadomestila ter spremembo vrste dejavnosti oziroma spremembo poslovne ali stanovanjske površine JPGSZ, v roku 15 dni od nastanka spremembe.

Na zahtevo JPGSZ so zavezanci za plačilo nadomestila dolžni v roku 15 dni posredovati vse zahtevane podatke, potrebne za izdajo odločbe.

JPGSZ pripravlja podlage za izdajo odločb o odmeri nadomestila in vodi vse potrebne evidence. Na zahtevo JPGSZ mora davčni urad predložiti podatke, ki so potrebni za pripravo podlag za izdajo odločbe.

20. člen

Z denarno kaznijo 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki se po Zakonu o gospodarskih družbah šteje za malo gospodarsko družbo ali samostojni podjetnik posameznik, če:

1. ne sporoči podatkov o nepremičnini oziroma spremembe iz 1. odstavka 19. člena v roku 15 dni od

   njenega nastanka,

2. ne pošlje na zahtevo podatkov iz 2. odstavka 19. člena.

Z denarno kaznijo 350.000 tolarjev se kaznuje pravna oseba, ki se po Zakonu o gospodarskih družbah šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, če stori prekršek iz 1.in 2. točke prvega odstavka tega člena.

Z denarno kaznijo 50.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz 1.in 2. točke prvega odstavka tega člena.

Z denarno kaznijo 30.000 tolarjev se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz 1.in 2. točke prvega odstavka tega člena.

Postopek o prekršku se uvede na zahtevo JPGSZ.

21. člen

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (MUV, štev. 13/88, 4/89 in 22/89).

21. a člen

Dospelo neplačano nadomestilo, ki predstavlja dolg s pripadajočimi zamudnimi obrestmi, obračunanimi do 31. decembra 1999 lahko zavezanci obročno poravnajo pod naslednjimi pogoji:

1. Obročno odplačevanje nadomestila predlaga davčnemu uradu dolžnik:

22. člen

Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

Odlok o spremembi in dopolnilu Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (MUV, št. 25/98) vsebuje naslednjo končno določbo:

2. člen

Ta odlok prične veljati takoj po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (MUV, št. 7/99) vsebuje naslednjo končno določbo:

2. člen

Ta odlok začne veljati 15. dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (MUV, št. 5/2000) vsebuje naslednjo končno določbo:

18. člen

Ta odlok začne veljati 15. dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (MUV, št. 28/2003) vsebuje naslednjo končno določbo:

17. člen

Ta odlok se objavi v Medobčinskem uradnem vestniku in začne veljati osmi dan po objavi, uporabljati pa se začne s 1. 1. 2004.

Številka: 42008-5/2005                                                                              Župan

Datum: 4. julij 2005                                                                  Boris Sovič, univ. dipl. inž., s. r.