|
Na
podlagi 3. in 7. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93,
30/98 in 27/06), 149. člena
Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06), Pravilnika o
oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/2006, 41/2008), 3. in 17.
člena
Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03, 86/04 in 44/05, (Ur.l.
RS, št. 03/07 - UPB4 in 17/08 (21/08 – popr.)), 4. člena
Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Radenci
(Uradno glasilo slovenskih občin št. 31/2011) in 16. člena
Statuta občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 2/11) je
Občinski svet občine Radenci na 11. seji dne, 29. 12. 2011 sprejel |
|
|
ODLOK |
|
|
O OSKRBI
S PITNO VODO NA OBMOČJU OBČINE RADENCI |
|
|
I.
SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
(vsebina) |
|
|
(1) Ta
odlok ureja zahteve za oskrbo s pitno vodo in zahteve pri lastni oskrbi
s pitno vodo, način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne
službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: javna služba) in
lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, ter pravice in dolžnosti
uporabnikov in upravljavcev na območju občine Radenci tako, da določa: |
|
|
I. Splošne določbe, |
|
|
II.
Upravljanje vodovodov, |
|
|
III.
Opremljenost naselij z vodovodom, |
|
|
IV.
Vire financiranja, |
|
|
V.
Načrtovanje vodovoda, |
|
|
VI.
Oskrbovalne standarde javne službe, |
|
|
VII.
Tarifne sisteme, |
|
|
VIII.
Meritve, odčitavanje in obračun, |
|
|
IX.
Evidence uporabnikov, |
|
|
X.
Prekinitev dobave pitne vode, |
|
|
XI.
Nadzor in kazenske določbe, |
|
|
XII.
Prehodne in končne določbe. |
|
|
(2)
Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za
izvajanje javne službe je opredeljena v Tehničnem pravilniku o izvedbi
in uporabi vodovoda na območju občine Radenci. |
|
|
2. člen |
|
|
(namen) |
|
|
Namen
tega odloka je: |
|
|
-
zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe s pitno vodo z učinkovitim
izvajanjem javne službe, |
|
|
-
uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo in varstvo
virov pitne vode, |
|
|
-
zagotavljanje trajnostnega razvoja dejavnosti, virov financiranja in
nadzora nad izvajanjem javne službe. |
|
|
3. člen |
|
|
(pojmi) |
|
|
Pojmi
uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen, kot pojmi, ki se uporabljajo
v Pravilniku o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS št. 35/2006 in
41/2008 - v nadaljnjem besedilu: pravilnik). |
|
|
4. člen |
|
|
(uporaba
storitev javne službe) |
|
|
(1) S
storitvami javne službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo vseh stavb, v
katerih bivajo ali se zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za
oskrbo živali, ter stavb ali gradbenih inženirskih objektov, v katerih
se opravljajo storitve državnih in občinskih javnih služb. |
|
|
(2) Za
storitve javne službe se ne šteje oskrba s pitno vodo nestanovanjskih
prostorov v stanovanjskih stavbah in oskrba s pitno vodo nestanovanjskih
stavb in gradbenih inženirskih objektov, če: |
|
|
- iz vode
nastaja zaradi njene rabe industrijska odpadna voda v skladu s
predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod
v vode in javno kanalizacijo, |
|
|
- je
namen rabe vode proizvodnja pijač, |
|
|
- se voda
rabi za tehnološke namene, pri katerih je voda pretežna sestavina
proizvodov, |
|
|
- se voda
rabi za polnjenje bazenskih kopališč ali |
|
|
- se voda
rabi za namakanje ali pranje površin, ki niso javne površine. |
|
|
(3)
Storitve javne službe opravljajo izvajalci storitev javne službe (v
nadaljevanju upravljavci) v obliki in na način, določen s predpisom, ki
ureja lokalne gospodarske javne službe, v skladu s Pravilnikom o oskrbi
s pitno vodo ter v skladu s tem odlokom. |
|
|
5. člen |
|
|
(območja
izvajanja oskrbe s pitno vodo) |
|
|
(1)
Občina Radenci mora zagotavljati izvajanje storitev javne službe na vseh
njenih poselitvenih območjih, razen na poselitvenih območjih, kjer se
oskrbuje iz posameznega vodnega vira manj kot 50 prebivalcev s stalnim
prebivališčem ali je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo
manj kot 10 m3 pitne vode na dan. |
|
|
(2)
Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju
poselitve, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev
javne službe, če je vodovod v zasebni lasti, vodni vir pa oskrbuje
poselitveno območje z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in
z letno povprečno zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo, manjšo od 10 m3
pitne vode na dan. |
|
|
II.
UPRAVLJANJE VODOVODOV |
|
|
6. člen |
|
|
(določitev upravljavca vodovoda) |
|
|
(1)
Območja, kjer se opravlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe,
in območja, kjer se opravlja lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo, so
določena in označena v topografski karti, ki je sestavni del tega odloka
kot priloga št. 1. |
|
|
(2)
Zasebni vodovod mora imeti upravljavca, če oskrbuje več kot pet
stanovanjskih stavb, v katerih prebivajo prebivalci s stalnim
prebivališčem, ali če oskrbuje s pitno vodo stavbo ali več stavb, v
katerih se izvaja gostinska, turistična ali živilska dejavnost. |
|
|
(3) Za
upravljavca zasebnega vodovoda občina potrdi pravno ali fizično osebo, s
katero so lastniki zasebnega vodovoda sklenili pogodbo o upravljanju
zasebnega vodovoda. |
|
|
(4) Če
med osebami, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo v okviru
lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo ni doseženega soglasja o
upravljavcu zasebnega vodovoda, občina za upravljavca zasebnega vodovoda
določi izvajalca javne službe, ki oskrbuje sosednja poselitvena območja. |
|
|
7. člen |
|
|
(vodno
dovoljenje za rabo vode za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda) |
|
|
(1) Za
rabo vode iz vodnega vira za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda je
treba pridobiti vodno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo vode (v
nadaljnjem besedilu: vodno dovoljenje). |
|
|
(2) Vodno
dovoljenje mora pridobiti občina oziroma več občin, če so objekti in
oprema javnega vodovoda v njeni oziroma njihovi lasti ali lasti pravne
osebe javnega prava, ki jo je ustanovila občina oziroma več občin. |
|
|
(3) Če
javni vodovod oskrbuje s pitno vodo več občin, pridobijo vodno
dovoljenje za rabo vode iz vodnega vira ali več vodnih virov, ki
zagotavljajo vodo javnemu vodovodu, vse občine, ki jih ta vodovod
oskrbuje, pravica rabe količin pitne vode iz vodnega vira ali več vodnih
virov, pa se posamezni občini v vodnem dovoljenju določi glede na
količino pitne vode, ki je na območju posamezne občine dobavljena
porabnikom pitne vode v okviru storitev javne službe. |
|
|
(4) Vodno
dovoljenje pridobi občina tudi za vodovod, ki je v lasti oseb, ki niso
osebe iz drugega odstavka tega člena, če so cevovodi in oprema vodovoda
namenjeni opravljanju storitev javne službe. |
|
|
8. člen |
|
|
(vodno
dovoljenje za rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo) |
|
|
(1) Za
rabo vode iz vodnega vira, namenjenega lastni oskrbi prebivalcev s pitno
vodo iz zasebnega vodovoda, morajo pridobiti vodno dovoljenje lastniki
vseh stavb, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo. |
|
|
(2) Če je
lastnikov posamezne stanovanjske stavbe, ki jih zasebni vodovod oskrbuje
s pitno vodo, več, se vodno dovoljenje glasi na lastnika oziroma
lastnike, ki so kot lastniki stanovanjske stavbe navedeni v vlogi za
pridobitev vodnega dovoljenja za rabo vode za oskrbo s pitno vodo iz
zasebnega vodovoda. |
|
|
(3) Če se
namerava na zasebni vodovod priključiti stavba v lasti osebe, ki ni
imetnik vodnega dovoljenja za rabo vode zaradi oskrbe s pitno vodo iz
zasebnega vodovoda, mora lastnik oziroma lastniki stavbe pridobiti vodno
dovoljenje za rabo vode iz tega zasebnega vodovoda. |
|
|
(4) Če je
stavba, ki se namerava priključiti na zasebni vodovod, šesta
stanovanjska stavba ali stavba, v kateri se izvaja gostinska, turistična
ali živilska dejavnost, ministrstvo, pristojno za varstvo okolja (v
nadaljnjem besedilu: ministrstvo), izda vodno dovoljenje iz prejšnjega
odstavka, če je občina določila ali potrdila upravljavca zasebnega
vodovoda. |
|
|
(5) Če se
namerava na vodni vir, ki napaja zasebni vodovod, ali neposredno na
zasebni vodovod priključiti nestanovanjska stavba ali gradbeni
inženirski objekt, za katerega se oskrba s pitno vodo ne šteje za
storitev javne službe, mora upravljavec take stavbe ali gradbenega
inženirskega objekta pridobiti posebno vodno dovoljenje za rabo vode za
namene izvajanja svoje dejavnosti. |
|
|
(6) Ne
glede na določbe prvih petih odstavkov tega člena ministrstvo izda vodno
dovoljenje občini, če se mora zaradi novega priklopa stavbe na zasebni
vodovod oskrba s pitno vodo izvajati v obliki storitev javne službe, ker
je število s pitno vodo oskrbovanih prebivalcev s stalnim prebivališčem
preseglo 50 ali ker je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo
presegla 10 m3 pitne vode na dan. |
|
|
(7) V
primeru iz prejšnjega odstavka mora občina za upravljavca vodovoda
določiti osebo, ki opravlja na vodovodu storitve javne službe, objekti
in oprema do tedaj zasebnega vodovoda pa pridobijo status objektov in
opreme javnega vodovoda. |
|
|
9. člen |
|
|
(evidence) |
|
|
(1)
Občina mora voditi evidence o upravljavcih javnih in zasebnih vodovodov,
ter o spremembah poročati pristojnemu ministrstvu. |
|
|
(2)
Podatki iz evidence o vodovodih niso javno dostopni, neposreden dostop
do evidence je omogočen le ministrstvom, pristojnim za zdravje in za
obrambo. |
|
|
III.
OPREMLJENOST NASELIJ Z VODOVODOM |
|
|
10. člen |
|
|
(opremljenost naselij) |
|
|
(1)
Poselitveno območje z gostoto prebivalstva s stalnim prebivališčem več
kot 5 prebivalcev na ha površine mora biti opremljeno z enim,
funkcionalno zaokroženim, javnim vodovodom, če je število prebivalcev,
ki stalno prebivajo na tem območju, večje od 50, ali če je letna
povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo večja od 10 m3 pitne vode na
dan. |
|
|
(2)
Poselitveno območje z gostoto prebivalstva s stalnim prebivališčem manj
kot 5 prebivalcev na ha površine mora biti opremljeno z enim ali več
vodovodi, ki jih upravljajo: |
|
|
-
izvajalci javne službe, če na oskrbovalnemu območju posameznega vodovoda
stalno prebiva več kot 50 prebivalcev ali če letna povprečna zmogljivost
oskrbe s pitno vodo presega 10 m3 pitne vode na dan, ali |
|
|
-
upravljavci zasebnih vodovodov, namenjenih lastni oskrbi s pitno vodo,
če niso izpolnjeni pogoji oskrbe iz prejšnje alineje. |
|
|
11. člen |
|
|
(prepoved
lastne oskrbe s pitno vodo) |
|
|
(1) Na
oskrbovalnem območju, kjer občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo s
storitvami javne službe, ni dovoljena oskrba s pitno vodo z lastno
oskrbo s pitno vodo. Lastni viri pitne vode se lahko ohranjajo z namenom
zagotavljanja rezervnih zmogljivosti in za preprečevanje prekomerne
uporabe pitne vode, vendar le za potrebe zalivanja, izplakovanja in
napajanja domačih živali. |
|
|
(2) Vodni
vir, ki zagotavlja pitno vodo javnemu vodovodu, se ne sme uporabljati za
lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo. |
|
|
12. člen |
|
|
(obveznost priključitve na javni vodovod) |
|
|
(1) Če se
v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju,
kjer se zagotavlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, rabi
pitna voda, mora lastnik stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta
zaradi oskrbe s pitno vodo zagotoviti izvedbo priključka stavbe na
sekundarni vodovod. |
|
|
(2) Če se
v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju,
kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne službe,
rabi pitna voda, lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz
zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi s pitno vodo, če je
izpolnjen eden od naslednjih pogojev: |
|
|
-
oddaljenost stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta od javnega
vodovoda je večja od 200 m ali |
|
|
- je
izvedba priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na
javni vodovod, povezana z nesorazmernimi stroški. |
|
|
(3)
Občina v svojem programu komunalnega opremljanja naselij opredeli
poselitvena območja oziroma njihove dele, kjer se stavbe in gradbeni
inženirski objekti ne bodo priključevali na javni vodovod zaradi
nesorazmerno visokih stroškov priključitve. |
|
|
IV.
VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE |
|
|
13. člen |
|
|
(viri
financiranja) |
|
|
(1) Javna
služba se financira iz: |
|
|
- cene
storitev javne službe, |
|
|
-
komunalnega prispevka uporabnikov, |
|
|
-
proračuna občine Radenci, |
|
|
- drugih
virov. |
|
|
Občinski
svet daje soglasje k ceni storitve javne službe na predlog upravljavca
javnega vodovoda, če z drugimi predpisi ni drugače določeno. |
|
|
V.
NAČRTOVANJE VODOVODA |
|
|
14. člen |
|
|
(upravni
postopki - javna pooblastila) |
|
|
(1)
Upravljavec javnega vodovoda izdaja potrdila, smernice za načrtovanje
predvidene prostorske ureditve (v nadaljnjem besedilu: smernice), mnenja
k dopolnjenim predlogom prostorskega akta (v nadaljnjem besedilu:
mnenja), projektne pogoje k idejni zasnovi (v nadaljnjem besedilu:
pogoje), ter soglasja k projektnim rešitvam (v nadaljnjem besedilu:
soglasja), pri čemer mora investitor v vlogi predložiti: |
|
|
1. za
smernice in mnenja: |
|
|
-
dokumentacijo, ki jo določa zakonodaja o prostorskem načrtovanju; |
|
|
2. za
pogoje: |
|
|
-
dokumentacijo, ki jo določa zakonodaja o graditvi objektov; |
|
|
3. za
soglasja: |
|
|
- projekt
za pridobitev gradbenega dovoljenja z načrtom vodovodnega priključka v
sklopu načrta strojnih inštalacij; |
|
|
4. za
soglasja za priključitev obstoječih stavb oziroma drugih inženirskih
objektov: |
|
|
-
gradbeno dovoljenje ali druga dokazila o legalnosti stavbe ali
inženirskega objekta; |
|
|
- projekt
vodovodnega priključka; |
|
|
- projekt
interne vodovodne inštalacije ali potrdilo upravljavca o pregledu
interne inštalacije; |
|
|
- pri
notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje
lastnikov parcel, po katerih bo potekal vodovodni priključek oziroma
sodno odločitev, ki nadomesti soglasje; |
|
|
-
dokazilo o zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom,
ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode; |
|
|
5. za
soglasja za začasni priključek: |
|
|
-
situacijo v merilu 1:1000 ali 1:500; |
|
|
- opis
dejavnosti z navedbo o predvideni porabi vode in času trajanja
priključka; |
|
|
- projekt
vodovodnega priključka; |
|
|
- pri
notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje
lastnikov parcel, po katerih bo potekal vodovodni priključek, oziroma
sodno odločitev, ki nadomesti soglasje; |
|
|
-
dokazilo o zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom,
ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode; |
|
|
-
dokument o lastništvu in dovoljenje za poseg v prostor; |
|
|
6. za
soglasja za ukinitev priključka: |
|
|
-
situacijo z vrisano stavbo ali inženirskim objektom in vodovodnim
priključkom v merilu 1:1000 ali 1:500; |
|
|
-
potrdilo pristojnega organa o odstranitvi stavbe ali spremembi
namembnosti stavbe; |
|
|
7. za
soglasje k spremembam: |
|
|
-
projekte in opise, ki se nanašajo na spremembe. |
|
|
15. člen |
|
|
(gradnja
novega vodovoda) |
|
|
Pri
načrtovanju komunalne opremljenosti predvidenega poselitvenega območja
je treba zagotoviti, da se nov javni vodovod priključi na obratujoči
javni vodovod. V primeru, da tega ni možno zagotoviti, se smiselno
uporabljajo določila Pravilnika o oskrbi s pitno vodo. |
|
|
16. člen |
|
|
(prednostna raba vode iz vodovoda) |
|
|
(1) Pri
načrtovanju in zagotavljanju odvzema pitne vode iz vodovodov je treba
upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo
vode za druge namene. |
|
|
(2) Če
objekti in naprave javnega vodovoda ne morejo zagotavljati oskrbe s
pitno vodo sočasno z zagotavljanjem pogojev hidrantnega omrežja v skladu
s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih
vodovodov in hidrantnih omrežij, je treba za oskrbo hidrantnega omrežja
zagotoviti druge vodne vire, pri čemer morajo biti viri za oskrbo
hidrantnega omrežja hidravlično ločeni od javnega vodovoda, razen če se
s priključkom na javni vodovod izvede samo napajanje požarnega bazena iz
javnega vodovoda |
|
|
17. člen |
|
|
(rezervne
zmogljivosti in varno obratovanje vodovoda) |
|
|
(1) Javne
vodovode je treba načrtovati tako, da imajo zagotovljene rezervne
zmogljivosti virov pitne vode, s katerimi se povečujeta zanesljivost in
varnost obratovanja javnega vodovoda, pri čemer je treba upoštevati
razvojne potrebe oskrbovalnega območja, ki ga javni vodovod oskrbuje s
pitno vodo. |
|
|
(2)
Upravljavec javnega vodovoda lahko izjemoma rezervne vodne vire
nadomesti z dovažanjem pitne vode za javne vodovode, ki oskrbujejo s
pitno vodo manj kot 300 prebivalcev s stalnim prebivališčem, pri čemer
mora za vsakega prebivalca zagotoviti najmanj 10 litrov pitne vode na
dan. |
|
|
(3)
Uporabniki in izvajalec javne službe so dolžni izvajati potrebne ukrepe
za ohranjanje lastnih virov pitne vode, kot so vodnjaki, zbiralniki
deževnice, zajetja pitne vode, vrtine. |
|
|
18. člen |
|
|
(zmanjševanje vodnih izgub vodovoda) |
|
|
(1)
Upravljavec javnega vodovoda mora letno spremljati stanje vodnih izgub v
vodovodnem omrežju ter v primeru, ko vodne izgube onemogočajo normalno
oskrbo, pripraviti program ukrepov za zmanjševanje vodnih izgub. |
|
|
(2) Za
potrebe izdelave programa ukrepov za zmanjševanje vodnih izgub mora
upravljavec ugotavljati vodne količine, ki so načrpane, transportirane,
porabljene in izgubljene iz javnega vodovoda, in izdelati vodno bilanco.
S stalnimi aktivnostmi za zmanjševanje vodnih izgub mora zagotoviti
najmanjše vodne izgube, ki ne smejo preseči 25 % količin celotne odvzete
vode iz vodnega vira. |
|
|
19. člen |
|
|
(priključitev stavb na javni vodovod) |
|
|
(1)
Predvideno poselitveno območje mora biti pred dajanjem v uporabo novih
stavb ali gradbenih inženirskih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo
graditev objektov, opremljeno z javnim vodovodom. |
|
|
(2) Na
predvidenem poselitvenem območju upravljavec javnega vodovoda ne sme
priključiti stavb ali gradbenih inženirskih objektov na javni vodovod,
če na območju ni zagotovljenega odvajanja odpadnih voda v skladu s
predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in
padavinske vode. |
|
|
(3) Na
obstoječem ali predvidenem poselitvenem območju upravljavec javnega
vodovoda ne sme priključiti na javni vodovod nestanovanjskih stavb ali
gradbenih inženirskih objektov, če lastnik stavbe oziroma inženirskega
objekta ni pridobil vodnega dovoljenja in gre za rabo vode iz javnega
vodovoda, za katero je treba pridobiti vodno dovoljenje. |
|
|
VI.
OSKRBOVALNI STANDARDI JAVNE SLUŽBE |
|
|
20. člen |
|
|
(obseg
storitev javne službe in obveznosti uporabnika) |
|
|
(1) V
okviru storitev javne službe mora upravljavec javnega vodovoda na
celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti: |
|
|
- oskrbo
s pitno vodo vsem uporabnikom storitev javne službe pod enakimi pogoji v
skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb; |
|
|
-
pridobivanje podatkov o odvzemu pitne vode iz javnega vodovoda zaradi
obračuna storitev javne službe; |
|
|
-
vzdrževanje objektov in opreme javnega vodovoda; |
|
|
- nadzor
priključkov stavb na sekundarni vodovod; |
|
|
-
vzdrževanje delov priključkov stavb na sekundarni vodovod, ki niso
daljši od 50 m; |
|
|
-
vzdrževanje javnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj,
v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja
obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij; |
|
|
-
skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode; |
|
|
-
izvajanje notranjega nadzora zdravstvene ustreznosti pitne vode v javnem
vodovodu, ter zagotavljanje priporočil, ukrepov in obvestil za odpravo
neskladnosti hišnega vodovodnega omrežja v skladu z zahtevami iz
predpisa, ki ureja pitno vodo; |
|
|
-
monitoring kemijskega stanja vodnega vira za oskrbo s pitno vodo; |
|
|
-
monitoring količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi
obratovanja javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za
rabo vode iz vodnih virov; |
|
|
-
označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje ukrepov varstva vodnega
vira pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja vodovarstveni režim na
vodovarstvenem območju vodnega vira, iz katerega javni vodovod odvzema
pitno vodo; |
|
|
-
izvajanje in pripravo občinskega programa razvoja vodovodnega sistema; |
|
|
- občasno
hidravlično modeliranje vodovodih sistemov; |
|
|
- občasno
modeliranje kakovosti vode v vodovodnih sistemih; |
|
|
-
izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov v skladu s
predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami; |
|
|
- redno
preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v
katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na oskrbovalnem območju; |
|
|
- vodenje
evidenc v skladu s pravilnikom, ki ureja oskrbo s pitno vodo. |
|
|
(2)
Upravljavec javnega vodovoda organizira na stroške upravljavcev zasebnih
vodovodov, ki so namenjeni lastni oskrbi s pitno vodo, njihovo stalno
izobraževanje, pri čemer mora izobraževanje vsebovati tehnične in
zdravstvene vidike oskrbe prebivalstva s pitno vodo. |
|
|
(3)
Obveznosti uporabnika so: |
|
|
- redno
vzdrževanje internega omrežja, vodomernega mesta in internega
hidrantnega omrežja; |
|
|
- zaščita
vodomernega mesta in vodomera pred zmrzovanjem; |
|
|
-
upravljavcu omogočiti dostop do vodomernega mesta ob vseh vremenskih
pogojih in kadarkoli; |
|
|
-
upravljavcu omogočiti pregled ustreznosti priključka stavbe in interne
vodovodne inštalacije; |
|
|
-
upravljavcu omogočiti vzorčenje pitne vode na katerikoli pipi internega
vodovodnega omrežja; |
|
|
-
obveščanje upravljavca o okvarah na javnem vodovodu in priključku
stavbe, ter omogočanje izvedbe odprave okvare in obnove; |
|
|
- pisno
obveščanje upravljavca o spremembi naslova, lastništva in spremembah na
stavbi ali inženirskem objektu, ki imajo vpliv na odvzem in obračun
vode; |
|
|
- redno
plačevanje storitev upravljavcu; |
|
|
-
urejanje medsebojnih delitev stroškov v večstanovanjskih stavbah; |
|
|
-
izvrševanje varčevalnih in ostalih ukrepov v primeru višje sile ali
upravičene prekinitve dobave pitne vode; |
|
|
-
priključitev na javno vodovodno omrežje ob upoštevanju pogojev in
soglasja upravljavca ter izjave o opravljenem upravljavčevem nadzoru
izgradnje vodovodnega priključka in prevzemu v upravljanje. |
|
|
21. člen |
|
|
(oskrba s
pitno vodo iz zasebnih vodovodov) |
|
|
(1) V
okviru lastne oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda mora upravljavec
zasebnega vodovoda na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti: |
|
|
- oskrbo
s pitno vodo vsem porabnikom pitne vode pod enakimi pogoji v skladu s
predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb; |
|
|
- redno
vzdrževanje objektov in opreme zasebnega vodovoda; |
|
|
-
vzdrževanje zasebnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih
nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja
obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij; |
|
|
- nadzor
priključkov stavb na zasebni vodovod; |
|
|
-
monitoring količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi
obratovanja zasebnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja
za rabo vode iz vodnih virov; |
|
|
- obvezno
udeležbo pri izobraževanju upravljavcev zasebnih vodovodov, ki ga
organizira upravljavec javnega vodovoda; |
|
|
- meritve
količin dobavljene vode in obračun storitev; |
|
|
- vodenje
evidenc iz 26. člena pravilnika. |
|
|
(2)
Upravljavec zasebnega vodovoda ne more izdajati projektnih pogojev in
soglasij k projektnim rešitvam ter smernic in mnenj v skladu s predpisi,
ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora. |
|
|
22. člen |
|
|
(storitve
v zvezi s priključki stavb na sekundarni vodovod) |
|
|
(1) Na
javni ali zasebni vodovod se mora priključiti vsako odjemno mesto
posebej. |
|
|
(2)
Priključek stavbe na sekundarni vodovod je del javnega ali zasebnega
vodovoda, ki se nahaja med sekundarnim vodovodom in napravo za merjenje
porabljene pitne vode pri porabniku pitne vode. |
|
|
(3) Če je
treba priključiti na javni vodovod več odjemnih mest tako, da se
priključek stavbe na obratujoči sekundarni vodovod izvede s skupnim
cevovodom, se šteje za del javnega ali zasebnega vodovoda cevovod, ki
povezuje obratujoči sekundarni vodovod in razcep cevovoda za
priključitev zadnjih dveh odjemnih mest. |
|
|
(4)
Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje cevovodov in druge opreme priključka
stavbe na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe. Priključek
stavbe na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe. |
|
|
(5)
Upravljavec javnega vodovoda mora vzdrževati priključek stavbe na
sekundarni vodovod, lastnik ali najemnik stavbe pa mora preverjanje
izvedbe in delovanje cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni
vodovod ter njegovo investicijsko in tekoče vzdrževanje dopustiti in
storjene storitve javne službe plačati v skladu s tarifo za storitve
vzdrževanja priključkov stavbe na sekundarni vodovod. |
|
|
(6)
Upravljavec javnega vodovoda mora voditi evidence o stavbah in opremi
priključkov stavb na sekundarni vodovod in trasah teh priključkov. |
|
|
23. člen |
|
|
(prenos
novozgrajenih zasebnih vodovodov na Občino Radenci) |
|
|
(1) Kadar
je s pogodbo o opremljanju določeno, da bo novozgrajeno vodovodno
omrežje s pripadajočimi objekti obravnavano kot javni vodovod, je
investitor novozgrajenih vodovodnih objektov in omrežja dolžan po
končani gradnji s pogodbo le-te predati v last občini. |
|
|
(2) Za
prevzem objektov in omrežij javnega vodovoda iz prvega odstavka tega
člena mora biti predložena naslednja dokumentacija: |
|
|
-
gradbeno dovoljenje, |
|
|
- projekt
izvedenih del, |
|
|
-
elaborat geodetskega posnetka za vpis v kataster in potrdilo o vpisu v
kataster GJI, |
|
|
-
zapisnik o opravljenih preskusih tesnosti cevovodov in jaškov, |
|
|
-
poročilo o skladnosti in zdravstveni ustreznosti vodovodnega omrežja in
pitne vode, ter meritve hidrantnega omrežja, |
|
|
-
zapisnik o uspešnem tehničnem pregledu, |
|
|
-
uporabno dovoljenje, |
|
|
-
garancijske izjave, |
|
|
-
overjene služnostne pogodbe ali pogodbe o pravici dostopa do omrežja in
objektov javnega vodovoda. |
|
|
24. člen |
|
|
(kataster
javnega vodovoda) |
|
|
(1)
Vodenje katastra javnega vodovoda zagotavlja občina v okviru javne
službe. Stroški se krijejo iz proračunskih sredstev Občine Radenci. |
|
|
(2) V
katastru javnega vodovoda se vodijo podatki o objektih in opremi
sekundarnega, primarnega in transportnega vodovoda in hidrantnih
omrežjih in hidrantih, če so oskrbovani iz vodovodov. |
|
|
(3)
Objekti in naprave javnega vodovoda, ki se evidentirajo v katastru
javnega vodovoda, so vodovodna cev, vodohran, črpališče, razbremenilnik,
jašek, območje objekta vodovoda, naprave za obdelavo pitne vode,
zajetje, objekt za bogatenje ali aktivno zaščito vodonosnika in druga
oprema in objekti. |
|
|
(4)
Lokacija objektov in opreme se vodi v skladu s predpisom, ki ureja
vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture. Izvajalec
javne službe predaja podatke enkrat na leto na GURS. |
|
|
25. člen |
|
|
(Uporaba
javnih hidrantov) |
|
|
(1)
Hidranti na javnem omrežju so objekti in naprave kolektivne rabe,
namenjeni zagotavljanju požarne varnosti, zato morajo biti vedno
dostopni in v brezhibnem stanju. Stroške vzdrževanja, obratovanja
hidrantnega omrežja in porabljene pitne vode upravljavcu javnega
vodovoda zagotavlja Občina Radenci iz proračunskih sredstev. |
|
|
(2)
Hidranti se smejo uporabljati za gašenje požarov, vaje za preprečevanje
požara in za druge intervencije ob naravnih in drugih nesrečah brez
poprejšnjega soglasja upravljavca. V tem primeru mora uporabnik naknadno
obvestiti upravljavca vodovoda o uporabi, trajanju in količini odvzete
vode. |
|
|
(3)
Gasilska društva so dolžna izvajati stalen nadzor nad uporabo hidrantov
in upravljavcu sprotno sporočati vsak odvzem in količino odvzete vode
ter sporočiti morebitne tehnične pomanjkljivosti in nepravilnosti pri
uporabi hidrantov. Podatke o hidrantih vodi upravljavec v registru
hidrantov. Povzročitelj odgovarja za škodo, ki je nastala na hidrantu po
njegovi krivdi. |
|
|
(4) V
primeru suše se smejo za odvzem vode izjemoma uporabljati tudi hidranti.
Gasilska društva in enote za zaščito in reševanje morajo pri odvzemu
vode iz hidrantov uporabljati predpisano tehnično opremo in izpolnjevati
pogoje za odvzem zdravstveno ustrezne vode in upravljavcu javiti mesto
in količino odvzema. Mesto pogoje odvzema in način plačila odvzete vode
jim predpiše upravljavec v posebnem soglasju. |
|
|
26. člen |
|
|
(varovanje obstoječe infrastrukture) |
|
|
(1)
Vsakdo, ki na območju javnega in zasebnega vodovoda, oziroma vodovodnega
priključka izvaja dela, ki lahko škodno vplivajo na vodovodne objekte in
naprave, je dolžan pred začetkom del pri upravljavcu naročiti podatke o
poteku vodovoda s pogoji za izvedbo del. |
|
|
(2) V
primeru nastalih poškodb je povzročitelj škode dolžan nemudoma obvestiti
upravljavca o kraju, času in vrsti poškodbe, ter upravljavcu naročiti
popravilo in poravnati stroške popravila nastale poškodbe in stroške
odtečene vode. |
|
|
VII.
TARIFNI SISTEMI |
|
|
27. člen |
|
|
(elementi
tarifnega sistema) |
|
|
(1)
Uporabniki, ki uporabljajo storitve javne službe, so razdeljeni v
naslednji skupini: |
|
|
I.
skupina – gospodinjstva |
|
|
II.
skupina – ostali uporabniki. |
|
|
(2)
Uporabniki iz drugega (2) odstavka 4. člena tega odloka se v primeru
oskrbe s pitno vodo uvrstijo v II. skupino uporabnikov prvega (1)
odstavka tega člena. |
|
|
(3)
Uporabnik je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik
stavbe, oziroma inženirskega objekta ali dela stavbe ali inženirskega
objekta ali zemljišča na območju občine Radenci, priključenega na javno
vodovodno omrežje oz. koristnik storitve javne službe oskrbe s pitno
vodo. Solastniki sporazumno določijo plačnika storitev, v nasprotnem
plačnika določi upravljavec. |
|
|
(4) V
primeru, da uporabnik stavbo, oziroma inženirski objekt ali del stavbe
ali inženirskega objekta ali zemljišča preda v najem, ob tem pa želi, da
najemnik plačuje storitve javne službe, je najemodajalec dolžan z
upravljavcem skleniti sporazum o načinu plačevanja stroškov javne
storitve in poroštvih. |
|
|
(5) S
tarifnim sistemom se določajo elementi obračuna in osnovne tarifne
postavke za obračun oskrbe s pitno vodo. To so: |
|
|
-
vzdrževanje priključka stavbe (v EUR/mesec za presek priključne cevi v
mm); |
|
|
- poraba
količine vode na mesec (v EUR/m3); |
|
|
-
števnina (v EUR/mesec za presek priključne cevi v mm); |
|
|
-
omrežnina (v EUR/mesec). |
|
|
28. člen |
|
|
(vzdrževanje priključka stavbe in vodomera) |
|
|
(1)
Vzdrževanje priključka stavbe je plačilo storitve upravljavca, ki jo
mesečno plačujejo uporabniki, uporablja pa se za preverjanje izgradnje
in delovanja cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod,
vodenje predpisanih evidenc o opremi priključkov stavb, trasah teh
priključkov ter njihovo investicijsko in tekoče vzdrževanje. |
|
|
(2)
Števnina je plačilo storitve, ki jo mesečno plačujejo uporabniki,
uporablja pa se za vzdrževanje, overjanje in zamenjavo vodomerov. |
|
|
(3)
Mesečni znesek za vzdrževanje priključka stavbe se izračuna kot zmnožek
nazivnega premera priključne cevi v mm, faktorja dolžine (do 50 metrov
dolžine priključka je faktor 1) in konstante (K1), ki predstavlja
stroške povezane s preverjanjem izvedbe in delovanja cevovoda in opreme
priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovim vzdrževanjem. |
|
|
(4)
Mesečni znesek za števnino se izračuna kot zmnožek nazivnega premera
vgrajenega vodomera in konstante (K2), ki predstavlja stroške za
vzdrževanje, zamenjavo in overjanje vodomerov. |
|
|
29. člen |
|
|
(poraba
vode) |
|
|
Poraba
vode (m3) je na vodomeru registrirana porabljena količina pitne vode v
obračunskem obdobju. Obračun za porabljeno količino vode se izvede na
osnovi odčitane razlike stanja vodomera na začetku in ob koncu
obračunskega obdobja. Sredstva zbrana z obračunom porabljene količine
vode se uporabljajo za pokrivanje stroškov tekočega in investicijskega
vzdrževanja objektov in naprav javnega vodovodnega omrežja. |
|
|
VIII.
MERITVE, ODČITAVANJE IN OBRAČUN |
|
|
30. člen |
|
|
(uporaba
vodomerov) |
|
|
(1)
Glavni obračunski vodomer je sestavni del vodovodnega priključka in je
namenjen merjenju porabe pitne vode. Vgrajen mora biti v jaških izven
stavbe (pri obstoječih stavbah tudi v stavbi, na dostopnem mestu) ali
inženirskega objekta, pri daljših priključkih čim bližje javnemu
vodovodu, pri čemer razdalja med glavnim obračunskim vodomerom in mestom
priključitve na javni vodovod ne sme preseči 50 m. Velikost in mesto
vgraditve glavnega obračunskega vodomera sta razvidna iz dokumentacije
za izdajo soglasja za priključitev na vodovodno omrežje. |
|
|
(2) V
večstanovanjskih, poslovnih in proizvodnih objektih so v interni
instalaciji lahko nameščeni tudi interni vodomeri, ki uporabniku,
upravitelju oziroma upravljavcu služijo za merjenje porabe vode po
posameznih enotah in za nadzor skupne porabe. Če meritve po internih
vodomerih služijo razdeljevanju stroškov storitev, morajo biti interni
vodomeri redno overjeni, kot je določeno za glavne obračunske vodomere.
Prostor, v katerem so vgrajeni interni vodomeri, mora biti del skupnih
površin večstanovanjske stavbe in vedno dostopen uporabnikom in
pooblaščenim delavcem upravljavca vodovoda. |
|
|
(3) Vsak
vodomer mora biti pregledan in overjen po predpisih za standardizacijo
in meroslovje. Vodomere namešča, zamenjuje, vzdržuje in odčitava
izključno upravljavec, ki skrbi tudi za pravočasno overjanje vodomerov. |
|
|
(4)
Uporabnik je dolžan nadzirati vodomerna mesta ter skrbeti za zaščito
vodomerov pred poškodbami in zmrzaljo. Uporabnik ne sme izvajati
nikakršnih aktivnosti, ki bi kakorkoli vplivale na pravilnost delovanja
vodomera. |
|
|
(5)
Uporabnik lahko od upravljavca zahteva nadzor točnosti vodomera. Če
vodomer deluje v mejah predpisane točnosti, nosi stroške kontrole
uporabnik, v nasprotnem primeru pa upravljavec. |
|
|
31. člen |
|
|
(določanje količin porabljene vode) |
|
|
(1)
Količina porabljene vode iz javnega vodovodnega omrežja se meri v m3 po
stanju odčitanem na vodomeru. Stanje na vodomeru se odčitava praviloma
na vsakih šest mesecev za gospodinjstva, za večje odjemalce (industrijo
in večstanovanjske stavbe) pa vsak mesec. Znotraj obračunskega obdobja
uporabnik mesečno plačuje akontacije za predvideno porabo vode, ki je
enaka povprečni porabi vode posameznega uporabnika v pretekli poletni
ali zimski sezoni. Za poletno sezono štejejo meseci od aprila do
vključno septembra. Upravljavec lahko določi tudi drugače. |
|
|
(2)
Višino akontacije praviloma določi upravljavec, uporabnik pa ima pravico
zahtevati spremembo višine akontacije. |
|
|
(3) V
primeru, da upravljavec ali uporabnik ugotovi, da je vodomer v okvari in
ni mogoče odčitati dejanske porabe vode, se za čas od zadnjega odčitka
do ugotovitve okvare vodomera poraba pitne vode obračuna v višini
uporabnikove povprečne porabe v preteklem letu. |
|
|
(4)
Količina porabljene vode pri nedovoljenem odvzemu brez vodomera, se
določi na osnovi predpisane količine iz uredbe o okoljskih dajatvah. Pri
nedovoljenem odvzemu vode se uporabniku obračuna porabljena voda za
celotno obdobje obstoja nedovoljenega priključka oziroma najmanj za
obdobje enega leta. |
|
|
(5)
Uporabnik brez predhodnega dogovora z upravljavcem ne sme odvzemati
pitne vode iz javnega hidranta. Za posamezen nedovoljen odvzem vode iz
javnega hidranta se kršitelju zaračuna porabljena voda v višini
predpisane količine za zagotavljanje požarne varnosti, ki znaša 72 m3. |
|
|
32. člen |
|
|
(cena
storitev) |
|
|
Cena m3
porabljene vode ter vzdrževanja priključka stavbe na javni vodovod se
določi po predpisih o oblikovanju cen komunalnih storitev. |
|
|
IX.
EVIDENCE UPORABNIKOV |
|
|
33. člen |
|
|
(evidence
uporabnikov) |
|
|
(1) Za
potrebe poslovanja upravljavec vodi in vzdržuje evidenco uporabnikov. |
|
|
(2)
Osnovna evidenca uporabnikov za fizične osebe vsebuje naslednje podatke: |
|
|
- šifro
uporabnika; |
|
|
- ime,
priimek in naslov stalnega ali začasnega prebivališča nosilca
gospodinjstva (ulica, kraj, hišna številka, število oseb v
gospodinjstvu); |
|
|
- znesek
poravnanih in neporavnanih obveznosti; |
|
|
- datum
vnosa podatkov. |
|
|
(3)
Upravljavec lahko za posameznega uporabnika zbira tudi: |
|
|
-
zaposlitev; |
|
|
-
številko osebnega računa; |
|
|
- davčno
številko; |
|
|
- delež
lastništva; |
|
|
- EMŠO. |
|
|
(4)
Evidenca uporabnikov za pravne osebe in samostojne podjetnike vsebuje
naslednje podatke: |
|
|
- šifro
uporabnika in plačnika; |
|
|
- naziv
firme oziroma samostojnega podjetnika; |
|
|
- naslov; |
|
|
-
transakcijski račun; |
|
|
- davčno
številko; |
|
|
- znesek
poravnanih in neporavnanih obveznosti; |
|
|
- datum
vnosa podatkov. |
|
|
(5) Poleg
navedenih podatkov vsebujeta evidenci tudi naslednje podatke: |
|
|
podatke o
merilnih napravah in priključnem cevovodu; |
|
|
lastništvo nepremičnine. |
|
|
34. člen |
|
|
(dodatne
evidence v večstanovanjskih stavbah) |
|
|
(1)
Uporabniki ter upravniki večstanovanjskih stavb morajo upravljavca
pravočasno pisno obveščati o: |
|
|
-
statusnih in lastninskih spremembah, ki vplivajo na razmerje med
dobaviteljem in odjemalcem; |
|
|
- vseh
spremembah naslova za dostavo računov in drugih podatkih ter skrbeti, da
tudi njihov pravni naslednik vstopi v obstoječe razmerje. |
|
|
(2) Pisno
obvestilo iz predhodnega odstavka velja od prvega naslednjega
obračunskega obdobja in obsega: |
|
|
- ime,
priimek in novi naslov dotedanjega in novega odjemalca; |
|
|
- listino
o prenosu lastninske pravice; |
|
|
-
številko in naslov odjemnega mesta; |
|
|
-
podpisano izjavo novega uporabnika na obrazcu upravljavca, da vstopa v
že sklenjeno pogodbeno razmerje. |
|
|
(3) Do
prejema popolnega obvestila je za vse obveznosti zavezan dotedanji
uporabnik. |
|
|
35. člen |
|
|
(pridobivanje evidenc) |
|
|
Upravljavec pridobiva evidence od uporabnikov, upravnikov, organov
lokalne skupnosti, državnih organov in služb, ustanovljenih na podlagi
Zakona o lokalni samoupravi in Zakona o javnih gospodarskih službah. |
|
|
36. člen |
|
|
(plačilo,
ugovor na račun in opominjanje) |
|
|
Uporabnik
mora plačati zaračunano storitev najpozneje v osemnajstih (18) dneh od
datuma izstavitve računa, razen če zakon ne določa drugače. Po izteku
roka plačila, določenega v opominu, lahko upravljavec na stroške
uporabnika prekine dobavo vode, ter začne postopek izterjave po sodni
poti. Reklamacija uporabnika na prejeti račun mora biti pisna, podana v
roku osmih (8) dni od datuma izstavitve računa. |
|
|
37. člen |
|
|
(izstavitev računa) |
|
|
(1) Če je
v stavbi več uporabnikov in je nameščen samo en glavni obračunski
vodomer, se račun lahko izstavi: |
|
|
-
upravniku večstanovanjske stavbe; v tem primeru upravnik razdeli stroške
na posamezne uporabnike znotraj stavbe in v celoti poravna račun
upravljavcu; |
|
|
- vsakemu
uporabniku posebej, če vsi uporabniki v stavbi ali upravnik v njihovem
imenu, sklene pisni dogovor z upravljavcem glede načina obračuna, ključa
delitve, ki mora biti za vse uporabnike enoten in plačila nastalih
stroškov takšne delitve. |
|
|
(2) V
primeru, da se za ključ delitve porabljene pitne vode po glavnem
obračunskem vodomeru uporabljajo interni vodomeri, se razlika porabe med
glavnim obračunskim vodomerom in vsoto porabe internih vodomerov
obračuna vsem uporabnikom sorazmerno z njihovo interno porabo pitne
vode. |
|
|
X.
PREKINITEV DOBAVE VODE |
|
|
38. člen |
|
|
(prekinitev dobave uporabniku po uradni dolžnosti in na zahtevo
uporabnika) |
|
|
(1)
Upravljavec je dolžan uporabniku prekiniti dobavo pitne vode v
naslednjih primerih: |
|
|
- če je
bil priključek na javno vodovodno omrežje izdelan brez soglasja oziroma
v nasprotju s soglasjem upravljavca ali brez nadzora ter prevzema s
strani upravljavca; |
|
|
- če
interna hišna instalacija uporabnika ni tehnično ustrezna in je zaradi
te instalacije ogrožena kakovost pitne vode v omrežju javnega vodovoda; |
|
|
- če
uporabnik brez soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega
uporabnika na svoje interno omrežje; |
|
|
- če
notranje instalacije in naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode
drugim uporabnikom in uporabnik oviranja noče odstraniti; |
|
|
- če
uporabnik brez privolitve upravljavca odstrani pečatno plombo (na
vodomeru, hidrantu, itd.) ali kako drugače spremeni način izvedbe
priključka; |
|
|
- če
uporabnik brez soglasja upravljavca opravlja posege v naprave in
objekte, ki jih ima v upravljanju upravljavec; |
|
|
- če
uporabnik krši navodila, priporočila in predpise o varčevanju z vodo v
izrednih primerih (redukcije); |
|
|
- če
uporabnik ne dopusti upravljavcu opravljati nujnih vzdrževalnih del na
javnem vodovodu in priključku stavbe; |
|
|
- če
uporabnik ne dovoli vgraditve ali zamenjave vodomera, |
|
|
- če
uporabnik onemogoča upravljavcu odčitavanje in pregled vodomera ter
hišne instalacije; |
|
|
- če
uporabnik ne plača računa za dobavo vode; |
|
|
- če
uporabniki v več stanovanjski stavbi ne uredijo medsebojnih razmerij in
zaradi tega ne plačujejo porabljene vode; |
|
|
- če
uporabniku preneha veljavnost začasnega priključka. |
|
|
(2)
Dobava vode se prekine do odprave vzroka za prekinitev. Za vnovično
vzpostavitev dobave vode mora uporabnik plačati vse nastale stroške
odklopa, priklopa ali poskusa odklopa po ceniku upravljavca. |
|
|
(3)
Vsakemu odjemalcu pitne vode, ki ga je doletela sankcija iz 1. točke 38.
člena odloka (prekinitev dobave pitne vode) se zagotovi oskrba s pitno
vodo na posebej določeni lokaciji na območju občine Radenci. Lokacijo
oz. več lokacij določi župan Občine Radenci s posebnim sklepom v roku 60
dni od veljavnosti odloka. |
|
|
(4) Na
zahtevo uporabnika, zaradi opustitve uporabe stavbe, je upravljavec
dolžan začasno prekiniti dobavo pitne vode uporabniku. Stroške
prekinitve dobave in vnovične priključitve pitne vode plača uporabnik po
ceniku upravljavca. |
|
|
39. člen |
|
|
(prekinitev dobave uporabnikom za krajši čas) |
|
|
(1)
Upravljavec ima pravico brez odškodninske odgovornosti do uporabnika
prekiniti dobavo vode za krajši čas zaradi načrtovanih vzdrževalnih ali
investicijskih del na omrežju, odprave okvar ali zaradi višje sile. Za
načrtovana vzdrževalna in investicijska dela mora preko lokalnih
sredstev javnega obveščanja obvestiti uporabnike o prekinitvi dobave
vode vsaj 1 dan pred prekinitvijo dobave vode, oziroma takoj v primeru
prekinitve dobave vode zaradi višje sile. |
|
|
(2) V
izrednih primerih in na podlagi strokovnega mnenja pristojnih institucij
je upravljavec dolžan obveščati uporabnike o izvajanju posebnih ukrepov
glede uporabe vode. |
|
|
40. člen |
|
|
(ukrepi
ob pomanjkanju vode) |
|
|
V primeru
pomanjkanja pitne vode v omrežju, župan občine Radenci na predlog
upravljavca izda sklep o varčevanju s pitno vodo, v katerem določi
stopnjo varčevanja in posameznim skupinam omeji uporabo vode. |
|
|
XI.
NADZOR IN KAZENSKE DOLOČBE |
|
|
41. člen |
|
|
(inšpekcijski organ) |
|
|
(1)
Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka bo na podlagi pooblastila
izvajal Medobčinski inšpektorat in redarstvo Ljutomer. |
|
|
(2)
Vodenje postopka, izdajo plačilnih nalogov in odločb o prekrških zoper
določbe tega odloka izvaja pooblaščena uradna oseba - medobčinski
inšpektorat in redarstvo Ljutomer. |
|
|
(3)
Izvajalec javne službe in uporabniki so dolžni kršitve in kršitelje
prijaviti pooblaščeni uradni osebi - Medobčinski inšpektorat in
redarstvo Ljutomer. |
|
|
42. člen |
|
|
(Globe) |
|
|
(1) Z
globo 1400 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba – upravljavec
javnega vodovoda, če: |
|
|
- ravna v
nasprotju s 14. členom; |
|
|
- ravna v
nasprotju z 18. členom; |
|
|
- ravna v
nasprotju z 19. členom; |
|
|
- ravna v
nasprotju z 22. členom; |
|
|
- ravna v
nasprotju s prvim (1) odstavkom 20. členom; |
|
|
- ravna v
nasprotju s 37. členom |
|
|
- ravna v
nasprotju z 38. členom. |
|
|
(2) Z
globo 400 evrov se kaznuje za prekršek iz prvega (1) odstavka tega člena
odgovorna oseba pravne osebe. |
|
|
(3) Z
globo 1400 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni
podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost –
upravljavec zasebnega vodovoda, če: |
|
|
- ravna v
nasprotju z drugim (2) odstavkom 5. člena |
|
|
- ravna v
nasprotju s petim (5) odstavkom 6. člena |
|
|
- ravna v
nasprotju z 8. členom; |
|
|
- ravna v
nasprotju z 21. členom; |
|
|
- ravna v
nasprotju z 38. členom. |
|
|
(4) Z
globo 400 evrov se kaznuje za prekršek iz tretjega (3) odstavka tega
člena odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega
podjetnika posameznika, ter posameznik – upravljavec zasebnega vodovoda. |
|
|
(5) Z
globo 1400 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik - pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost, če: |
|
|
- ravna v
nasprotju z 8. členom; |
|
|
- ravna v
nasprotju z 11. členom; |
|
|
- ravna v
nasprotju z 12. členom; |
|
|
- ravna v
nasprotju s tretjim (3) odstavkom 20. člena; |
|
|
- ravna v
nasprotju z 22. členom; |
|
|
- ravna v
nasprotju s 24. členom; |
|
|
- ravna v
nasprotju s 25. členom; |
|
|
- ravna v
nasprotju z 29. členom; |
|
|
- ravna v
nasprotju s 33. členom. |
|
|
(6) Z
globo 400 evrov se kaznuje za prekršek iz petega (5) odstavka tega člena
odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika
posameznika, ter posameznik. |
|
|
(7) Z
globo 1400 evrov se kaznuje za prekršek izvajalec del - pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost, če ravna v nasprotju s 25. členom. |
|
|
(8) Z
globo 400 evrov se kaznuje za prekršek iz sedmega (7) odstavka tega
člena odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega
podjetnika posameznika. |
|
|
(9) Z
globo 400 evrov se kaznuje za prekršek posameznik - uporabnik, če: |
|
|
- ravna v
nasprotju z 8. člena; |
|
|
- ravna v
nasprotju z 11. členom; |
|
|
- ravna v
nasprotju z 12. členom; |
|
|
- ravna v
nasprotju s tretjim (3) odstavkom 20. člena; |
|
|
- ravna v
nasprotju z 22. členom; |
|
|
- ravna v
nasprotju s 24. členom; |
|
|
- ravna v
nasprotju s 25. členom; |
|
|
- ravna v
nasprotju z 29 členom; |
|
|
- ravna v
nasprotju s 33. členom. |
|
|
(10) Z
globo 1400 evrov se kaznuje za prekršek upravnik večstanovanjske stavbe
- pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost, če: |
|
|
- ravna v
nasprotju s 33. členom; |
|
|
- ravna v
nasprotju s prvim (1) odstavkom 37. člena. |
|
|
(11) Z
globo 400 evrov se kaznuje za prekršek iz desetega (10) odstavka tega
člena odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega
podjetnika posameznika. |
|
|
XII.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
|
43. člen |
|
|
(Prehodni
roki) |
|
|
(1)
Izvajanje storitev javne službe na vseh poselitvenih območjih mora
Občina Radenci zagotoviti do 31. decembra 2015. |
|
|
(2)
Lastniki obstoječih stavb, ki si zagotavljajo oskrbo s pitno vodo iz
zasebnih vodovodov, morajo prilagoditi oskrbo s pitno vodo zahtevam tega
pravilnika najpozneje do 30.06.2012. |
|
|
(3) Če
obstoječa poselitvena območja, kjer mora občina zagotavljati opravljanje
storitev javne službe, niso opremljena ali niso v celoti opremljena z
javnim vodovodom, je oskrba s pitno vodo iz zasebnih vodovodov
dovoljena, dokler občina ne vzpostavi pogojev za priključitev stavb na
sekundarni vodovod, vendar najpozneje do 31. decembra 2015. Za ta čas
mora občina potrditi upravljavca zasebnega vodovoda po pogojih in načinu
določenem v 6. členu tega odloka. |
|
|
(4)
Obratujoče vodovodne sisteme na območju občine Radenci v zasebni lasti,
ki oskrbujejo več kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in z letno
povprečno zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo, večjo od 10 m3 pitne vode
na dan, morajo lastniki zasebnega vodovodnega sistema, oziroma imetniki
vodnega dovoljenja za lastno oskrbo s pitno vode preko Občine Radenci
prenesti v upravljanje izvajalcu javne službe najkasneje do 31.12.2015. |
|
|
(5)
Upravljavec javnega vodovoda mora pričeti z vzdrževanjem priključkov
obstoječih stavb takoj po uveljavitvi tarife iz petega (5) odstavka 27.
člena, oziroma najpozneje v roku treh let po uveljavitvi tega odloka. |
|
|
(6)
Vodenje katastra javnega vodovoda mora Občina Radenci zagotoviti v
okviru javne službe ob uveljavitvi tega odloka. |
|
|
(7) Do
uveljavitve predpisa, ki na področju varstva pred požari ureja
obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij mora Občina Radenci
zagotavljati sredstva za vzdrževanje in obratovanje hidrantnega omrežja
iz proračuna Občine Radenci. |
|
|
(8)
Tehnični pravilnik iz 1. člena tega odloka sprejme Občinski svet Občine
Radenci v roku dveh (2) let od uveljavitve tega odloka. |
|
|
44. člen |
|
|
(Prenehanje veljavnosti) |
|
|
Z
uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo na
območju Občine Radenci (Uradne objave Občine Radenci – Prepih št. 12 z
dne 13.10.2000). |
|
|
45. člen |
|
|
(Veljavnost odloka) |
|
|
Ta odlok
začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih
občin. |
|
|
Številka:
355-19/2011 |
|
|
Datum:
30. 12. 2011 |
|
|
Občina
Radenci |
|
|
Župan Janez
Rihtarič |
|