Na podlagi 61. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 z dne
13. 4. 2007) in na podlagi 12. člena
Statuta Občine Vojnik (Uradni list RS, 59/06 in 67/06) je Občinski
svet Občine Vojnik na 21. redni seji dne 18. 12. 2008 sprejel |
ODLOK |
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Frankolovo - Verpete |
I. UVODNA DOLOČILA |
1. člen |
(vsebina odloka) |
(1) Sprejme se
»Občinski podrobni prostorski načrt Frankolovo - Verpete« (v
nadaljevanju občinski podrobni prostorski načrt ali OPPN) , ki
predstavlja del ureditvenega območja naselja Verpete v Občini Vojnik. |
(2) Odlok o občinskem
podrobnem prostorskem načrtu Frankolovo - Verpete – v nadaljevanju odlok
– določa ureditveno območje prostorskega načrta, arhitekturne, krajinske
in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, načrt parcelacije,
etapnost izvedbe prostorskih ureditev, rešitve in ukrepe za celostno
ohranjanje kulturne dediščine, za varstvo okolja in naravnih virov ter
ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo in varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, pogoje glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, vplive in
povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora in dopustna odstopanja
od načrtovanih rešitev. |
(3) Vsebine iz
prejšnjega odstavka so prikazane tudi v kartografskem delu in so
sestavni del tega odloka. |
(4) Občinski podrobni
prostorski načrt je izdelal Razvojni center INŽENIRINGI Celje d.o.o.
Teharska cesta 40, Celje, pod št. naloge 507/07 z datumom december 2008. |
2. člen |
(prostorske ureditve, ki se načrtujejo z OPPN) |
Z OPPN se znotraj
ureditvenega območja predvidi gradnja novih individualnih objektov s
pripadajočo zunanjo ureditvijo. |
3. člen |
(sestavni deli OPPN) |
Podrobni prostorski
načrt iz prejšnjega člena vsebuje odlok, kartografski del in obvezne
priloge: |
A. ODLOK |
B. SEZNAM PRILOG
PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA |
1.0 Povzetek za javnost |
2.0 Izvleček iz
strateškega prostorskega akta |
3.0 Obrazložitev in
utemeljitev podrobnega prostorskega načrta |
3.1 Opis prostorske
ureditve, ki se načrtuje s podrobnim prostorskim načrtom |
3.2 Ureditveno območje
podrobnega prostorskega načrta |
3.3 Umestitev
načrtovane ureditve v prostor |
3.4 Zasnova projektnih
rešitev prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske
infrastrukture in obveznost priključevanja nanje |
3.5 Rešitve in ukrepi
za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine in
trajnostno rabo naravnih dobrin |
3.6 Rešitve in ukrepi
za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami |
3.7 Načrt parcelacije |
3.8 Etapnost izvedbe
prostorske ureditve ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje podrobnega
prostorskega načrta |
4.0 Strokovne podlage,
na katerih temeljijo rešitve |
5.0 Smernice in mnenja
odgovornih nosilcev urejanja prostora |
6.0 Seznam sprejetih
aktov o zavarovanju in seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili
upoštevani pri pripravi podrobnega prostorskega načrta |
7.0 Spis postopka
priprave in sprejemanja občinskega podrobnega prostorskega načrta |
(Na vpogled pri
pripravljavcu občinskega podrobnega prostorskega načrta – Občina Vojnik) |
C. IZJAVA ODGOVORNEGA
PROSTORSKEGA NAČRTOVALCA |
|
D. |
KARTOGRAFSKI
DEL Z GRAFIČNIMI NAČRTI |
|
1.0 |
NAČRT NAMENSKE
RABE |
|
|
PROSTORA
|
|
1.1 |
Pregledna
situacija |
|
1.2 |
Izsek iz
družbenega plana občine Vojnik |
M 1 : 5000 |
1.3 |
Kopija
katastrskega načrta |
M 1 : 1250 |
2.0 |
2NAČRT
UREDITVENEGA OBMOČJA Z NAČRTOM |
|
|
PARCELACIJE
|
|
2.1 |
Geodetski
načrt obstoječega stanja z mejo |
M 1 : 500 |
|
območja
obdelave |
|
2.2 |
Prikaz
ureditvenega območja OPPN z novo |
M 1 : 500 |
|
parcelacijo
|
|
2.3 |
Ureditvena
zazidalna situacija z |
M 1 : 500 |
|
zasnovo
zelenih površin |
|
2.4 |
Urbanistični –
funkcionalno tehnični in |
M 1 : 500 |
|
oblikovalski –
pogoji |
|
2.5 |
Karakteristični prerezi |
M 1 : 250 |
3.0 |
NAČRT
UMESTITVE NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR S |
|
|
PRIKAZOM
VPLIVOV IN POVEZAV S SOSEDNJIMI |
|
|
OBMOČJI
|
|
3.1 |
Prometno
tehnična situacija |
M 1 : 500 |
3.2.1 |
Zbirni načrt
komunalnih vodov |
M 1 : 500 |
|
in priključkov
|
|
3.2.2 |
Zbirni načrt
komunalnih vodov |
M 1 : 500 |
|
in priključkov
|
|
3.3 |
Tehnični
elementi za zakoličenje |
M 1 : 500. |
|
gradbenih
parcel in objektov |
|
|
II. UREDITVENO OBMOČJE PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA |
4. člen |
(ureditveno območje OPPN) |
(1) Ureditveno območje
podrobnega prostorskega načrta obsega del ureditvenega območja naselja
Verpete v občini Vojnik. Območje podrobnega prostorskega načrta obsega
del zemljišč, ki so predvideni za razvoj naselja in so opredeljena kot
stavbna zemljišča. |
(2) Območje obdelave
obsega parceli št. 2/1 in 66, k.o. Verpete, ki je po namenski rabi
Prostorskega plana občine Vojnik opredeljena kot stavbno zemljišče. |
(3) Območje podrobnega
prostorskega načrta je prikazano na grafični prilogi št. 2.1 »Geodetski
načrt obstoječega stanja z mejo območja obdelave.« |
(4) Velikost območja je
cca. 7.310 m2. |
5. člen |
(prikaz ureditvenega območja OPPN z novo parcelacijo) |
Ureditveno območje
podrobnega prostorskega načrta z novo parcelacijo je prikazano v
grafični prilogi na karti 2.2 »Prikaz ureditvenega območja OPPN z novo
parcelacijo«. |
6. člen |
(posegi izven
ureditvenega območja OPPN) |
Ne glede na določbe
prejšnjega člena ureja podrobni prostorski načrt tudi navezavo javne
gospodarske infrastrukture izven ureditvenega območja v skladu z
določbami od 15. do 18. člena tega odloka. |
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR |
7. člen |
(opis vplivov in povezav s sosednjimi območji) |
(1) Vplivno območje
podrobnega prostorskega načrta je ureditveno območje in ureditve izven
obravnavanega območja, ki so potrebne za izvedbo in priključevanje javne
gospodarske infrastrukture. |
(2) Vplivno območje
obsega: |
– vse nove gradbene
parcele znotraj OPPN, |
– vse posege v zvezi s
predvidenimi dostopnimi cestami do območja obdelave in |
– vse posege v zvezi z
izvedbo javne gospodarske infrastrukture. |
(3) Vplivno območje je
enako ureditvenemu območju in je prikazano v grafičnih prilogah na karti
2.2 »Prikaz ureditvenega območja OPPN z novo parcelacijo«. |
8. člen |
(opis načrtovanih rešitev) |
Območje OPPN
predstavlja zaključeno funkcionalno celoto – območje individualne
stanovanjske gradnje severno od obstoječe javne občinske ceste (objekti
1 do 11) . |
9. člen |
(dopustne dejavnosti) |
Območje podrobnega
prostorskega načrta je po namenski rabi razdeljeno na cone površin za
stanovanja ter na cone prometne in komunalne infrastrukture. Sestavni
deli posameznih con so zelene površine in površine za mirujoči promet. |
10. člen |
(vrste dopustnih gradenj) |
Vrsta dopustnih gradenj
oziroma drugih del: |
– gradnja novega
objekta |
– rekonstrukcija |
– sprememba namembnosti |
– redna in
investicijska vzdrževalna dela |
– parcelacija. |
11. člen |
(dopustni objekti glede na namen) |
(1) Stavbe: |
– stanovanjske stavbe
(individualne enostanovanjske stavbe) |
(2) Gradbeno inženirski
objekti: |
– objekti transportne
infrastrukture (lokalne ceste in javne poti, podhodi) |
– cevovodi,
komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi (distribucijski
cevovodi, distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska
komunikacijska omrežja) |
(3) Enostavni objekti: |
– pomožni objekti
(pomožni objekti za lastne potrebe v območju individualne stanovanjske
gradnje) |
– pomožni
infrastrukturni objekti (pomožni cestni objekti, pomožni energetski
objekti, pomožni komunalni objekti) |
– vadbeni objekti,
namenjeni športu in rekreaciji na prostem |
– urbana oprema. |
12. člen |
(prikaz in opis funkcionalno oblikovalskih pogojev načrtovane ureditve) |
(1) Horizontalni
gabariti objektov so razvidni iz grafične priloge št. 2.3 »Ureditvena
zazidalna situacija z zasnovo zelenih površin«, vertikalni gabariti pa
so prikazani v grafični prilogi št. 2.5 »Karakteristični prerezi«. |
(2) Pri vseh objektih
je potrebno upoštevati regulacijske elemente, ki so razvidni iz grafične
priloge št. 2.4 »Urbanistični – funkcionalno tehnični in oblikovalski
pogoji«. |
(3) Pomen regulacijskih
elementov: |
– GM gradbena meja je
črta, ki jo novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je
dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost |
– GL gradbena linija je
črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni objekti ki se
gradijo na zemljiščih ob tej črti, dovoljeni so le zamiki fasade, največ
do 0,4 m (na vsako stran) |
– vhod je označena smer
glavnega dostopa do objekta. |
(4) Stanovanjsko
območje: |
Stanovanjski del z
individualnimi enostanovanjskimi hišami zaključuje območje severno od
javne občinske ceste. Parkiranje je predvideno na lastnem zemljišču v
izven objekta. |
13. člen |
(lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo) |
(1) Tipologija zazidave |
– stanovanjski objekti
1 do 11 – individualni enostanovanjski objekt. |
(2) Velikost objektov |
Za vse objekte je
velikost razvidna iz karte št. 2.4 »Urbanistični – funkcionalno tehnični
in oblikovalski pogoji«. Višina slemena objekta P7 je 345,30 m n.v, kar
je razvidno iz karte št. 2.5 »Karakteristični prerezi«. |
Tlorisni gabariti
objektov na nivoju pritličja: |
– objekti: 10,0 m x
8,50 m z možnostjo razširitve 2,0 m in tolerance zaradi izvedbe fasade |
– nadstrešnice za
avtomobile: 6,0 m x 7,0 m, maksimalni gabarit vključno z vhodnim
nadstreškom. |
(3) Oblikovanje zunanje
podobe objekta |
Za vse objekte – ob
upoštevanju pogojev iz karte št. 2.4. |
Oblikovanje novih
objektov mora biti sodobno, izvedeno iz kvalitetnih materialov.
Oblikovni princip, izbor materialov in barv naj bo usklajen. Izbor barve
in materiala za stavbno pohištvo naj se prilagodi barvi fasade in
strešne kritine. Slemenski zaključki strehe naj bodo izvedeni s čopi.
Barva strešne kritine naj bo temnejša. Aneksi k objektom naj bodo
praviloma oblikovani iz stekla ali lesa. Glavni vhodi v objekte naj bodo
urejeni s pokritih in nepokritih zunanjih površin direktno iz ulične
strani objekta. Zelene površine se zatravijo. Zaželena je zasaditev
enovrstnega listnatega drevja z namenom, da se poleg grajene
infrastrukture vzpostavi tudi hortikulturna ureditev v prostoru.
Dopustno je tudi drugačno oblikovanje zelenih površin, obvezna pa je
uporaba avtohtonih rastlinskih vrst. Vse glavne poti v območju, dostopi
do objektov in objekti morajo biti oblikovani tako, da so omogočeni
dostopi funkcionalno oviranim ljudem. Ekološki otoki morajo biti urejeni
v neposredni bližini ceste, tako da so čim laže dostopni uporabnikom in
službi za odvoz odpadkov. |
Oporni zidovi morajo
biti arhitekturno obdelani ali obloženi s kamnom. Obvezna je delna ali
popolna za ozelenitev opornega zidu. Materiali in oblikovanje
nezahtevnih in enostavnih objektov naj bo prilagojeno osnovnemu objektu
in njegovi namembnosti. Nadstrešnice, objekti namenjeni začasnemu
skladiščenju, ute in ograje naj bodo praviloma lesene izvedbe. Kritina
nadstreškov je lahko tudi iz transparentnih materialov. |
(4) Lega objekta na
zemljišču |
Za vse objekte je
razvidna iz karte 2.3 »Ureditvena zazidalna situacija z zasnovo zelenih
površin«. |
(5) Velikost in oblika
gradbene parcele |
Za vse objekte je
razvidno iz karte 2.2 »Prikaz ureditvenega območja OPPN z novo
parcelacijo«. |
(6) Druga merila in
pogoji v zvezi z gradnjo in vzdrževanjem objektov |
Za vse objekte so
merila določena v pogojih za etapnost izvedbe OPPN (poglavje VIII) . |
(7) Pogoji za gradnjo
enostavnih in nezahtevnih objektov |
Na ureditvenem območju
OPPN je dovoljena postavitev oziroma gradnja naslednjih vrst enostavnih
objektov: |
a) objekti za lastne
potrebe: |
– nadstrešek, to je
streha pred vhodom v objekt, namenjena zaščiti osebnih motornih vozil in
koles, zbirnih mest za komunalne odpadke in podobno, če je njegova
površina največ 30 m2 in višina najvišje točke največ 3,50 m merjeno od
najnižje točke objekta; |
– zbiralnik za kapnico,
to je montažen ali obzidan in nadkrit prostor za vodo, prestreženo ob
padavinah, navadno s strehe, če je njegova prostornina do 10 m3; |
– enoetažni pritlični
objekt s tlorisno površino do 4 m2 in višino najvišje točke največ 2 m,
merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad
prostorom; |
– utrjena dvorišča do
površine 50 m2 skupne površine; |
– obešanka na drogu
javne razsvetljave z največjo površino ene strani 2 m2; |
Na ureditvenem območju
OPPN je dovoljena postavitev oziroma gradnja naslednjih vrst nezahtevnih
objektov: |
– objekti za lastne
potrebe: |
– uta oziroma senčnica,
to je enoetažna, pritlična, navadno lesena, delno odprta stavba, katere
streha je hkrati strop nad prostorom, z bruto površino največ 6 m2 in
višino najvišje točke največ 3 m, merjeno od najnižje točke objekta; |
– bazen, to je montažen
ali obzidan prostor za vodo, namenjen kopanju, lahko pa tudi gašenju
morebitnega požara, če je njegova tlorisna površina do 30 m2 in globina
do 1,35 m merjeno od roba do dna; |
– ograje nižje od 2,2
m; |
– škarpe in oporni
zidovi, če njihova višina ne presega 1,5 m; izjemoma je zaradi terenskih
danosti dopustna postavitev upornega zidu do višine 2,20 m; |
– objekt za
oglaševanje, to je reklamni stolp ali pano, na katerega so nameščena
oglasna sporočila, s površino prostora za namestitev oglasnih sporočil
do 20 m2 in višino najvišje točke največ 7 m, merjeno od najnižje točke
objekta, razen panojev, ki so del fasade. |
Ostalih enostavnih in
nezahtevnih objektov ni dopustno graditi oziroma postavljati. Za gradnjo
enostavnih in nezahtevnih objektov v varovalnem pasu komunalnih vodov,
si mora investitor pridobiti soglasje upravljavca posameznega
komunalnega voda. |
14. člen |
(lokacijski pogoji in usmeritve za ureditev zelenih površin) |
(1) Stanovanjska
soseska območja Frankolovo - Verpete naj omogoča uporabnikom prijetno
bivanje, druženje, trenutke športa in igre v urejenem krajinskem okolju
na lastnem dvorišču. |
(2) Krajinska ureditev
med individualnimi hišami se uredi v skladu z željami in potrebami
lastnikov. |
(3) Obcestni prostor
stanovanjske soseske je zasajen z drevesi. |
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE
GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE IN OBVEZNOST PRIKLJUČEVANJA NANJE |
15. člen |
(prometna ureditev cestnega omrežja) |
(1) Za potrebe
funkcioniranja nove zazidave je potrebno urediti dve novi dovozni
interni napajalni cesti. Višinski potek dovoznih cest in novogradenj je
treba prilagajati izgrajeni cesti in cestnim priključkom. Niveleta
odsekov novih dovoznih cest 1 in 2 se definira s koto priključitve na
obstoječo občinsko cesto. |
(2) Dovozni cesti se
podrejeno priključujeta na lokalno cesto, ki poteka južno od nove
zazidave. Hitrost na notranjih dovoznih cestah 1 in 2 se omeji pa 30
km/h (območje omejene hitrosti) . Pri vključevanju v promet na
prednostno cesto je zaradi prometne varnosti potrebno zagotoviti
preglednost (pregledni trikotnik) . Znotraj območja obravnave je
prepovedan promet za tovorna vozila, razen za dostavo in komunalna
vozila. |
(3) Dovozni cesti sta
obrobljeni z betonskimi robniki. Cesta 1 je širine 5,50 m, cesta 2 pa
5,00 m. Na javni občinski cesti je predvidena ureditev dveh križišč z
dovoznima cestama kot trikrako križišče brez zavijalnih pasov. Dovozna
cesta 1 ima na vzhodni strani predviden hodnik za pešce (pločnik) v
širini 1,6m. Dovozna cesta 1 ima opredeljeno faznost gradnje. Prva faza
se izvede sočasno z gradnjo objektov, druga faza pa po gradnji objektov
na parceli št. 59, k.o. Verpete kot dodatna povezava za bodoče objekte
na parceli št. 59, k.o. Verpete. |
(4) Dovozni cesti |
Cesti se izvedeta v
enakem profilu do križišča – priključka na javno občinsko cesto. |
Vozišče bo utrjeno z
asfaltom. |
(5) Mirujoči promet –
parkirne površine: |
Za vsako stanovanjsko
enoto eno je potrebno zagotoviti po 2 parkirni mesti. Parkirišča je
možno nadkriti z odprtim nadstreškom. Možna je ureditev garaže v
individualnih stanovanjskih objektih (vkopana klet) . |
(6) Ob cesti v
Črešnjice se predvidi in izvede hodnik za pešce. |
16. člen |
(splošno o komunalni in energetski infrastrukturi) |
(1) Za izgradnjo
načrtovane infrastrukture je potrebno izdelati projektno dokumentacijo.
Rezervirati je treba trase za vse zemeljske komunalne in energetske
vode, pri čemer je treba upoštevati predpisane minimalne horizontalne in
vertikalne odmike, zahteve upravljalcev, vsa veljavna zakonska določila
predpisov o sanitarnem, higienskem in požarnem varstvu. |
(2) Upoštevati je treba
tudi predpisani medsebojni odmik med vodovodom in kanalizacijo, ki
znaša: minimalni vertikalni odmik 0.5 m, minimalni horizontalni odmik
3.0 m. Kolikor tega ni mogoče doseči, je potrebno vodovod primerno
zaščititi (glineni naboj). |
(3) Potek komunalnih in
energetskih infrastrukturnih objektov in naprav je razviden iz grafične
priloge št. 3.2.1 in 3.2.2. »Zbirni načrt komunalnih vodov in
priključkov«. |
(4) Podatki o obstoječi
infrastrukturi so pridobljeni od posameznih upravljavcev. Pred
nadaljnjim načrtovanjem je potrebno na terenu določiti natančno lego
posameznih infrastrukturnih vodov. Posamezne rešitve so povzete iz
izdelanih idejnih zasnov. |
(5) Podrobni prostorski
načrt podaja konceptualne rešitve. Natančne rešitve se podajo v
projektni dokumentaciji, ki mora upoštevati pogoje posameznih nosilcev
urejanja prostora oziroma upravljavcev komunalnih vodov. Zato so
dopustna odstopanja od rešitev v podrobnem prostorskem načrtu (trasa,
zasnove) , ki so strokovno utemeljena. |
(6) Ureditev komunalne
infrastrukture je vezana na izgradnjo novih dovoznih cest 1 in 2. Glavna
navezava na komunalne vode bo potekala severno in vzporedno z obstoječo
občinsko cesto. |
(7) Navezava na javno
komunalno in energetsko infrastruktura je obvezna. |
17. člen |
(komunalna infrastruktura) |
Kanalizacija |
(1) Predvideni objekti
se na kanalizacijo priključujejo preko sekundarnega kanalizacijskega
omrežja, ki poteka po obeh dovoznih cestah in transportnega voda, ki
poteka severno ter vzporedno z obstoječo javno občinsko cesto. Za odvod
odpadnih vod je potrebno zgraditi vodotesno kanalizacijo. Vse odpadne
vode iz parkirišč je potrebno voditi v kanalizacijo preko ustrezno
dimenzioniranih lovilcev olj s koalescenčnimi filtri. |
(2) Čiste vode iz
strešin in tlakovanih površin, kjer ni motornega prometa in vode iz
igrišč ter zelenih površin se obvezno vodijo preko zadrževalnikov v
meteorno kanalizacijo in naprej v površinski odvodnik (Zakon o vodah,
Uradni list RS, št. 67/02, Uredba o emisiji snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št.
47/05, 45/07) . Zaradi sestave tal na navedenem območju ni možno
ponikanje (Geološko-geomehansko poročilo o sestavi in nosilnosti tal na
območju predvidene izgradnje stanovanjskih objektov v Verpetah pri
Frankolovem, Geosvet Celje d.o.o., avgust 2007). Zadrževanje, oziroma
zmanjšanje odtočnih količin meteornih vod je možno urediti variantno
(Strokovna podlaga, št. 27/08, Vizura – Vitez d.o.o., oktober 2008): |
– Varianta 1 podaja
rešitev zadrževanja meteornih vod z izvedbo
pretočno-zadrževalnega-zbiralnega objekta na vsaki parceli in z
zadrževanjem padavinskih vod z dovoznih cest v cevnem pretočno
zadrževalnem objektu; |
– Varianta 2 pa podaja
rešitev zadrževanja meteornih vod za celotno obravnavano območje z
izvedbo cevnega pretočno zadrževalnega objekta. |
(3) Kanalizacija odvaja
vse odpadne vode območja. Pred priključkom (hišni priključek) na zbirno
kanalizacijo se napravi ločen sistem odvajanja odpadnih vod. Umazane
odpadne vode vodimo v kanalizacijo, čiste odpadne vode pa vodimo v
meteorno kanalizacijo in naprej v površinski odvodnik. |
(4) Površinsko
odvodnjavanje vseh utrjenih cestnih in parkirnih površin je predvideno s
požiralniki Fi 400 mm s peskolovom in LTŽ pokrovom 400/400 mm.
Požiralniki so priključeni na kanalizacijo. Pred izpustom v glavno
kanalizacijo se padavinske vode iz parkirnih površin očistijo v lovilcih
mineralnih olj z integriranim usedalnikom. |
(5) Potrebno je še
upoštevati: |
– komunalne in meteorne
vode je potrebno odvajati ločeno; |
– za odvod komunalnih
odpadnih vod je potrebno izdelati načrt predvidene fekalne kanalizacije,
ki bo priključena na malo čistilno napravo zmogljivosti 50 PE.
Prečiščene vode pa bodo potem speljane v površinski odvodnik; |
– za odvod meteornih
vod je potrebno izdelati načrt predvidene meteorne kanalizacije. |
Vodooskrba |
Navezava na obstoječe
omrežje vodovoda se izvede južno od območja zazidave: |
– za zagotovitev
zadostnih količin vode v obravnavanem območju (vodovodna mreža hkrati
predstavlja tudi hidrantno omrežje, torej morajo količine vode
zadostovati tudi za potrebe gašenja objektov in območja) , je potrebno
obstoječi javni vodovod AC Fi 80 mm zamenjati z večjim profilom LŽ
DUKTIL DN Fi 100 mm do navezave na obstoječi vodovod PE DN Fi110 mm; |
– del vodovodne mreže,
ki poteka po severni strani obravnavanega kompleksa, je zaradi
predvidene gradnje objektov potrebno prestaviti in povečati cevni
profil; |
– vodovodno omrežje je
potrebno situacijsko prilagoditi predvidenemu komunalnemu koridorju, ki
bo potekal v trasi cest znotraj obravnavanega območja in po njegovem
južnem robu. Nadzemne hidrante je potrebno predvideti skladno s
Pravilnikom o tehničnih normativih za zunanje in notranje hidrantno
omrežje za gašenje požarov. Nameščeni bodo trije nadzemni hidranti, tako
da bo mogoče vsak objekt gasiti iz dveh hidrantov. V primeru prenizkega
obratovalnega pritiska bo potrebna protipožarna zaščita zagotovljena s
priključevanjem gasilskih vozil; |
– toplotno izolirani
vodomeri za individualne hiše se vgradijo zunaj objektov. |
Ureditev vodnega režima |
Na osnovi analize
sedanjega stanja so predvideni naslednji ukrepi (Hidrološka in
hidravlična presoja vodnega režima, št. 39/08, Svetovanje,
projektiranje, posredništvo in študije, Matija Bogdan Marinček s.p.,
sept. 2008) : |
– Vodotok Tesnica,
upoštevaje visoke vode verjetne povratne dobe 100 let ali krajše, ne
ogroža območja pozidave OPPN Frankolovo - Verpete. Prav tako predvidena
pozidava ne poslabšuje odtočnih razmer Tesnice, zato posegi v strugo
Tesnice niso potrebni. |
– Predvidena je
ureditev obcestnega jarka, ki poteka ob robu ureditvenega območja.
Obcestni jarek se spelje skozi novi prepust Fi 140 cm pod lokalno cesto
v neimenovani potok, ki se nahaja na nasprotni strani ceste. Premajhen
prepust gorvodno izliva v Tesnico, to je med profiloma 2p7 in 2p8a se
nadomesti z novim prepustom dimenzij 200 x 200 cm. Uredi se tudi struga
neimenovanega potoka. |
– Z ureditvijo je
potrebno omogočiti odtok lastnih in neposrednih zalednih vod območja
OPPN Verpete in z ustrezno dimenzioniranim odvodnikom zagotoviti
zadostno poplavno varnost obstoječe in predvidene pozidave pred visokimi
vodami. |
18. člen |
(energetska infrastruktura) |
Elektrika |
(1) Preko območja
obdelave poteka nizkonapetostno omrežje do obstoječih objektov. Za
potrebe oskrbe z električno energijo je potrebno zgraditi novo trafo
postajo na južnem delu območja. Zaradi predvidene gradnje je potrebno
prilagoditi dovodno in odvodno električno nizkonapetostno omrežje. |
(2) Za napajanje
območja z električno energijo je predvidena izgradnja nove
transformatorske postaje skupne moči cca 250 kVA, ki bo napajala celotno
novo območje. Za napajanje nove transformatorske postaje je potrebno
položiti kabelski razvod. |
(3) V dostopni cesti se
predvidi ustrezna javna razsvetljava. Razsvetljava steklenih površin v
zgradbah se načrtuje tako, da jo je možno v nočnem času zasenčiti in da
se svetila, ki iz varnostnih razlogov niso nujno potrebna v drugem delu
noči lahko izklopijo oziroma da so opremljena s tipali, da so prižgana
samo po potrebi. |
(4) Ureditev javne
razsvetljave se načrtuje tako, da se uporabijo svetila s konstrukcijo,
ki omogoča osvetljevanje talnih površin, na pa tudi neba in širše
okolice. Načrtuje se uporaba žarnic, ki sevajo čim manjši delež UV
svetlobe. |
Ogrevanje |
Bodoči objekti se bodo
ogrevali lokalno na utekočinjen naftni plin (UNP) – vsaka stanovanjska
enota bo imela lastno etažno ogrevanje. |
Plinovod |
Za oskrbo predvidenih
objektov s plinom je potrebno zgraditi ustrezno plinovodno omrežje.
Plinovodi se predvidijo v dostopnih cestah oziroma poteh. Do posameznih
objektov se izvedejo plinovodni priključki. Rezervoarji za UNP se
predvidijo na jugozahodni strani zazidave ob javni občinski cesti. |
TK in KATV omrežje |
Za potrebe predvidene zazidave se izvede ustrezno TK in KATV omrežje. V
dostopnih cestah in poteh se predvidi položitev cevi za kasnejše
vlečenje kablov. Trase TK in KATV omrežja so lahko skupne, predvideti je
potrebno ločene jaške. Iz predvidenega omrežja se izvedejo priključki
do
posameznih objektov. |
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO
KULTURNE DEDIŠČINE IN TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN |
19. člen |
(vplivi na naravno okolje) |
Varstvo zraka |
Pri varstvu zraka je
potrebno upoštevati vso veljavno zakonodajo s področja varovanja zraka.
Kot vir ogrevanja je predvidena uporaba utekočinjenega naftnega plina. |
Varstvo voda |
(1) Obravnavano območje
ne leži na vodovarstvenem območju. |
(2) Negativne vplive na
podtalnico v času gradnje in po njej je potrebno preprečevati z
naslednjimi ukrepi: |
– pri gradnji se ne
smejo uporabiti materiali, ki vsebujejo nevarne spojine, |
– odpadne in izcedne
vode, ki nastajajo na gradbenih površinah in v infrastrukturnih objektih
na gradbišču, se ne smejo izpuščati v podtalnico, z njimi je potrebno
ravnati v skladu z določili veljavne Uredbe o emisiji snovi in toplote
pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja, odvodnjavanje vod z
vseh utrjenih površin mora biti urejeno tako, da ni možno neposredno
odtekanje vode v podtalje. |
(3) Vsi posegi morajo
glede preprečevanja onesnaženja podtalnice in drugih tekočih in stoječih
voda upoštevati določila veljavnega Zakona o vodah in vso zakonodajo, ki
obravnava varstvo voda, predvsem pa je pri projektiranju in izvedbi
odvajanja odpadnih vod potrebo upoštevati vse veljavne predpise in
podzakonske akte ter odloke, ki urejajo to področje. |
(4) Vse nove objekte je
potrebno obvezno objekte priključiti na javno kanalizacijo in samo v
javno kanalizacijo odvajati odpadne komunalne in predhodno prečiščene
padavinske vode. Odpadne komunalne vode oziroma fekalna kanalizacija bo
priključena na malo čistilno napravo zmogljivosti 50 PE. Prečiščene vode
čistilne naprave bodo speljane v površinski odvodnik. |
Varstvo pred hrupom |
Pri projektiranju in
izvedbi je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo s področja varstva
pred hrupom in še posebej Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem
okolju. V skladu s to uredbo so površine za stanovanja opredeljene kot
II. stopnja varstva pred hrupom. |
Ravnanje z odpadki |
Na obravnavanem območju
sta locirani zbiralnici ločenih frakcij (ZLF) . Zbiralnici sta locirani
na javni površini in dostopna komunalnim vozilom, ima prostor 3 x 5 m za
3 posode prostornine 1100 l z možnostjo širjenja. Predvideni so tudi
ustrezni prostori za zbirna mesta komunalnih odpadkov na nejavnih
površinah, ki so ustrezno povezana s prevzemnimi mesti na javnih
površinah. |
20. člen |
(naravna dediščina) |
Na območju ni
evidentiranih naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij
pomembnih za biotsko raznovrstnost. |
21. člen |
(kulturna dediščina) |
Obravnavano območje se
nahaja severno od zavarovanega območja kulturne krajine (EŠD 15226) .
Pri vseh posegih v zemeljske plasti (izkopi za objekte, izkopi za
infrastrukturo) je obvezujoč splošni arheološki režim, ki najditelja ob
odkritju zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in
o najdbi obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine
Slovenije (58. člen Zakona o VKD št 7/99-287), ki situacijo dokumentira
v skladu z določili arheološke stroke. |
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI
NESREČAMI |
22. člen |
(varstvo pred požarom) |
(1) Požarna varnost
objektov in drugih ureditev se zagotovi skladno z veljavnimi
požarno-varstvenimi predpisi. Požarno varnost je potrebno zagotoviti z
izvedbo požarnega razvoda z razmestitvijo ustreznega števila hidrantov.
Po pravilniku o tehničnih normativih za zunanje in notranje hidrantno
omrežje za gašenje požarov je potrebno zagotoviti v vodovodnem omrežju
10 litrov vode v sekundi in zagotoviti zadostno količino vode za gašenje
(ocena 25 do 30 l/sec., prednost imajo podzemni hidranti) . |
(2) Za območje
lokacijskega načrta so bila pri načrtovanju smiselno upoštevana določila
22. in 23. člena ZVPoz, v skladu s katerimi so načrtovani ukrepi varstva
pred požarom, ki bodo zagotavljali: |
– pogoje za pravočasno
odkrivanje, obveščanje, omejitev širjenja in učinkovito gašenje požara, |
– pogoje za
preprečevanje in zmanjševanje škodljivih posledic požara za ljudi,
premoženje in okolje, |
– pogoje za pravočasen
in varen umik ljudi iz kateregakoli dela objekta, |
– dostopne in delovne
površine za intervencijska vozila in gasilce, |
– vire za oskrbo z vodo
za gašenje požara. |
(3) Pri prostorskem
načrtovanju je bil smiselno upoštevan Pravilnik o požarni varnosti v
stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, spremembe: 10/05 in 83/05) s
tehnično smernico TSG-1-001:2005 Požarna varnost v stavbah. |
(4) Pri načrtovanju
objektov je potrebno upoštevati Pravilnik o študiji požarne varnosti
(Uradni list RS, št. 28/05). Kolikor so za posamezne objekte izpolnjena
predpisana merila, je potrebno za njih izdelati študijo požarne
varnosti. Sestavni del projektov (PGD) mora biti tudi študija požarne
varnosti, v kateri morajo biti poti za umik in intervencijo obdelane
kompleksno za celotno območje. Dovozne poti za gasilsko intervencijo
morajo biti projektirane in izvedene tako, da omogočajo osni pritisk 80
kN. Vsi objekti morajo biti načrtovani tako, da je zagotovljen dostop za
gasilska vozila in nameščanje opreme za gasilce. |
(5) Pri načrtovanju
prostorske ureditve je na podlagi navedenega pravilnika o požarni
varnosti v stavbah potrebno konkretno definirati naslednje ukrepe, in
sicer: |
– odmike med objekti
ali protipožarne ločitve med objekti za preprečevanje širjenja požara
(npr. na podlagi ukrepov, ki jih definira tehnična smernica
TSG-1-001:2005 Požarna varnost v stavbah) , |
– potrebno skupno
količino vode za gašenje, ki predstavlja pomemben vhodni podatek za
načrtovanje vodooskrbe obravnavanega območja. Hidrantno omrežje mora
izpolnjevati pogoje glede pritiskov in kapacitete omrežja, kar mora biti
navedeno med pogoji za urejanje komunalne in energetske infrastrukture, |
– intervencijske poti
in dovoze do objektov ter predpisane postavitvene površine za gasilce v
skladu s standardom DIN 14090 in zahtevami tehničnih smernic. |
(6) Pri načrtovanju
objektov se morajo upoštevati tudi požarna tveganja, ki so vezana na: |
– povečano možnost
nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških
postopkov, |
– z možnostjo širjenja
požara med posameznimi poselitvenimi območji (požarna ogroženost
naravnega okolja, |
– naravne omejitve in
morebitno visoko podtalnico (erozivnost in plazovitost terena) in temu
primerno predvideti tehnične rešitve gradnje, |
– upoštevati je
potrebno cono potresne ogroženosti objekta in temu predvideti način
gradnje, |
– zaradi zmanjšanja
požarnega tveganja se morajo upoštevati naravni vplivi obstoječih
industrijskih objektov, |
– prva plošča mora biti
ojačana ali pa je potrebna gradnja zaklonišč. |
VII. NAČRT PARCELACIJE |
23. člen |
(načrt parcelacije) |
(1) Mejne točke
gradbenih parcel in objektov so razvidne iz grafičnih prilog, in sicer
na karti 3.3 »Tehnični elementi za zakoličenje gradbenih parcel in
objektov«. |
(2) Površine parcel
smejo odstopati do max. 10%. |
24. člen |
(javno dobro) |
Na območju
obravnavanega OPPN postanejo ceste in komunalna infrastruktura po
izgradnji javno dobro in se predajo v upravljanje upravljalcem javne
infrastrukture. |
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE
ZA IZVAJANJE OPPN |
25. člen |
(faznost izgradnje) |
Izvedba OPPN je možna v
več medsebojno neodvisnih fazah, pri čemer je prva faza izgradnja javne
gospodarske infrastrukture ter nato gradnja posameznih objektov v
medsebojno časovno neodvisnih fazah. Možna je sočasna gradnja komunalne
in energetske infrastrukture ter objektov. Dovozna cesta1 ima
opredeljeno faznost gradnje. Prva faza se izvede sočasno z gradnjo
objektov, druga faza pa po gradnji objektov na parceli 59, k.o. Verpete
kot dodatna povezava za bodoče objekte na parceli 59, k.o. Verpete. |
Posamezna faza
predstavlja gradnja objekta z vso potrebno zunanjo ureditvijo.
Namembnost zemljišč do vzpostavitve gradbene parcele ostaja enaka
sedanji. |
26. člen |
(obveznost investitorjev in izvajalcev) |
(1) Pri pripravi
projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, za izvedbo
javne gospodarske infrastrukture izven ureditvenega območja OPPN, mora
investitor pridobiti soglasje upravljavca obravnavane infrastrukture.
Prav tako mora investitor pridobiti projektne pogoje in soglasja
upravljavca infrastrukture na projektno dokumentacijo za izvedbo
komunalne in energetske infrastrukture znotraj ureditvenega območja OPPN
in na projekt priključkov stavb na komunalno in energetsko
infrastrukturo. |
(2) Pred pričetkom
izdelave projektne dokumentacije za načrtovane objekte, je potrebno
pridobiti geotehnične pogoje za načrtovanje in gradnjo. |
(3) V času gradnje
imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti: |
– pred začetkom del
morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske
in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in
zaščiti obstoječe infrastrukturne vode, |
– zagotoviti
zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba
bližnjih objektov in zemljišč, |
– promet v času gradnje
organizirati tako, da ne bo prihajajo do zastojev na obstoječem cestnem
omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala, |
– sprotno kultivirati
območje velikih posegov (nasipi, vkopi), |
– v skladu z veljavnimi
predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne
posledice, ki bi nastale zaradi gradnje, |
– zagotoviti nemoteno
komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav, |
– v času gradnje
zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega
onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi
škodljivih snovi, |
– v primeru nesreče
zagotoviti takojšnje usposobljene službe, |
– vzdrževati avtohtono
vegetacijo, ki je element krajinskega urejanja, istočasno pa imajo tudi
funkcijo pred onesnaženjem neposrednega okoliškega prostora, |
– zagotoviti sanacijo
zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico
objektov, |
– sanirati oziroma
povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v
času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane, |
– za izgradnjo
komunalne infrastrukture in ukrepov za ureditev vodnega režima si mora
investitor pridobiti vodno soglasje. |
(4) Vsi navedeni ukrepi
se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih
nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob
upoštevanju veljavne zakonodaje. |
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
27. člen |
(vpogled OPPN) |
Občinski podrobni
prostorski načrt je na vpogled v Občini Vojnik. |
28. člen |
(veljavnost odloka) |
Ta odlok začne veljati
osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 3505-0005/2008-8 |
Župan Občine Vojnik |
Vojnik, dne 18.
decembra 2008 |
Benedikt Podergajs l.r. |