|
Na podlagi 15. člena odloka o pogojih odvajanja in
čiščenja odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Ribnica in
strokovnega navodila o metodologiji za preiskavo kakovosti in
količinskih sprememb odpadnih voda (Uradni list SRS, št. 18/85) je
Občinski svet občine Ribnica dne 9. 11. 1995 sprejel |
|
|
P R A V I L N I K |
|
|
o pogojih, načinu
odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda na območju Občine
Ribnica |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
S tem pravilnikom o pogojih, načinu odvajanja in čiščenja
odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Ribnica (v nadaljnjem
besedilu: pravilnik) se podrobneje urejajo tehnični normativi in
postopki za gradnjo kanalizacije, priključevanje, za odvajanje in
čiščenje odpadnih voda, vzdrževanje in zaračunavanje stroškov,
upravljanje in uporaba kanalizacije ter način nadzora. |
|
|
2. člen |
|
|
Javna kanalizacija so naprave in objekti, ki služijo za
odvajanje in čiščenje odpadnih voda večjega števila uporabnikov. Za
javno kanalizacijo štejejo: |
|
|
– zbirni kanali z revizijskimi jaški, |
|
|
– razbremenilniki visokih voda, |
|
|
– črpališča odpadnih voda, |
|
|
– čistilne naprave, |
|
|
– drugi objekti in naprave, ki služijo za odvajanje in
čiščenje odpadnih voda. |
|
|
3. člen |
|
|
Notranja – hišna kanalizacija so naprave in objekti, ki
služijo za odvajanje in čiščenje odpadnih voda samo enemu koristniku in
so priključene na javno kanalizacijo. Za notranjo kanalizacijo se šteje: |
|
|
– vertikalna in horizontalna kanalizacija v objektu; |
|
|
– naprave za akumulacijo, prečrpavanje, čiščenje in
nevtralizacijo odpadnih voda; |
|
|
– dvoriščna kanalizacija; |
|
|
– spojni kanal z revizijskim jaškom; |
|
|
– kontrolni jašek na spojnem kanalu. |
|
|
4. člen |
|
|
Notranja kanalizacija je praviloma priključena v najbližji
revizijski jašek javne kanalizacije. |
|
|
5. člen |
|
|
Kanalizacijsko omrežje in naprave se po svojem namenu in
funkciji delijo na primarne in sekundarne. |
|
|
Primarno omrežje in naprave so tiste, ki služijo več
soseskam ali več manjšim naseljem. |
|
|
Sekundarno omrežje in naprave so tiste, ki služijo eni
soseski ali manjšemu naselju. |
|
|
6. člen |
|
|
V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen: |
|
|
– kanal je cevovod za odvajanje meteorne, odpadne in
fekalne vode, |
|
|
– hišna – notranja kanalizacija je kanalizacija v objektu
in na dvorišču do priključka na javni kanal, |
|
|
– spojni kanal je kanal od objekta do priključka na javno
kanalizacijo, |
|
|
– priključek je mesto priključitve spojnega kanala na
javno kanalizacijo, |
|
|
– kontrolni jašek je jašek na spojnem kanalu za meritve
pretokov in odvzem vzorcev, |
|
|
– revizijski jašek je jašek na notranji ali javni
kanalizaciji za opravljanje vzdrževalnih del, |
|
|
– podslapje je vertikalni cevovod ob revizijskem jašku za
premostitev višinske razlike v kanalu ali priključku, |
|
|
– kaskada je prelivna stopnica v kanalu, |
|
|
– zadrževalni bazen je bazen za akumulacijo voda, |
|
|
– razbremenilnik je jašek za regulacijo vtoka padavinskih
voda v javno kanalizacijo, |
|
|
– peskolov je jašek za izločanje peska iz odpadnih voda, |
|
|
– črpališče je objekt za prečrpavanje odpadnih voda, |
|
|
– čistilna naprava je objekt za mehansko, biološko ali
kombinirano čiščenje odpadnih voda. |
|
|
7. člen |
|
|
Z javnim kanalizacijskim omrežjem in napravami v mestnem
naselju Ribnica in Sodražica upravlja pooblaščena komunalna organizacija
(v nadaljnjem besedilu: upravljalec), v ostalih krajih pa KS, kolikor te
dejavnosti ne prenesejo na upravljalca. |
|
|
II. SMERNICE ZA
PROJEKTIRANJE IN GRADITEV JAVNE KANALIZACIJE |
|
|
8. člen |
|
|
Za gradnjo kanalov javne kanalizacije se lahko uporabljajo
naslednje vrste cevi: |
|
|
– specialne betonske s tesnilom, |
|
|
– azbestno-cementne, |
|
|
– plastične, |
|
|
– keramične. |
|
|
Za gradnjo kanalov notranje kanalizacije je dovoljeno
uporabljati poleg zgoraj navedenih tudi litoželezne cevi. |
|
|
Uporabljene cevi morajo biti vodotesne in ustrezati
standardom. |
|
|
V primeru, da se kanal betonira, morajo biti stene in dno
zglajene do črnega sijaja. |
|
|
9. člen |
|
|
Najmanjši dovoljeni profil kanala javne kanalizacije je
200 mm, najmanjši dovoljeni profil spojnega kanala je 150 mm. |
|
|
10. člen |
|
|
Najmanjši dovoljeni padec kanala javne kanalizacije se
določi tako, da hitrost vode pri srednjm dnevnem pretoku ni manjša od
0,5 m/s. Največji dovoljeni padec kanala javne kanalizacije je 6%. |
|
|
11. člen |
|
|
Kadar zaradi terenskih razmer ni mogoče zgraditi kanala z
največjim dovoljenim padcem, se v revizijskem jašku zgradi kaskada.
Kadar je razlika med priključnim in glavnim kanalom večja od 1 m, se
mora zgraditi podslapje dimenzionirano za sušni pretok. |
|
|
Podslapje se zgradi na zunanji strani revizijskega jaška z
vertikalno cevjo in iztočnim kolenom v kotu 90 stopinj. |
|
|
12. člen |
|
|
Cevi za kanale javne kanalizacije se mora polagati na
peščeno posteljico debeline 10 cm, kadar pa je padec kanala do 2% pa na
betonsko podlago. |
|
|
13. člen |
|
|
Cevi kanala javne kanalizacije in spojnih kanalov se mora
zasuti z nevezanim materialom v taki debelini, da je kanal zaščiten pred
mehanskimi poškodbami in zmrzovanjem. Kadar cevi ne bi prenesle temenske
obremenitve, jih je potrebno zaščititi z betonsko oblogo v debelini, ki
se določi na podlagi statičnega računa. |
|
|
14. člen |
|
|
Na kanalu morajo biti zgrajeni revizijski jaški za potrebe
vzdrževanja. Največja dovoljena razdalja med jaški je enaka stokratnemu
premeru cevi. Revizijske jaške se mora zgraditi na vseh mestih spremembe
smeri, profila ali padca kanala. |
|
|
15. člen |
|
|
Revizijski jašek se zgradi iz montažnih elementov ali
zabetonira iz vodotesnega betona. |
|
|
Tlorisna dimenzija jaška na kanalu javne kanalizacije je
najmanj 80 × 80 cm ali O 80 cm, na spojnem kanalu pa najmanj 60 × 60 cm
ali O 60 cm. |
|
|
Jašek mora biti pokrit z litoželeznim pokrovom dimenzije
60 × 60 cm ali O 60 cm. Nosilnost pokrova na jaških, zgrajenih na voznih
površinah, mora biti najmanj 15 ton. |
|
|
16. člen |
|
|
Na spojnem kanalu za odvod padavinske vode z utrjenih
površin v javno kanalizacijo, mora biti zgrajen peskolov. Dimenzioniran
mora biti tako, da znaša največja hitrost pretoka skozi peskolov 0,2
m/s. |
|
|
17. člen |
|
|
Kjer obstoja možnost onesnaženja odpadnih voda z olji ali
maščobami (garaže, delavnice, pralne ploščadi itd.), mora biti na
požiralniku ali na spojnem kanalu zgrajen lovilec olj oziroma maščob. |
|
|
18. člen |
|
|
Kjer obstaja možnost, da bi zaradi okvar ali drugih
vzrokov lahko odtekla v javno kanalizacijo taka odpadna voda, ki bi
lahko povzročila okvaro javne kanalizacije ali porušila režim na
čistilni napravi, mora biti notranja kanalizacija zgrajena tako, da je
možno odvod v javno kanalizacijo trenutno prekiniti. |
|
|
19. člen |
|
|
Koristnik javne kanalizacije, ki želi uporabljati odpadno
vodo iz svojega objekta za gnojenje kmetijskih površin, lahko na spojnem
kanalu zgradi enoprekaten vodotesen lovilec gošče. V tem primeru morajo
biti odpadne vode, razen fekalnih, speljane mimo lovilca gošče. |
|
|
20. člen |
|
|
Komunalni vodi (vodovod, toplovod, PTT ali elektro kabli
itd.), ki potekajo vzporedno s cevmi javne kanalizacije, morajo biti
praviloma odmaknjeni najmanj 1m. Kadar tega ni mogoče zagotoviti, se
odmik za vsak primer posebej dogovori med zainteresirami podjetji. |
|
|
21. člen |
|
|
Vsak novozgrajeni kanal mora biti preizkušen na
vodotesnost po navodilih proizvajalca cevi. O preizkusu vodotesnosti se
napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik izvajalca in nadzorni
organ. |
|
|
22. člen |
|
|
Investitor gradnje javne kanalizacije mora le-to predati v
upravljanje upravljalcu. Ob primopredaji, ki se opravi pismeno, mora
investitor izročiti upravljalcu naslednjo dokumentacijo: |
|
|
– projekt z gradbenim dovoljenjem, |
|
|
– izvršilni načrt, izdelan po določbah predpisov o
podzemnem katastru, |
|
|
– zapisnik o preizkusu vodotesnosti, |
|
|
– podatke o investicijski vrednosti, |
|
|
– uporabno dovoljenje. |
|
|
Na podlagi zapisnika o prevzemu kanalizacije in
izvršilnega načrta kanalizacije upravljalec to vnese v kataster
komunalnih naprav in v osnovna sredstva. |
|
|
23. člen |
|
|
Investitor objekta, predvidenega za priključitev na javno
kanalizacijo, si mora za priključitev in uporabo pridobiti soglasje
upravljalca. |
|
|
S soglasjem se opredelijo tehnični pogoji izgradnje
spojnega voda, jaškov in priključitve na javno kanalizacijo. |
|
|
24. člen |
|
|
K vlogi za pridobitev soglasja za priključitev na javno
kanalizacijo mora investitor priložiti naslednje dokumente: |
|
|
– arhitektonsko zazidalno situacijo z vrisanim objektom in
komunalnimi napravami v merilu 1:1000, |
|
|
– kopijo katastrskega načrta, |
|
|
– podatek o predlagani višinski koti objekta, |
|
|
– podatke o namembnosti objekta in količini ter lastnostih
odpadnih voda. |
|
|
25. člen |
|
|
Upravljalec v soglasju opredeli: |
|
|
– možnost in tehnične pogoje priključitve objekta na javno
kanalizacijo, |
|
|
– višinsko koto in druge tehnične pogoje priključitve, |
|
|
– zahteve o ureditvi predčiščenja in zgraditvi kontrolnega
jaška, |
|
|
– pogoje glede posegov na obstoječo kanalizacijo, |
|
|
– pogoje, ki jih mora investitor izpolniti pred
pridobitvijo soglasja k uporabi objekta, |
|
|
– postopek za neposredno priključitev na javno
kanalizacijo. |
|
|
26. člen |
|
|
Postopek za pridobitev soglasja je hiter. Upravljalec je
dolžan izdati soglasje najkasneje v 30 dneh od prejema vloge po tem, ko
je dostavljeno potrdilo o poravnani obveznosti plačila prispevka za
priključitev na javno kanalizacijo. |
|
|
III. SMERNICE ZA
PROJEKTIRANJE IN GRADITEV HIŠNE – NOTRANJE KANALIZACIJE |
|
|
27. člen |
|
|
Hišna kanalizacija mora biti izdelana vodotesno. Izdelana
je lahko iz betonskih, litoželeznih, salonitnih, keramičnih ali
plastičnih cevi ter litih ali montažnih jaškov. |
|
|
28. člen |
|
|
Meteorne vode iz streh in utrjenih površin se mora
odvajati skozi peskolove. |
|
|
Odpadne vode iz kuhinj, kopalnic, pralnic in umivalnikov
je treba odvajati direktno. |
|
|
Odpadne vode iz dvorišč oziroma utrjenih površin, kjer se
pere avtomobile, je treba odvajati skozi peskolov in lovilec olj. |
|
|
Fekalne vode je treba odvajati direktno ali preko
usedalnika gošče. |
|
|
IV. PRIKLJUČITEV NA
JAVNO KANALIZACIJO |
|
|
30. člen |
|
|
Priključitev obstoječih in novih objektov na javno
kanalizacijsko omrežje je pred uporabo obvezna, če je priključek
tehnično izvedljiv in če je omrežje v bližini objekta, ki se
priključuje, to je v odd. max 40 m od objekta ali utrjenih površin. V
primeru, da priključitev ni tehnično izvedljiva ali pa kanalizacijsko
omrežje v bližini obravnavanega objekta ni zgrajeno, je lastnik dolžan
interno omrežje za odpadne vode zaključiti z nepretočno vodotesno
greznico do zgraditve javne kanalizacije. |
|
|
31. člen |
|
|
Za priključitev objekta na javno kanalizacijo mora bodoči
koristnik javne kanalizacije izpolniti prijavo za priključek, kateri
mora priložiti naslednje dokumente: |
|
|
– gradbeno dovoljenje za objekt, |
|
|
– načrt spojnega kanala oziroma izvršilni načrt, |
|
|
– dokumentacijo o izpolnitvi posebnih pogojev iz soglasja
za priključitev. |
|
|
32. člen |
|
|
Uporabnik je dolžan pravočasno (max 2 dni) po položitvi
kanala in priključitvi na priključno mesto, pred zasutjem, obvestiti
upravljalca, ki ugotovi tehnično pravilnost izvedbe skladno s pogoji, ki
so navedeni v soglasju. |
|
|
Obvestilo lahko poda tudi graditelj kanala v imenu
uporabnika. |
|
|
Na podlagi izpolnjene prijave za priključitev in
predložene dokumentacije upravljalec odobri neposredno priključitev na
javno kanalizacijo s tem, da izvede priključitev ali dopusti izvedbo pod
neposredno kontrolo predstavnika upravljalca. |
|
|
Meni se, da je objekt priključen na javno kanalizacijo, ko
predstavnik upravljalca pregleda spojni kanal in priključek ter ugotovi
ustreznost izvedbe. Svoje ugotovitve dokumentira v obrazcu prijave. |
|
|
V primeru, da spojni kanal ni zgrajen v skladu z izdanim
soglasjem in določili tega pravilnika in odloka, se priključitev odloži,
dokler se pomanjkljivosti ne odpravijo. |
|
|
33. člen |
|
|
Priključitev spojnega kanala se izvede praviloma v
revizijskem jašku javne kanalizacije. |
|
|
Koristnik javne kanalizacije, ki je po odloku o pogojih
odvanjanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda na območju Občine
Ribnica dolžan na spojnem kanalu zgraditi kontrolni jašek, si mora pred
projektiranjem notranje kanalizacije pridobiti od upravljalca smernice
za izgradnjo kontrolnega jaška. |
|
|
V. NORMATIVI O SESTAVI
ODPADNIH VODA, KI SE ODVAJAJO V JAVNO KANALIZACIJO |
|
|
34. člen |
|
|
Odpadne vode ne smejo vsebovati naslednjih sestavin: |
|
|
– nafte in naftnih derivatov; |
|
|
– ostanke lakov, topil in impregnacij; |
|
|
– gorljivih in eksplozivnih snovi; |
|
|
– trdih in viskoznih snovi kot so: les, žagovina, pepel,
plastika, živalski odpadki, slama, krpe itd.; |
|
|
– drugih škodljivih snovi, ki povzročajo spremembo
kemične, fizikalne, biološke in bakteriološke sestave podzemnih voda in
vodnih tokov. |
|
|
V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati odpadne vode
samo v primeru, da ne vplivajo škodljivo na naprave za dovod in čiščenje
odpadnih voda in na njihovo delovanje. Poleg tega morajo ustrezati
določbam odloka o javni kanalizaciji in tega pravilnika. |
|
|
35. člen |
|
|
Koncentracija vodikovih ionov izražena v pH enotah odpadne
vode ne sme biti manjše kot 6,5 in ne večja kot 9. Temperatura odpadne
vode, ki odteka v kanalizacijo, ne sme preseči 60 oziroma 40 stopinj
Celzija po premešanju. Brez predhodnega posebnega soglasja upravljalca
javne kanalizacije ni dovoljeno spuščati v javno kanalizacijo organsko
visoko obremenjenih odpadnih voda. |
|
|
36. člen |
|
|
Odpadne vode, ki se odvajajo v javno kanalizacijo, smejo
vsebovati škodljive snovi v naslednjih mejnih koncentracijah (MK): |
|
|
---------------------------------------------------------------- |
|
|
Mejna |
|
|
Parameter koncentracija |
|
|
mg/l |
|
|
---------------------------------------------------------------- |
|
|
SPLOŠNO |
|
|
1.
temperatura stopinj C 60/40 |
|
|
2. pH
vrednost 6,5–9,0 |
|
|
3. test
strupenosti negativen |
|
|
ANORGANSKE SNOVI |
|
|
4. alumunij
(Al) 20 |
|
|
5. arzen
(As) 0,1 |
|
|
6. barij (Ba)
10 |
|
|
7. svinec
(Pb) 0,5 |
|
|
8. bor
(B) 2 |
|
|
9. kadmij
(Cd) 0,5 |
|
|
10. celokupni
krom (Cr) 1 |
|
|
11. šestvalentni
krom Cr VI) 0,1 |
|
|
12. železo
(Fe) 2 |
|
|
13. baker
(Cu) 1 |
|
|
14. nikelj
(Ni) 1 |
|
|
15. živo srebro
(Hg) 0,01 |
|
|
16. srebro
(Ag) 0,1 |
|
|
17. cink
(Zn) 2 |
|
|
18. kositer
(Sn) 2 |
|
|
19. selen
(Se) 0,1 |
|
|
20. aktivni klor
(Cl 2) 3 |
|
|
21. aktivni brom
(Br 2) 3 |
|
|
22. amonijak
(NH3) – |
|
|
23. amonijum (NH
4) 10 |
|
|
24. klorov
dioksid (ClO2) 3 |
|
|
25. cianid
(CN-) 0,5 |
|
|
26. fluorid
(F-) 6 |
|
|
27. nitrit
(NO2-) 10 |
|
|
28. sulfat
(SO4-2) 300 |
|
|
29. sulfid (S
-2) 1 |
|
|
30. sulfit
(SO3-2) 10 |
|
|
ORGANSKE SNOVI |
|
|
31. masti in
olja estrahirana s pentanolom, |
|
|
težko topljivi
ogljikovodiki 10 |
|
|
32. celokupni
ogljikovodiki 20 |
|
|
33. pesticidi |
|
|
–
organofosforni 0,1 |
|
|
–
organoklorni 0,05 |
|
|
34.
fenoli 2 |
|
|
35.
formaldehid 5 |
|
|
36. klorirani
ogljikovodiki mg CI/1 |
|
|
– organska
topila 0,1 |
|
|
– halogenizirani
bifenili naftaleni (CI) 0,005 |
|
|
---------------------------------------------------------------- |
|
|
Za dosego mejnih koncentracij se odpadna voda ne sme
redčiti s čisto, hladilno ali drugo vodo. |
|
|
Odpadna voda ne sme imeti izrazito neprijetnega vonja za
okolico. |
|
|
37. člen |
|
|
Odpadne vode iz zdravstvenih ustanov marajo biti pred
odvodom v javno kanalizacijo dezinficirane. |
|
|
38. člen |
|
|
V posameznih izrednih primerih lahko upravljalec javne
kanalizacije dovoli tudi večje koncentracije, če je kasnejša razredčitev
z ostalimi odplakami v samem kanalizacijskem sistemu takšna, da ne
vpliva na delovanje čistilnih naprav. |
|
|
Z razredčenjem odpadnih voda ni dovoljeno doseganje
predpisanih maksimalnih dovoljenih koncentracij. |
|
|
VI. NORMATIVI O
SESTAVI ODPADNIH VODA, KI SE ODVAJAJO V VODOTOKE |
|
|
39. člen |
|
|
Odpadna voda, ki se odvaja v vodotoke mora ustrezati
naslednjim zahtevam: |
|
|
1. Temperatura odpadne vode na izlivu ne sme prekoračiti
33 stopinj C. |
|
|
2. PH vrednost mora biti v mejah 6,5 – 9,0. |
|
|
3. Biokemijska potreba po kisiku (BPK5) ne sme biti večja
od 30 mg O2/l. |
|
|
4. Vrednost netopnih substanc je lahko maksimalno 80 mg/l,
usedline po 2 urah usedanja maksimalno 0,5 ml/l. |
|
|
5. Vsebnost raztopljenih anorganskih soli je lahko
maksimalno 700 mg/l. |
|
|
6. Kemijska potreba po kisiku (KPK-dikromatna metoda) je
lahko maksimalno 160 mg O2/l v nefiltriranih vzorcih. |
|
|
7. Vsebnost celokupnega fosforja je lahko maksimalno 10
mg/l. |
|
|
8. Vsebnost maščob, olj, ki se ekstrahirajo s pentanom in
težkohlapnih ogljikovodikov, je lahko maksimalno 10 mg/l; od tega jih
sme odpasti na težkohlapne ogljikovodike največ 5 mg/l. |
|
|
9. Vsebnost vseh ogljikovodikov je lahko maksimalno 10
mg/l, od tega težkohlapnih največ 5 mg/l v skladu s točko 8.
Koncentracija celokupnih ogljikovodikov odpadnih voda, ki odtekajo v
kanalizacijo, ne sme prekoračiti 20 mg/l, od tega težkohlapnih največ 10
mg/l. |
|
|
10. Vsebnost kloriranih ogljikovodikov (trikloretilen,
perkloretilen, trikloretan itd.), je lahko maksimalno 0,1 mg Cl/l). |
|
|
11. Vsebnost vodohlapnih fenolov je lahko maksimalno do
0,05 mg/l. Koncentracija vodohlapnih fenolov odpadnih voda, ki odtekajo
v kanalizacijo, ne sme prekoračiti 2,0 mg/l. |
|
|
40. člen |
|
|
Odpadne vode pred vtokom v vodne tokove ne smejo vsebovati
več kot 20.000 MPN skupnih koliformnih bakterij v 100 ml, 12.000
koliformnih bakterij fekalnega izvora v 100 ml in 2000 streptokokov
fekalnega izvora v 100 ml. |
|
|
41. člen |
|
|
Odpadna voda, ki se odvaja v vodotoke sme vsebovati
škodljive snovi v naslednjih mejnih koncentracijah: |
|
|
---------------------------------------------------------------- |
|
|
Mejna |
|
|
Parameter koncentracija |
|
|
mg/l |
|
|
---------------------------------------------------------------- |
|
|
SPLOŠNO |
|
|
1.
temperatura 33/3/2 stopinj C |
|
|
2. vsebnost
anorganskih soli 700 |
|
|
3. vsebnost
neraztopljenih snovi 80 |
|
|
4. usedljive
snovi 0,5 |
|
|
5. pH
vrednosti 6,5–9,0 |
|
|
6. kemijska
potreba po kisiku KPK 160 |
|
|
7. petdnevna
biokemijska potreba po kisiku BPK5 30 |
|
|
8. test
strupenosti negativen |
|
|
ANORGANSKE SNOVI |
|
|
9. alumunij
(Al) 10 |
|
|
10. arzen
(As) 0,1 |
|
|
11. barij (Ba)
10 |
|
|
12. svinec (Pb)
0,5 |
|
|
13. bor
(B) 0,3 |
|
|
14. kadmij (Cd)
0,5 |
|
|
15. celokupni
krom (Cr) 1,0 |
|
|
16. šestvalentni
krom Cr VI) 0,05 |
|
|
17. železo
(Fe) 2,0 |
|
|
18. baker (Cu)
0,5 |
|
|
19. nikelj
(Ni) 1 |
|
|
20. živo srebro
(Hg) 0,01 |
|
|
21. srebro
(Ag) 0,1 |
|
|
22. cink
(Zn) 1 |
|
|
23. kositer
(Sn) 2 |
|
|
24. selen
(Se) 0,01 |
|
|
25. aktivni klor
(Cl 2) 0,2 |
|
|
26. aktivni brom
(Br 2) 0,2 |
|
|
27. amonijak (NH
3) 0,1 |
|
|
28. amonijum
(NH4) 1 |
|
|
29. klorov
dioksid (Cl O2) 0,2 |
|
|
30. cianid
(CN-) 0,1 |
|
|
31. fluorid
(F-) 6 |
|
|
32. nitrat in
nitrit (NO3- + NO2-) 40 |
|
|
33. nitrit
(NO2-) 1 |
|
|
34. fosfor
(P) 10 |
|
|
35. sulfat
(SO4-2) – |
|
|
36. sulfid
(S-2) 0,1 |
|
|
37. sulfit
(SO3-2) 1 |
|
|
ORGANSKE SNOVI |
|
|
38. celokupni
organski ogljik 17 |
|
|
39. masti in
olja estrahirana s pentanom, |
|
|
težko topni
ogljikovodiki 10 |
|
|
40. celokupni
ogljikovodiki 10 |
|
|
41. klorirani
ogljikovodiki: |
|
|
– organska
topila mg C1/l 0,1 |
|
|
– halogenizirani
bifenili naftaleni (kot Cl) 0,05 |
|
|
42. pesticidi: |
|
|
–
organofosforni 0,005 |
|
|
–
organoklorni 0,005 |
|
|
43.
fenoli 0,05 |
|
|
44.
formaldehid 1 |
|
|
---------------------------------------------------------------- |
|
|
VII. UGOTAVLJANJE
STOPNJE ONESNAŽENOSTI ODPADNE VODE |
|
|
42. člen |
|
|
Lastnosti odpadnih voda se ugotavlja z rednimi analizami
vzorcev vode. |
|
|
Koristniki javne kanalizacije, ki uporabljajo vodo v
tehnološkem postopku proizvodnje ali uporabljajo večje količine
čistilnih sredstev, morajo dati svojo odpadno vodo najmanj štirikrat
letno analizirati pooblaščeni delovni organizaciji. Termin odvzema
vzorcev se določi v dogovoru z upravljalcem. |
|
|
Uporabnik javne kanalizacije mora en izvod vsake analize
dostaviti upravljalcu v roku 8 dni po opravljeni analizi. |
|
|
43. člen |
|
|
Vzorec odpadne vode za kontrolno analizo se vzame v
prisotnosti predstavnika koristnika javne kanalizacije in predstavnika
upravljalca. O odvzetem vzorcu se napravi zapisnik. Kadar se s kontrolno
analizo ugotovi, da odpadna voda vsebuje škodljive snovi nad določenimi
mejnimi koncentracijami, mora uporabnik javne kanalizacije takoj
pristopiti k sanaciji razmer in upravljalcu povrniti eventualno nastalo
škodo na objektih javne kanalizacije ter stroške kontrolne analize. |
|
|
44. člen |
|
|
Za presojo mejnih koncentracij škodljivih snovi je
merodajna analiza povprečnega 24-urnega vzorca. |
|
|
45. člen |
|
|
V primeru večjih okvar na napravah posameznega uporabnika
javne kanalizacije, ki bi lahko povzročile izpust odpadne vode v javno
kanalizacijo, ki ne ustreza določbam odloka o pogojih, načinu odvajanja
in čiščenja odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Ribnica in
tega pravilnika, se opravijo izredne analize odpadne vode na stroške
uporabnika. V takih primerih se takoj obvesti vodnogospodarsko
inšpekcijo. |
|
|
46. člen |
|
|
Onesnaženost odpadne vode se ugotavlja po njenih
fizikalnih, kemijskih in bioloških lastnostih. |
|
|
Onesnaženost odpadnih voda, ki se v Občini Ribnica
odvajajo v javno kanalizacijo se ugotavlja po naslednjih kriterijih: |
|
|
– usedljivost (U) po Imhoffu v ml/l v 30 minutah, |
|
|
– kemijska poraba kisika (KPK) s K-bikromatom (K2Cr207), |
|
|
– biološka poraba kisika (BPK5) v 5 dneh, |
|
|
– strupenost (S) kot faktor potrebne razredčenosti odpadne
vode, da ni več strupena za ribe, |
|
|
– vsebnost težkih kovin (K). |
|
|
47. člen |
|
|
Pri uporabnikih javne kanalizacije, ki uporabljajo vodo v
tehnološkem postopku (industrijska odpadna voda) se ugotavlja faktor
onesnaženosti odpadne vode. Faktor onesnaženosti (F) je razmerje med
onesnaženostjo industrijske odpadne vode (i) in onesnaženostjo fekalne
odpadne vode (f). |
|
|
Faktor onesnaženosti služi kot eno od meril za določitev
prispevka za čiščenje odpadne vode. |
|
|
48. člen |
|
|
Za izračun faktorja onesnaženosti se uporablja naslednja
formula: |
|
|
F = 0,40 × Ui / Uf + 0,60 × 7 K PKi / K PKf + 0,1 × Si /
Sf |
|
|
V formuli uporabljeni znaki pomenijo: |
|
|
F = faktor onesnaženosti, |
|
|
Ui = usedljivost industrijske odpadne vode po Imhoffu v 30
min, |
|
|
Uf = usedljivost fekalne odpadne vode po Imhoffu v 30
minutah, ki je določena kot konstanta 5 ml/l, |
|
|
KPKi = kemična poraba kisika industrijske odpadne vode s K
– bikromatom, |
|
|
KPKf = kemična poraba kisika fekalne odpadne vode z K –
bikromatom, ki je določena kot konstanta 300 mg O2/l, |
|
|
Si = strupenost industrijske odpadne vode kot faktor
razredčenosti, da odpadna voda ni več strupena za ribe, |
|
|
Sf = strupenost fekalne odpadne vode kot faktor
razredčenosti, da odpadna voda ni več strupena za ribe. |
|
|
Kadar je onesnaženost industrijske odpadne vode (i) po
posameznih kriterijih manjša, kot je določeno za fekalno odpadno vodo
(f) se pri izračunu uporabi konstanto določeno za fekalno odpadno vodo. |
|
|
49. člen |
|
|
Za izračun faktorja onesnaženosti se uporabljajo podatki
iz analiz najmanj treh 24-urnih povprečnih vzorcev, odvzetih v daljšem
časovnem razmaku. Uporabljajo se samo podatki iz tistih analiz, za
katere je odvzel vzorec predstavnik organizacije, pooblaščene za
opravljanje analiz. |
|
|
VIII. NAČIN
ZARAČUNAVANJA STROŠKOV ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNIH VODA |
|
|
50. člen |
|
|
Uporabniki javne kanalizacije so dolžni plačevati stroške
uporabe kanalizacije oziroma odvajanja voda in stroške čiščenja odpadnih
voda od dneva priključitve na javno kanalizacijo oziroma čistilno
napravo (po odloku). |
|
|
Osnova za zaračunavanje stroškov za odvajanje voda in za
čiščenje odpadnih voda, je porabljena pitna voda iz javnega ali
internega vodovoda in porabljena tehnološka voda iz drugih virov. |
|
|
51. člen |
|
|
Višina stroškov uporabe javne kanalizacije se določi na
podlagi ugotovljene količine odpadne vode in cene za enoto v vrednosti
največ 25% od zneska vodarine. |
|
|
52. člen |
|
|
Višina stroškov oziroma prispevek za čiščenje odpadnih
voda se določi na podlagi ugotovljene količine odpadne vode, cene za
enoto in faktorja onesnaženosti. |
|
|
IX. ZAGOTAVLJANJE
OBRATOVANJA, VZDRŽEVANJA IN NADZORA JAVNE IN HIŠNE KANALIZACIJE |
|
|
53. člen |
|
|
Upravljalec ima vsak čas pravico dostopa do vseh
kanalizacijskih objektov in naprav, zaradi njihovega vzdrževanja, zaradi
meritev ter snemanj, zaznamovanj in podobno, ne glede na to, kdo je
imetnik pravice uporabe, lastnik ali upravljavec tega objekta, oziroma
naprave ali zemljišča, na katerem se nahajajo kanalizacijski objekti ali
naprave. |
|
|
Upravljalec ima vsak čas pravico kontrolirati vse
kanalizacijske objekte in naprave ter čistilne naprave in druge naprave,
ki so priključene na javno kanalizacijo, čeprav po določbah tega
pravilnika ne spadajo v javno kanalizacijo. |
|
|
54. člen |
|
|
Vsakdo, ki povzroči materialno škodo na kanalizacijskem
omrežju ter na objektih in napravah ali ki povzroči škodo zaradi
škodljivih odplak, jo je dolžan povrniti. |
|
|
55. člen |
|
|
Upravljalec je dolžan skrbeti za nemoteno obratovanje,
vzdrževanje in nadzor koriščenja javne kanalizacije. Nadzor koriščenja
javne kanalizacije obsega tudi nadzor obratovanja in vzdrževanja
notranje kanalizacije. O obratovanju, vzdrževanju in nadzoru objektov in
naprav javne kanalizacije se mora voditi posebna evidenca. |
|
|
56. člen |
|
|
Pri vzdrževanju javne kanalizacije mora upravljalec
zagotavljati predvsem: |
|
|
– tekoči nadzor stanja na objektih in napravah javne in
notranje kanalizacije, ki obsega sistematične preglede, kontrolo iztokov
iz spojnih kanalov, zasledovanje in analiziranje podatkov iz kontrolnih
instrumentov ter zbiranje predlogov in pripomb uporabnikov javne
kanalizacije, |
|
|
– sistematično čiščenje in vzdrževanje objektov javne
kanalizacije, |
|
|
– intervencijsko vzdrževanje, čiščenje in popravilo javne
kanalizacije, |
|
|
– intervencijsko vzdrževanje in popravilo notranje
kanalizacije v breme koristnika, kadar je to potrebno zaradi zavarovanja
normalnega delovanja javne kanalizacije ali varovanja okolja. |
|
|
Za redno obratovanje in vzdrževanje črpališč in čistilnih
naprav mora upravljalec sprejeti obratne poslovnike za posamezni objekt,
za ostale objekte pa letni plan vzdrževanja. |
|
|
57. člen |
|
|
Odlaganje gošč iz čistilnih naprav, vzdrževanje in
kontrola odlagališča se opravlja po posebnem poslovniku odlagališča. |
|
|
58. člen |
|
|
Enkrat letno se mora na vseh kanalizacijskih objektih
opraviti deratizacija v skladu z določili predpisov o deratizaciji. |
|
|
59. člen |
|
|
O obratovanju, vzdrževanju, intervencijah in drugi
problematiki v zvezi z odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda se mora
enkrat letno pismeno poročati Občinskemu svetu občine Ribnica. |
|
|
60. člen |
|
|
Upravljalec vodi kataster javne kanalizacije v skladu z
zakonom in drugimi predpisi o podzemnem katastru. |
|
|
61. člen |
|
|
Za vsak objekt javne kanalizacije se mora izdelati
izvršilni načrt po določbah predpisov o podzemnem katastru. |
|
|
Izvršilni načrt mora investitor predati upravljalcu ob
predaji instalacij in naprav javne kanalizacije v upravljanje ali pa
izdelavo izvršilnega načrta naročiti pri upravljalcu pred začetkom
uporabe kanalizacije oziroma pred zasutjem cevi in objektov. |
|
|
62. člen |
|
|
Upravljalec mora voditi posebno evidenco priključkov na
javno kanalizacijo in kataster spojnih vodov. |
|
|
X. PREHODNE IN KONČNE
DOLOČBE |
|
|
63. člen |
|
|
Upravljalec mora v roku 12 mesecev po uveljavitvi tega
pravilnika z analizo ugotoviti sestav odpadnih voda, ki se odvajajo v
javno kanalizacijo oziroma v vodotoke v skladu s V. in VI. poglavjem
tega pravilnika. |
|
|
Če ugotovi, da sestav odpadnih voda ni v skladu s V. in
VI. poglavjem tega pravilnika, o tem pismeno obvesti uporabnika javne
kanalizacije. |
|
|
64. člen |
|
|
Uporabniki javne kanalizacije morajo v roku dveh let po
uveljavitvi tega pravilnika zagotoviti, da bo sestav odpadnih voda
ustrezal dovoljenim mejnim koncentracijam, določenim v V. poglavju tega
pravilnika. |
|
|
65. člen |
|
|
Uporabniki javne kanalizacije, ki morajo zgraditi naprave
za predčiščenje, nevtralizacijo odpadnih voda, lovilce olj ali žagovine
ter kontrolne jaške, morajo to storiti najkasneje v roku dveh let po
uveljavitvi tega pravilnika. |
|
|
66. člen |
|
|
V primeru nekontroliranega izlitja nevarnih in škodljivih
snovi v javno kanalizacijo, je povzročitelj dolžan o tem obvestiti
upravljalca. |
|
|
Za motnje pri obratovanju čistilnih naprav, ki jih je
povzročil izpust, je povzročitelj dolžan odpraviti vzroke in posledice
ter kriti nastale dodatne stroške upravljalcu. |
|
|
67. člen |
|
|
Spremembe in dopolnitve tega pravilnika se sprejmejo po
postopku določenem za njegov sprejem. |
|
|
68. člen |
|
|
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem
listu RS. |
|
|
|
|
|
Št. 01-DP-353-14-95 |
|
|
Ribnica, dne 9. novembra 1995. |
|
|
Predsednik
Občinskega sveta
občine Ribnica
mag. Andrej Mate l. r. |
|
|
|