Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS; Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 76/16 – odl. US), 9. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS; Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), določil Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnostih (ZSPDSLS-1; Uradni list RS, št. 11/2018), 7. in 9. člena Zakona o financiranju občin (ZFO-1; Uradni list RS, 123/06, 101/07 - odl. US, 57/08, 94/10 - ZIU, 36/11, 40/12 - ZUJF, 104/12 - ZIPRS1314, 101/13 - ZIPRS1415, 14/15 - ZIPRS1415-D, 14/15 - ZUUJFO, 96/15 - ZIPRS1617, 80/16 - ZIPRS1718 in 71/17), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (ZP-1; Uradni list RS, št. 29/11 - uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 - odl. US, 92/14 - odl. US, 32/16, 15/17 - odl. US in 27/17 - ZPro) ter 18. člena Statuta Občine Brda (Uradno glasilo slovenskih občin št. 26/2017), je Občinski svet Občine Brda na 32. redni seji dne 22. 5. 2018 sprejel

ODLOK

O RABI JAVNIH POVRŠIN V OBČINI BRDA

I. Splošne določbe

1. člen

(predmet odloka)

S tem odlokom se za območje Občine Brda (v nadaljnjem besedilu: Občina) določijo pogoji in načini posebne in podrejene rabe javnih površin ter določi uporabnina in taksa za rabo javnih površin.

2. člen

(uporabljeni izrazi v odloku)

V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.

3. člen

(javne površine)

(1) Javne površine so površine, katerih raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem in so kot takšne opredeljene v predpisih o urejanju prostora in graditvi objektov, površine ali objekti, ki spadajo v grajeno javno dobro in površine v lasti Občine, ki so namenjene splošni javni rabi.

(2) Javne površine so razdeljene v naslednja območja: 

·   območje postavitve stalnih in začasnih pomičnih stojnic;

·   območje gostinskega vrta, ki je prostorsko povezan z gostinskim obratom;

·   območje gostinskega vrta, ki prostorsko ni povezan z gostinskim obratom.

Vsakokratna veljavna pregledna situacija območja postavitve stalnih in začasnih pomičnih stojnic je sestavni del tega odloka.

4. člen

(vrste rabe javnih površin)

(1) Posebna raba javnih površin pomeni rabo za: 

·   stalne premične stojnice;

·   začasne premične stojnice;

·   gostinski vrt, ki prostorsko ni povezan z obstoječim gostinskim obratom.

(2) Podrejena raba javnih površin pomeni rabo javnih površin za:

·   postavitev gostinskega vrta, ki je prostorsko povezan z gostinskim obratom;

·   postavitev gradbenih odrov in gradbišč;

·   izvedbo otvoritev, uličnih nastopov in snemanj filmov;

·   izvedbo javnih prireditev, javnih shodov in razstav.

II.        Pridobitev pravice za rabo javnih površin in sklenitev pogodbe

5. člen

(pridobitev dovoljenja in sklenitev pogodbe)

(1) Javne površine za namene posebne rabe iz prvega odstavka 4. člena tega odloka se praviloma oddajo v uporabo s pogodbo, na podlagi vloge organu občinske uprave, pristojnemu za okolje in prostor, ali z javnim zbiranjem ponudb. Začasne premične stojnice se lahko oddajo v uporabo tudi z dovoljenjem, sklenitev pogodbe v takem primeru ni potrebna.

(2) Javne površine za namene podrejene rabe iz drugega odstavka 4. člena, razen izvedbe javnih prireditev, javnih shodov in razstav, se oddajo v uporabo na podlagi vloge pristojnemu organu občinske uprave z neposredno pogodbo. 

(3) Za sklenitev pogodbe se smiselno uporabljajo določila veljavnega zakona o stvarnem  premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnostih.

(4) Podrejena raba javne površine za izvedbo javnih prireditev, javnih shodov in razstav se pridobi na podlagi dovoljenja, ki ga izda organ občinske uprave, pristojen za finance, gospodarstvo in družbene dejavnosti, na podlagi predložene vloge.

6. člen

(rok za predložitev vloge)

(1) Vloga za pridobitev dovoljenja za posebno in podrejeno rabo javne površine mora biti vložena najmanj petnajst (15) dni pred začetkom rabe javne površine. V primeru, da vloga ni pravočasna, jo lahko pristojni organ občinske uprave za izdajo dovoljenja zavrže kot prepozno. 

(2) Vloga za postavitev gostinskega vrta se poda organu občinske uprave, pristojnemu za okolje in prostor, vloga za postavitev stalnih ali začasnih stojnic pa se poda neposredno Zavodu za turizem, kulturo, mladino in šport Brda (v nadaljnjem besedilu: ZTKMŠ Brda).

1. Pridobitev pravice do posebne in podrejene rabe javnih površin, razen za izvedbo javnih prireditev, javnih shodov in razstav

7. člen

(vsebina vloge)

Fizična ali pravna oseba (v nadaljnjem besedilu: uporabnik) pridobi pravico do posebne in podrejene rabe javnih površin, razen za izvedbo javnih prireditev, javnih shodov in razstav, na podlagi vloge, ki mora vsebovati:

·   ime in priimek oziroma firmo uporabnika;

·   prebivališče oziroma sedež uporabnika;

·   opredelitev namena rabe javne površine;

·   lokacijo in točen čas rabe javne površine, ki mora biti usklajen z občinskimi odloki;

·   kulturnovarstveno soglasje ter druga predpisana soglasja, kadar je to potrebno;

·   načrt gostinskega vrta s podatki o izpolnjevanju pogojev iz 17. člena tega odloka;

·   soglasja za priključitev na javno komunalno infrastrukturo, kadar so le-ta predpisana;

·   podpis vlagatelja. 

8. člen

(vsebina vloge pri postavitvi gradbenega odra ali gradbišča)

(1) Za postavitev gradbenega odra ali gradbišča za obnovo ali graditev objekta ob javni površini se mora, zaradi ugotovitve obsega del in časa izvajanja del, vlogi priložiti tudi z drugimi predpisi zahtevano dokumentacijo, iz katere so ti podatki razvidni.

(2) Kolikor se s postavitvijo gradbenega odra ali gradbišča zaseda plačljive parkirne prostore oziroma parkirišča, se zasedba le-teh obračunava po veljavnem ceniku izvajalca upravljanja parkirišč.

9. člen

(pogoji za izvedbo javnega zbiranja ponudb)

(1) Če je za oddajo javnih površin za namene posebne rabe ali podrejene rabe javnih površin, razen za izvedbo javnih prireditev, javnih shodov in razstav ter postavitev gostinskega vrta, ki je prostorsko povezan z gostinskim obratom, zainteresiranih več ponudnikov, Občina objavi javno zbiranje ponudb, v katerem pozove ponudnike k predložitvi pisnih ponudb ter določi kriterije ocenjevanja prispelih ponudb.

(2) Če za posamezno lokacijo posebne ali podrejene rabe javnih površin iz prejšnjega odstavka prispe več popolnih ponudb, Občina s pogodbo odda lokacijo tistemu ponudniku, ki ponudi najvišji znesek uporabnine.

10. člen

(potek javnega zbiranja ponudb)

(1) Javno zbiranje ponudb se objavi na spletni strani Občine.

(2) Za postopek javnega zbiranja ponudb se smiselno uporabljajo določila veljavnega zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnostih.

(3) Postopek javnega zbiranja ponudb vodi komisija v sestavi, ki jo določi župan. 

(4) Pri javnem zbiranju ponudb se izločijo tisti prosilci, ki:

·   niso poravnali zapadlih obveznosti do Občine in ZTKMŠ Brda;

·   uporabljajo katerokoli javno površino brez dovoljenja ali v nasprotju z dovoljenjem;

·   niso odstranili objektov in naprav, za katere nimajo pridobljenih dovoljenj po tem odloku. 

(5) Uporabnik pridobi dovoljenje za posebno in podrejeno rabo javnih površin, če izpolnjuje določene pogoje iz tega odloka. 

2. Pridobitev pravice do podrejene rabe javnih površin za izvedbo javnih prireditev, javnih shodov in razstav

11. člen

(vsebina vloge)

Uporabnik pridobi pravico do podrejene rabe javnih površin za izvedbo javne prireditve, javnega shoda ali razstave na podlagi vloge, ki mora vsebovati naslednje podatke:

·   –   ime organizatorja oziroma ime in priimek oziroma navedba firme uporabnika;

·   ime in namen javne prireditve (kulturni, zabavni, tržni, športni, politični, verski in podobno);

·   obliko javne prireditve (razstava, predstava, mimohod, karneval, filmska promocija, ples, športna prireditev, novoletna prireditev in podobno);

·   namen javnega shoda (politični, verski in podobno);

·   čas trajanja (začetek in konec, vključno s pripravljalnimi in zaključnimi deli); odpiralni čas mora biti usklajen z občinskimi odloki;

·   oceno pričakovanega števila obiskovalcev in udeležencev;

·   opredelitev lokacije;

·   predlog začasne prometne ureditve, v kolikor gre za javno prireditev, javni shod ali razstavo.

III.      Splošni pogoji rabe javnih površin

12. člen

(pogoji za objekte in opremo)

(1) Objekti in oprema na javnih površinah morajo biti postavljeni in oblikovani tako, da:

·   so v vidnem polju usklajeni z okoljem, v katerega so umeščeni;

·   ne povzročajo zasičenosti posameznih ambientov ali območij;

·   ne potrebujejo novih priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo, oziroma če obstaja možnost priključitve na potrebno gospodarsko javno infrastrukturo brez gradbenih posegov v javno površino in na podlagi dovoljenj po veljavni zakonodaji. 

(2) Posebna in podrejena raba javne površine mora zagotavljati:

·   varen in nemoten promet vseh uporabnikov javne površine;

·   nemoten dostop za uporabnike sosednjih površin oziroma zemljišč;

·   nemoten dostop do gospodarske javne infrastrukture;

·   nemoteno vzdrževanje javne površine in gospodarske javne infrastrukture. 

13. člen

(pogoji uporabe javne površine)

(1) Pred uporabo javne površine za namene posebne ali podrejene rabe mora uporabnik pridobiti vsa dovoljenja in/ali soglasja skladno z veljavno zakonodajo, predpisi in občinskimi akti. 

(2) Uporabnik mora skrbeti za urejenost javne površine in za njeno redno čiščenje. 

(3) Uporabnik mora po prenehanju uporabe javne površine vzpostaviti prvotno stanje na svoje stroške, v roku, ki mu ga postavi pristojni organ občinske uprave v odločbi ali pogodbi. 

(4) V primeru, da občina potrebuje zasedeno javno površino za druge namene, je uporabnik dolžan vse objekte in opremo brez odškodnine v sporazumnem roku odstraniti in vzpostaviti na javni površini prvotno stanje. 

1. Načini in posamezni pogoji posebne rabe javnih površin

14. člen

(gostinski vrt, ki ni prostorsko povezan z gostinskim obratom)

(1) Gostinski vrt, ki ni prostorsko povezan z obstoječim gostinskim obratom, mora biti urejen kot funkcionalna celota in priključen na potrebno gospodarsko javno infrastrukturo.

(2) Za gostinski vrt iz prejšnjega odstavka veljajo vsi pogoji, določeni za gostinski vrt iz 17. člena tega odloka.

15. člen

(stalne premične stojnice)

(1) Stalne premične stojnice so tiste stojnice, ki se postavijo na javni površini za časovno obdobje daljše od treh mesecev in jih je dovoljeno postaviti na javni površini v skladu k tem odloku priloženo pregledno situacijo.

(2) Na stalnih premičnih stojnicah se prodajajo predvsem briški proizvodi in produkti.

(3) Stojnice morajo biti lesene opremljene z logotipom Briške destinacije in so lahko samo rdeče barve, s pultom pravokotne oblike in streho iz nebarvanega platna, brez vzorcev. Leseni deli stojnice morajo biti premazani z zaščitnimi premazi, katerih barva naj bo usklajena z ambientom oziroma naj bo vidna struktura lesa.

(4) Za prodajo je dovoljenja le uporaba že obstoječih lesenih stojnic iz prejšnjega odstavka tega člena, ki jih uporabnik lahko najame ali kupi.

(5) S stalnimi premičnimi stojnicami upravlja ZTKMŠ Brda. 

16. člen

(začasne premične stojnice)

(1) V času vseh vrst prireditev je dovoljeno postaviti začasne premične stojnice na javni površini, ki se lahko postavijo na javni površini za časovno obdobje krajše od treh mesecev.

(2) Na stojnicah se lahko prodajajo proizvodi in produkti skladno z veljavnim zakonom o trgovini in ostalimi področnimi predpisi.

(3) Z začasnimi premičnimi stojnicami upravlja ZTKMŠ Brda.

2. Načini in posamezni pogoji podrejene rabe javnih površin

17. člen

(gostinski vrt, ki je prostorsko povezan z gostinskim obratom)

(1) Za postavitev gostinskega vrta, ki je povezan z gostinskim obratom (v nadaljnjem besedilu: gostinski vrt), se mora upoštevati naslednje pogoje:

·   senčnik je lahko krožne ali pravokotne oblike, z enim pokončnim nosilcem, konstrukcija mora biti lesena ali kovinska, streha senčnika mora biti platnena in brez vzorcev in v barvah surovega platna; prepovedani so senčniki iz plastike ali trstike in ne smejo biti sidrani v tlak javne površine; senčniki pred lokalom morajo biti poenoteni;

·   pogoje, ki jih določi Zavod za kulturno dediščino Slovenije, kjer je to potrebno;

·   tabla oziroma izvesek se lahko uporablja le za napis ponudbe gostinskega vrta in je lahko postavljena le znotraj območja gostinskega vrta;

·   sladoledna vitrina se lahko postavi le znotraj območja gostinskega vrta;

·   vsi elementi opreme gostinskega vrta morajo biti premakljivi, da se lahko v primeru intervencije odstranijo;

·   ob gostinskem vrtu mora biti zagotovljen prehod pešcev v širini vsaj 1,5 m;

·   oprema gostinskega vrta se sme postaviti na javno površino brez podlage, kot so podest, preproga ali podobno;

·   oprema gostinskega vrta: mize in stoli morajo biti iz kovine ali lesa ali plastike ali pleteni (na primer iz šibja); oblikovanje miz in stolov naj deluje lahkotno; morebitne talne konstrukcije, izvedene zaradi padca terena, morajo biti izvedene tako, da jih je po zaključku sezone mogoče odstraniti; pritrjevanje v tlak praviloma ni dopustno, v primeru dogovora z organom občinske uprave, pristojnem za okolje in prostor, je možno začasno pritrjevanje tlak, s povrnitvijo v prejšnje stanje; barve morajo biti zemeljske oziroma usklajene z barvo fasade;

·   klopi so lahko iz kamna, lesa ali kovine; kamen je apnenec ali briški peščenjak, štokane ali špičene površinske obdelave; tesane klopi grobega videza niso dopustne; dovoljena je uporaba največ dveh materialov; barva naj bo usklajena s prostorom in drugimi elementi v prostoru; les je lahko barvan;

·   dovoljena velikost ograjenega gostinskega vrta mora biti označena na način, ki ga določi organ občinske uprave, pristojen za okolje in prostor. 

(2) Oprema gostinskega vrta ne sme ovirati dostave in izvajanja javnih služb. 

(3) Za izvedbo gostinskega vrta niso dovoljeni gradbeni posegi v javne površine.   

18. člen

(postavitev gradbenih odrov in gradbišč)

(1) Na javni površini je dovoljena postavitev gradbenih odrov ali gradbišč za gradnjo ali obnovo objektov.

(2) Dovoljenje se izda za čas trajanja del iz prvega odstavka tega člena.

(3) Na vplivnem območju gradbenega odra ali gradbišča iz prvega odstavka tega člena je treba po potrebi za čas del odstraniti vse druge objekte posebne ali podrejene rabe javnih površin, postavljene na podlagi tega odloka, na stroške uporabnika, ki je investitor gradnje ali obnove objekta. 

(4) Za postavitev gradbenega odra ali gradbišča na javni površini mora uporabnik:

·   zagotoviti spremembo prometne ureditve v skladu z dovoljenjem pristojnega organa občinske uprave;

·   zagotoviti postavitev začasne prometne signalizacije in začasnih prometnih zavarovanj;

·   na območju začasne prepovedi prometa omogočiti zavarovan dostop in dovoz do objekta, na katerem se izvajajo gradbena dela. 

(5) Na javnih površinah izven gradbišč je prepovedano odlagati odpadni in gradbeni material ali jo poškodovati na kakšen drug način in mešati beton ter po njej zlivati kakršnokoli drugo tekočino. 

(6) Uporabnik, ki dobi dovoljenje za postavitev gradbenega odra ali gradbišča, mora po končani rabi javno površino vrniti v prvotno stanje. V primeru, da tega ne stori, opravi to izvajalec vzdrževanja javnih površin na stroške uporabnika. 

19. člen

(izvedba otvoritev, uličnih nastopov in snemanja filmov)

Organizacija otvoritev, uličnih nastopov in snemanja filmov je dovoljena, če se s tem ne ovira javna raba javne površine ter je možna na podlagi predhodno pridobljenih potrebnih dovoljenj in soglasij s strani organa občinske uprave, pristojnega za okolje in prostor.

20. člen

(izvedba javnih prireditev, javnih shodov in razstav)

Javna prireditev (kulturna, športna, zabavna, izobraževalna, verska in podobno), javni shod in razstava se lahko organizira na javni površini, če se s tem ne ovira osnovne javne rabe javne površine ter je možna na podlagi predhodno pridobljenih potrebnih dovoljenj in soglasij s strani organa občinske uprave, pristojnega za okolje in prostor.

21. člen

(postavitev prireditvenega šotora)

(1) Prireditveni šotor je dovoljeno postaviti na javni površini, v kolikor ta ne potrebuje novih priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo, ali če obstaja možnost priključitve na potrebno gospodarsko javno infrastrukturo brez gradbenih posegov v javno površino in na podlagi dovoljenj po veljavni zakonodaji.

(2) Za postavitev prireditvenega šotora praviloma niso dovoljeni gradbeni posegi v javne površine, razen v primeru dogovora z organom občinske uprave, pristojnem za okolje in prostor, s povrnitvijo v prejšnje stanje.

IV.       Prepovedi pri rabi javnih površin

22. člen

(prepovedi)

Pri rabi javnih površin je prepovedano: 

·   postavljanje objektov na javno površino brez dovoljenja ali pogodbe, oziroma v nasprotju s pridobljenim dovoljenjem ali sklenjeno pogodbo na podlagi tega odloka;

·   uporabljanje javne površine brez dovoljenja ali pogodbe oziroma v nasprotju s pridobljenim dovoljenjem ali sklenjeno pogodbo na podlagi tega odloka;

·   poškodovanje javne površine ali izvajanje gradbenih posegov na javni površini brez ali v nasprotju s pridobljenim dovoljenjem ali sklenjeno pogodbo na podlagi tega odloka;

·   prodajanje blaga v nasprotju z določili tega odloka;

·   postavljanje podestov in polaganje preprog in predpražnikov, razen za protokolarne namene, posebne prireditve Občine in ZTKMŠ Brda, skladno z določili tega odloka;

·   v nasprotju s tem odlokom postavljanje in/ali pritrjevanje nosilne konstrukcije, različnih nadstreškov, tend, ograj, pomičnih panojev, šotorov, zapiranja ali označevanja območja na območju gostinskega vrta ali izven njega, razen če je s sklenjeno pogodbo določeno drugače;

·   postavljanje ograj ali strnjenih cvetličnih korit okoli gostinskega vrta, ki niso v skladu z predpisi izdanimi s strani Zavoda za kulturno dediščino Slovenije, razen če je s sklenjeno pogodbo določeno drugače;

·   postavljanje senčnikov v nasprotju s tem odlokom.

V.         Uporabnina

23. člen

(zavezanci za plačilo uporabnine)

Po tem odloku so zavezani plačati uporabnino vsi, ki z Občino sklenejo pogodbo za posebno ali podrejeno rabo javne površine, razen:

·   občinski organi, vaške in krajevne skupnosti v Občini ter javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanovitelj oziroma soustanovitelj je Občina;

·   glede na namen se uporabnina ne plačuje za kulturne, športne in humanitarne prireditve, prireditve, ki jih organizirajo društva, ustanovljena v javnem interesu s sedežem v Občini, ter za objave sponzorjev teh prireditev na prireditvenem prostoru;

·   mednarodne organizacije, katerih članica je Republika Slovenija in imajo na ozemlju Republike Slovenije svoj sedež, agencijo, oddelek, predstavništvo ali pisarno;

·   drug organizator v primerih, kadar je občina pokroviteljica ali sofinancerka ali soorganizatorka;

·   za snemanje filma.

24. člen

(oprostitev plačila uporabnine)

(1) Župan Občine lahko na predlog pristojnega oddelka Občine oprosti zavezanca plačila uporabnine, če gre za plačilo uporabnine v zvezi: 

·   s prireditvami in aktivnostmi širšega promocijskega pomena, ki promovirajo Občino, pod pogojem, da se ne financirajo s strani udeležencev prireditev;

·   s prireditvami in promocijami, ki jih organizira država, Občina, vaške in krajevne skupnosti ter javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanovitelj oziroma soustanovitelj je Občina;

·   s prireditvami in aktivnostmi humanitarnih organizacij in društev. 

(2) Poleg oprostitev uporabnine iz tega odloka lahko župan na predlog pristojnega oddelka Občine oprosti posamezne zavezance plačila uporabnine, kadar gre za prireditev ali dejavnost, ki je posebnega pomena za razvoj turizma, kulture ali športa v Občini.

25. člen

(odmera uporabnine ter najemnine)

(1) Izhodiščna višina uporabnine za uporabo javne površine ter višina najema posameznih stojnic se določi s cenikom za uporabo tržnih površin in storitev. Veljavni cenik je dostopen na sedežu ter na spletnih straneh Občine oziroma ZTKMŠ Brda.

(2) Uporabniku se plačilo uporabnine in najemnine odmeri s sklenitvijo pogodbe z Občino. Osnova za odmero uporabnine so podatki, pridobljeni na podlagi prijav uporabnikov, izdanih dovoljenj pristojnih organov, prijav pristojnih inšpekcijskih služb ter prijave službe komunalnega nadzora. 

(3) Uporabnina, ki je odmerjena za več mesecev ali let, se plačuje mesečno, vnaprej za tekoči mesec.

(4) Uporabnina za gostinski vrt se odmeri vnaprej za vse dni koledarskega leta, v katerem bo gostinski vrt postavljen. Uporabnik ne more uveljavljati za preteklo obdobje morebitnih deževnih dni ali dni slabega vremena, v katerih javne površine ni uporabljal. 

(5) Uporabnine za javne površine po tem odloku so prihodek proračuna Občine in se namensko uporabijo za vzdrževanje javnih površin v Občini. 

VI.       Občinska taksa

26. člen

(zavezanci za plačilo takse)

(1) Po tem odloku so zavezanci za plačilo občinske takse pravne in fizične osebe, ki pridobijo dovoljenje za prirejanje razstav, javnih prireditev in javnih shodov ter za rabo premičnih stojnic. 

(2) Občinske takse ne plačujejo:

·   javni zavodi, javni gospodarski zavodi, javni skladi in javne agencije, katerih ustanoviteljica oziroma soustanoviteljica je Občina, drug organizator v primerih, ko je Občina pokroviteljica ali sofinancerka, ter občina kot organizatorka ali soorganizatorka;

·   humanitarne organizacije in dobrodelna društva;

·   osebe javnega ali zasebnega prava, v kolikor delujejo v javnem interesu, in ne gre za pridobitno dejavnost. 

(3) Na podlagi dovoljenja za rabo javne površine pristojni organ občinske uprave izda odločbo o določitvi občinske takse. Zavezanec plača občinsko takso iz tega odloka pred izdajo dovoljenja. 

27. člen

(nastanek in prenehanje taksne obveznosti)

(1) Taksna obveznost nastane z dnem uporabe javne površine, preneha pa z dnem, ko zavezanec pisno obvesti pristojni organ občinske uprave o prenehanju uporabe javne površine in jo dejansko preneha uporabljati. 

(2) V primeru, da taksni zavezanec predmeta začasno ne more uporabljati iz razlogov, ki so na strani zavezanca, to ne vpliva na taksno obveznost. 

VII.      Nadzor nad izvajanjem odloka

28. člen

(pristojni organ nadzora)

Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja pristojna inšpekcijska ali redarska služba Medobčinske uprave Mestne občine Nova Gorica in Občine Brda.

29. člen

(področje nadzora)

(1) Pristojni organ iz prejšnjega člena ugotavlja ali je uporaba javne površine prijavljena ter preverja resničnost podatkov na prijavah uporabniške in taksne obveznosti. 

(2) V primeru, ko uporabnina ali taksa ni bila prijavljena ali so bili v prijavi uporabnine ali takse navedeni neresnični podatki, ki vplivajo na odmero obveznosti, ali občinska uporabnina ali taksa nista bili plačani v celoti, lahko pristojni organ na stroške zavezanca odredi odstranitev predmeta z javne površine ali prekinitev uporabe javne površine, in sicer za čas do izpolnitve pogojev, ki jih za uporabo javne površine določa ta odlok. 

VIII.    Globe

30. člen

(globe za prekrške)

(1) Z globo 500 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če: 

·   ne pridobi dovoljenja ali sklene pogodbe iz 5. člena;

·   postavi gostinski vrt  v nasprotju z 14. in 17. členom;

·   postavi gradbeni oder ali gradbišče v nasprotju z 18. členom;

·   priredi javno prireditev, javni shod ali razstavo v nasprotju s 20. členom;

·   ne upošteva prepovedi pri rabi javnih površin iz 22. člena;

·   ne prijavi taksne obveznosti v skladu s 26. in 27. členom.

(2) Z globo 200,00 evrov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka odgovorno osebo pravne osebe in fizično osebo.  

IX.       Prehodne in končne določbe

31. člen

(obveznost prijave uporabe)

(1) Uporabniki, ki uporabljajo javno površino brez dovoljenja ali pa jim je le-to poteklo, so dolžne uporabo prijaviti oddelku občinske uprave, pristojnemu za okolje in prostor, najkasneje v roku trideset (30) dni od uveljavitve tega odloka. Obveznost plačila uporabnine ali taksne obveznosti v tem primeru nastane z dnem začetka veljavnosti tega odloka.

(2) Če uporabnik v roku iz prejšnjega odstavka dovoljenja ne pridobi, je dolžan na javni površini vzpostaviti prvotno stanje.

(3) Če uporabnik ne ravna skladno z določilom prejšnjega odstavka, to na stroške uporabnika stori s strani pristojnega organa pooblaščeni izvajalec.

(4) Obstoječi gostinski ponudniki, ki bodo podali vlogo za gostinski vrt, so opremo gostinskega vrta dolžni uskladiti skladno s tem odlokom, v roku enega (1) leta od uveljavitve tega odloka.

32. člen

(povračilo nastalih stroškov)

Če Občinska uprava Občine po prenehanju posebne in podrejene rabe javnih površin ugotovi nastalo škodo, ki jo je povzročil uporabnik, izda sklep za povračilo nastalih stroškov na javni površini. 

33. člen

(področje uporabe odloka)

Ta odlok se uporablja za celotno območje Občine, razen za območje kraja Šmartno, kjer je v veljavi Odlok o rabi javnih površin v vaškem jedru Šmartno (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/2016).

34. člen

(uveljavitev odloka)

Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati petnajsti dan po objavi.

Številka: 322-07/2018 - 05

Datum: 22. 5. 2018