Na podlagi 23. in 27. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr.) in 16. člena Statuta Občine Ravne na Koroškem (Uradni list RS, št. 39/99, 61/01, 65/03) je Občinski svet Občine Ravne na Koroškem na 24. redni seji dne 24. 11. 2005 sprejel

O D L O K

o zazidalnem načrtu za stanovanjsko zazidavo

in bencinski servis Kotlje III

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S tem odlokom se, ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ravne na Koroškem za območje Občine Ravne na Koroškem, za obdobje 1986–2000, dopolnjen 1998, 2004 (Uradni list RS, št. 63/00, 81/04) sprejme zazidalni načrt za stanovanjsko zazidavo in bencinski servis Kotlje III (v nadaljevanju: ZN Kotlje III), ki ga je izdelal Biro Godec, Sanja Godec, s.p. iz Raven na Koroškem, pod št. projekta 16/03-ZN, julij 2005.

2. člen

Zazidalni načrt iz prejšnjega člena vsebuje tekstualni del, grafični del ter smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora.

I. Tekstualni del:

1. Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta

2. Odlok o zazidalnem načrtu

3. Smernice in mnenja k zazidalnem načrtu

4. Strokovne podlage

II. Grafični del:

1.  Prikaz iz prostorskih sestavin dolgoročnega

    in srednjeročnega plana Občine Ravne

    na Koroškem za območje Občine Ravne

    na Koroškem za obdobje 1986–2000,

    dopolnjen 1998, 2004 – kartografska

    dokumentacija                                        M 1:5000

2.  Pregledna situacija                                  M 1:5000

3.  Geodetski načrt                                      M 1:1000

4.  Geodetski načrt z zarisom

    meje območja obdelave                                M 1:1000

5.  Zazidalna situacija                                  M 1:1000

6.  Funkcionalno oblikovalske

    rešitve – prerez                                    M 1:  500

7.  Idejna rešitev prometnega omrežja                    M 1:1000

8.  Idejna rešitev komunalnih vodov

    in naprav                                            M 1:1000

9.  Načrt gradbenih parcel                               M 1:1000

10. Tehnični elementi za zakoličenje objektov

    in gradbenih parcel                                  M 1:1000

S spremembo in dopolnitvijo se celotno območje OPPN nameni izključno za gradnjo stanovanjskih objektov. Pri tem se poveča število stanovanjskih objektov in spreminja velikost in oblika posameznih zemljiških parcel. Prav tako se spreminjajo določila glede oblikovanja in višinskih gabaritov stavb.

Zasnova prometnih površin se minimalno spreminja na način, da se dostop do območja načrtuje preko nove cestne povezave z zahodne strani, ki je bila v prvotnem ZN predvidena v II. fazi, dostop s severne strani z novim cestnim priključkom na regionalno cesto pa se ne izvede. Na lokaciji priključka se ohranja le varovalni koridor za morebitno bodočo umestitev cestnega priključka v prostor.

Sama razporeditev prometnih površin ostaja skoraj nespremenjena, izvede se le mikro lokacijski  zamik cest glede na novo urbanistično zasnovo.

Zasnova komunalnega opremljanja ostaja nespremenjena. Priključna mesta na gospodarsko javno infrastrukturo ostajajo nespremenjena oz. se prilagajajo zgrajeni komunalni opremi, trasa komunalnih vodov se le prestavi v območje prometnih površin oz. zemljiške parcele grajenega javnega dobra.

Preostala določila odloka pa se prilagajajo spremenjeni zakonodaji na področju varstva okolja in graditve objektov.

Glede na navedene spremembe se v nazivu prostorskega akta in v celotnem besedilu odloka črta besedilo »in bencinski servis«. V besedilu odloka se črtajo tudi vsa merila in pogoji, ki so se nanašali na stavbo za storitveno dejavnost - bencinski servis, stavbo za trgovsko storitveno dejavnost in vrstne garaže.

Spremenjene in dopolnjene prostorske sestavine iz prejšnjih odstavkov tega člena so razložene in grafično prikazane v tekstualnem in grafičnem delu sprememb in dopolnitev OPPN.

Grafični del vsebuje:

II. MEJA OBMOČJA

3. člen

Ureditveno območje zazidalnega načrta obsega naslednje parcele:

k.o. Kotlje: 73/1, 73/2, 76/1, 76/2, 77/1, 77/2, 78, 79, 87, 95, 96.

Območje zazidalnega načrta obsega 3,60 ha. Meja območja je razvidna iz grafičnih prilog (geodetski načrt v M. 1: 1000).

Prestavitve, novogradnje, ureditve in odstranitve prometnih, komunalnih, energetskih ter drugih vodov in naprav posegajo tudi izven ureditvenega območja zazidalnega načrta in se izvedejo na naslednjih parcelah:

– rekonstrukcija regionalne ceste in izvedba novega križišča na severni strani ZN:

k.o. Kotlje: 65/1, 66, 67/3, 123, 485, 486/1.

– pešpot in cestni priključek na zahodni strani ZN:

k.o. Kotlje: 78, 94/1, 94/6, 95.

– priključek pešpoti na južni strani ZN:

k.o. Kotlje: 85/1, 85/2.

– komunalni in infrastrukturni priključki:

k.o. Kotlje: 66, 72, 73/1, 78, 94/1, 94/6, 95, 485.

Spremembe in dopolnitve OPPN se načrtujejo znotraj ureditvenega območja ZN Kotlje III, ki se minimalno razširja na zahodni strani območja.

Spremembe in dopolnitve OPPN se načrtujejo na zemljiščih parc. št. 73/1, 73/2, 76/1, 76/2, 77/1, 77/2, 78, 79, 85/4, 87, 94/1, 94/6, 96, vse k.o. Kotlje, v skupni izmeri ok. 4,0 ha.

Spremembe in dopolnitve se nanašajo tudi na posege izven območja urejanja, in sicer na rekonstrukcijo cesto in izvedbo novega križišča na severni strani ZN na zemljiščih parc. št. 65/4, 65/5, 66/1, 66/2, 66/3, 67/3, 122/4, 122/6, 485, 486/1, vse k.o. Kotlje, ki nista več predmet urejanja tega OPPN.

Meja območja OPPN in vplivnega območja sta razvidna iz grafičnih prilog (zazidalna situacija v M. 1 : 1000).

III. FUNKCIJA OBMOČJA (VRSTE DOPUSTNIH DEJAVNOSTI)

4. člen

Območje je namenjeno za gradnjo objektov in naprav za opravljanje storitvenih dejavnost, s pripadajočimi parkirišči in manipulacijskimi površinami ter stanovanjskih objektov in pomožnih stanovanjskih objektov. Na območju je predvidena ureditev prometnih površin, javnih površin (zelenic, zasaditev, ipd.) in komunalnih vodov in naprav.

Predvidena je izgradnja enostranskega bencinskega servisa samopostrežnega tipa (CC-SI 12303), objekta za trgovske ali druge storitvene dejavnosti (CC-SI 1230), enostanovanjskih objektov (CC-SI 11100) in vrstnih garaž za osebna vozila (CC-SI 12420).

Območje OPPN je namenjeno za gradnjo stanovanjskih stavb (CC.SI-11100,11210) – gradnja nizke gostote, ki vključuje samostojne eno in dvostanovanjske stavbe vključno s pripadajočo gospodarsko javno  infrastrukturo.

Urbanistična zasnova je določena ob upoštevanju poteka obstoječe javne infrastrukture vključno z  varovalnimi koridorji ter možnostjo dostopa do stavbnih zemljišč.

Na območju je predvidena ureditev prometnih površin, javnih površin (zelenice, zasaditve) in druge gospodarske javne infrastrukture.

IV. MERILA IN POGOJI ZA URBANISTIČNO, KRAJINSKO IN ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE Z DOVOLJENIMI TOLERANCAMI

5. člen

Urbanistična zasnova območja

Območje zazidalnega načrta se nahaja v severovzhodnem delu naselja Kotlje. Na južni strani se območje zazidalnega načrta navezuje na obstoječo zazidavo Kotlje I, na zahodni strani se nahaja območje centralnih dejavnosti v naselju, na severni strani pa meji na regionalno cesto Ravne – Slovenj Gradec (R-I, št. 227, odsek 1423).

Lokacija bencinskega servisa se nahaja na severni strani območja, ob regionalni cesti Ravne -Slovenj Gradec, stanovanjski objekti pa so locirani v južnem in vzhodnem delu zazidalnega območja. Na območju zazidave je predvidena izgradnja 35 enostanovanjskih objektov, etažnosti P+M oziroma K+P+M.

Prostorska ureditev upošteva obstoječo grajeno strukturo naselja Kotlje I, na katero se navezuje preko skupne pešpoti na južni strani zazidave (razporeditev in velikost objektov, velikost gradbenih parcel).

Bencinski servis je predviden kot samopostrežni bencinski servis standardnih dimenzij.

Na zahodni strani bencinskega servisa je predvidena lokacija poslovno storitvenega objekta, ki dopolnjuje program bencinskega servisa.

Med bencinskim servisom in stanovanjsko zazidavo se, kot tampon cona, predvidi lokacija vrstnih garaž za osebna vozila.

Prometna ureditev predvideva izvedbo novega cestnega priključka na regionalno cesto Ravne – Slovenj Gradec, na katerega se navezuje bencinski servis, ter izvedbo posebnega pasu za levo zavijanje. Izgradnja sekundarnega prometnega priključka do naselja Kotlje na lokaciji obstoječega križišča pri samopostrežni trgovini oziroma gasilskem domu se v I fazi izvede v obliki pešpoti, v II fazi pa je predvidena še izvedba dvosmerne dovozne ceste.

Na celotnem območju bo zgrajena nova komunalna oprema, ki bo priključena na obstoječe infrastrukturne vode in naprave, ki so zgrajeni na tem oziroma širšem območju.

Urbanistična zasnova območja:

Območje zazidalnega načrta se nahaja v severovzhodnem delu naselja Kotlje. Na južni strani se območje zazidalnega načrta navezuje na obstoječo zazidavo Kotlje I, na zahodni strani se nahaja območje centralnih dejavnosti v naselju, na severni strani pa meji na državno cesto II reda Ravne - Slovenj Gradec (R-II, št. 227, odsek 1423).

Na območju zazidave je predvidena izgradnja 40 enostanovanjskih objektov.

Prostorska ureditev upošteva obstoječo grajeno strukturo naselja Kotlje I, na katero se navezuje preko skupne pešpoti na južni strani zazidave (razporeditev in velikost objektov, velikost gradbenih parcel).

Prometna ureditev predvideva izvedbo nove dovozne ceste, ki se priključi na obstoječe prometnice naselja Kotlje na lokaciji obstoječega križišča pri samopostrežni trgovini oz. gasilskem domu. Ob dovozni cesti je predvidena ureditev peš hodnika.

Na celotnem območju bo zgrajena nova komunalna oprema, ki bo priključena na obstoječe infrastrukturne vode in naprave, ki so zgrajeni na tem oz. širšem območju.

6. člen

Velikost in oblika posegov s tolerancami:

1. Stavba za storitveno dejavnost – bencinski servis CC SI 12303

Na prostoru bencinskega servisa so predvideni naslednji objekti:

1.1 Prodajni kiosk – I faza (bencinski servis brez osebja):

– tlorisna velikost: 2,5 m x 3,0 m ± 1,0 m;

– etažnost: P;

– streha: dvokapnica, naklona strešin 43° – 45°;

– kota tal pritličja: 450,65 m NMV ± 0,25 m (ca. 0,15 m nad asfaltiranimi površinami, ki so na koti 450,50 m NMV ± 0,25 m);

– kota venca strehe: 3,0 m nad koto tal s toleranco ± 0,5 m;

– objekt bo izveden kot montažni;

– barva objekta naj upošteva vizualno podobo investitorja;

1.2 Osrednji prodajni objekt – II faza:

– objekt bencinskega servisa bo v svojem gabaritu združeval naslednje prostore: prodajalna, kava bar, skladišče, pisarna, garderobe za uslužbence, sanitarije za stranke, kotlovnica s strojnico;

– tlorisna velikost: 12,80 m x 12,80 m (konstruktivni ra­ster 3,2 m x 3,2 m) ± 3,2 m;

– etažnost: P;

– streha: razčlenjena dvokapnica, naklona strešin 43° – 45°, osnovno sleme strehe poteka v smeri vzhod – zahod – okvirna oblika strehe je razvidna iz grafičnih prilog;

– kota tal pritličja: 450,65 m NMV +- 0,25 m (ca. 0,15 m nad asfaltiranimi površinami, ki so na koti 450,50 m NMV +- 0,5 m);

– kota venca strehe: 4,0 m nad koto tal s toleranco +- 0,5 m;

– kota slemena objekta: max. 10,0 m nad niveleto tal pritličja;

– gradbena linija objekta je razvidna iz grafičnih prilog;

– objekt bo izveden v montažni konstrukciji z klasičnimi gradbenimi materiali;

– temeljenje objekta je potrebno prilagoditi terenskim razmeram v skladu z geomehanskim poročilom;

– arhitekturni izraz objekta naj sledi čistim in jasnim linijam z racionalistično razporeditvijo odprtin;

– na glavni fasadi (vzhodni) naj prevladujejo zastekljene površine;

– barva objekta naj upošteva vizualno podobo investitorja.

1.3 Nadstrešnica nad točilnimi napravami:

– tlorisna velikost: 8,00 m x 16,00 m ± 2,0 m;

– etažnost: P

– streha: ravna, z minimalnim naklonom za odvajanje meteornih vod, dovoljena je izvedba tudi v drugem naklonu, del strehe je lahko tudi prozoren – akrilna streha;

– kota spodnjega roba nadstrešnice: min. 4,50 m nad koto cestišča;

– kota venca strehe: ca. 1,0 m višje od spodnjega roba nadstrešnice, maksimalno 6,00 m nad koto cestišča;

– odmik nadstrešnice od zemljišča regionalne ceste bo znašal min 15,0 m;

– nadstrešnica bo izvedena kot kovinska, ležala bo na kovinskih stebrih, zakrita z okrasno masko;

– oblikovanje nadstrešnice bo prilagojeno prodajnemu objektu, okrasna maska bo obdelana v barvah investitorja;

1.4 Prometni otoki z točilnimi napravami za gorivo in pripadajočo tehnološko napeljavo:

– predvidena sta 2 točilni napravi, ki bosta locirani na prometnima otokoma standardne velikosti;

– višina prometnega otoka mora biti min. 0,15 m nad koto povoznih površin;

– razdalja med prometnima otokoma mora znašati min. 6,00 m;

1.5 Rezervoarji za gorivo:

– predvidena sta 2 dvoplaščna vkopana rezervoarja standardnih dimenzij, vsak s kapaciteto 30 m3 (skupna kapaciteta 60 m3);

– rezervoarji bodo vkopani v zelenico na severni parcelni meji, minimalna debelina prekritja znaša 0,8 m;

– odmik rezervoarja od vozišča regionalne ceste bo znašal min. 10,00 m, odmik od vodov javne infrastrukture mora znašati min. 1,00 m;

– medsebojni odmik med rezervoarji mora znašati min 0,4 m;

1.6 Prometne površine:

– prometne površine morajo biti primerno utrjene, na območju točilnih naprav in naprav za polnjenje rezervoarjev morajo biti vodoravne oziroma v maksimalnem naklonu do 2%.

1.7 Objekt za skladiščenje in prodajo jeklenk utekočinjenega naftnega plina za gospodinjsko rabo:

– objekt je namenjen za prodajo gospodinjskega plina v standardnih jeklenkah, v tem prostoru je možno hraniti ca. 70–100 jeklenk;

– tlorisna velikost: 2,80 m x 2,40 m +- 1,0 m;

– streha: ravna streha v minimalnem naklonu

– višina je standardna: ca. 2,8 m +- 0,5 m;

– kota tal objekta bo na koti 450,40 m NMV +- 0,5 m (prilagojena višinski ureditvi internih dovoznih cest);

– odmik objekta od prodajnega objekta znaša min. 15,0 m, odmik od meje sosednjega zemljišča pa min 4,0 m;

– objekt bo grajen iz lahke kovinske konstrukcije;

– vsaj ena stena mora biti iz kovinske mreže, ki omogoča prosto prezračevanje;

– tla bodo tlakovana z betonskimi ploščami;

– vsi kovinski deli bodo premazani z antikorozijskim premazom in popleskani v skladu z vizualno podobo investitorja.

1.8 Zunanji plato z ročno pralnico in parkirišči za obiskovalce in zaposlene:

– ročna pralnica bo locirana na zahodni strani bencinskega servisa;

– parkirne površine bodo urejene na severovzhodnem in južnem delu prometnih površin bencinskega servisa – skupno 10 parkirnih mest, eno parkirno mesto mora biti dimenzionirano za vozila oseb z invalidskimi vozički.

2. Stavba za trgovsko storitveno dejavnost – CC SI 1230:

– tlorisna velikost objekta: 16,00 x 16,00 m (toleranca +- 10%);

– etažnost: P+M;

– streha: razčlenjena dvokapnica, naklona strešin 43°–45°, osnovno sleme strehe poteka v smeri vzhod – zahod – okvirna oblika strehe je razvidna iz grafičnih prilog;

– kota tal pritličja: 453,30 m NMV +- 0,5 m;

– kota venca strehe: maksimalno 5,5 m nad koto tal;

– kota slemena objekta: max. 10,0 m nad niveleto tal pritličja;

– gradbena linija objekta je vzporedna z gradbeno linijo bencinskega servisa na vzhodni strani;

– odmik objekta od vozišča regionalne ceste bo znašal min. 15,0 m;

– odmik objekta od parcelne meje sosednjih zemljišč bo znašal min. 4,00 m;

– arhitekturni izraz objekta naj sledi čistim in jasnim linijam z racionalistično razporeditvijo odprtin;

– barva objekta naj upošteva vizualno podobo investitorja;

– fasada objekta naj bo klasična (zidana ali ometana) oziroma iz prefabriciranih betonskih ali kakšnih drugih elementov;

– uporabljajo se lahko elementi tradicionalne arhitekture (kamen, les, omet) kot tudi sodobni materiali (jeklo, polimerne fasadne plošče, steklo, pločevine visokega kovinskega sijaja);

– okenske in vratne odprtine morajo biti razporejene v skladu z kompozicijsko zasnovo objekta ali osno.

3. Enostanovanjske stavbe – CC SI 11100

Maksimalni gabariti in odmiki objektov so razvidni iz grafične priloge št. 9. iz 2. člena tega odloka:

Stanovanjski objekti – 35 objektov:

– gradbene linije objektov so praviloma vzporedne z dovoznimi cestami;

– odmiki najbolj izpostavljenega dela objekta od dovoznih cest mora znašati od min. 5,00 m do max. 10,00 m, razen za objekta ob obračališčih z oznako D8 in E8 ter objektih z oznako C1, C2, C3, C4, D15, D16, pri katerih je maksimalni odmik določen z 15,00 m;

– odmiki najbolj izpostavljenega dela objekta od parcelnih meja sosednjih zemljišč morajo znašati min. 3,0 m;

– odmiki objektov od obstoječih in predvidenih komunalnih vodov in naprav morajo biti usklajeni z veljavnimi tehničnimi predpisi;

– tlorisna velikost: podolgovatega tlorisa, okvirne velikosti 12,00 m x 9,00 m, minimalna širina objekta je 7,5 m, razmerje med širino in dolžino znaša min. 1:1,20, največ do 1:2;

– znotraj območja zazidljivosti so dovoljene tudi drugačne tlorisne zasnove (oblika črke L oziroma T in podobno) s tem, da dolžina in širina prizidkov k osnovnem tlorisu ne sme presegati 1/3 dolžine osnovnega objekta;

– etažnost objektov: (K) + P + M, izvedba kleti je opcijska, odvisna od terenskih razmer;

– kota tal pritličja: se prilagaja višini dovozne ceste in je razvidna iz grafičnih prilog;

– streha: dvokapnica, naklona strešin 43° – 45°, izvedba šopov ni dovoljena;

– na strehah je dovoljeno izvesti odprtine v obliki rizalitov, ki pa ne smejo presegati 1/3 dolžine oziroma širine objektov, strehe rizalitov in vogalnih zaključkov so lahko tudi enokapnice, ravne ali ločne strehe v naklonu do 8°;

– strešna okna je dovoljeno izvesti v ravnini osnovne strehe;

– smer slemena: vzporedna z daljšo fasado objekta in vzporedna z osjo dovozne ceste, kot je razvidno iz grafičnih prilog, slemena prizidkov, rizalitov in vogalnih zaključkov ne smejo presegati slemena osnovne strehe in so praviloma pravokotna na smer osnovnega slemena razen, če je to v nasprotju z kompozicijsko zasnovo objekta in se ne sklada z celovito podobo objekta;

– kota slemena stanovanjskih objektov je dovoljena max. 9,0 m nad niveleto tal pritličja stavbe;

– podzidava kapnih leg osnovne strehe je dovoljena do max. višine 0,80 m nad koto tal mansarde;

– objekti so lahko grajeni z klasičnimi gradbenimi materiali v masivni konstrukciji oziroma v montažni izvedbi;

– uporabljajo se lahko elementi tradicionalne arhitekture (kamen, les, omet), kot tudi sodobni materiali;

– fasade morajo biti v svetlih pastelnih barvah;

– okenske in vratne odprtine morajo biti razporejene v skladu z kompozicijsko zasnovo objekta ali osno;

– pri izboru kritine osnovne strehe je dovoljeno uporabljati avtohtone materiale: opečna in opeki podobna kritina, betonski strešnik (temno rdeče barve);

– strehe rizalitnih in vogalnih delov stavbe se lahko pri manjših naklonih izvedejo tudi v valjani pločevini v barvi osnovne strehe (mat izvedba).

4. Vrstne garaže – CC SI 12420

Garaže za osebne avtomobile s pomožnim (hobby) prostorom – 18 garažnih enot;

– tlorisna velikost: 60,80 m ± 0,20 m x 6,50 oziroma 7,00 m (2 sklopa po 6 enot tlorisne velikosti 3,45 m x 6,50 m in 1 sklop po 6 enot tlorisne velikosti 3,20 m x 7,00 m, kot je razvidno iz grafičnih prilog)

– etažnost objektov: P+M;

– kota tal garaže: 455,25 m NMV +- 0,25 m, višina garaže, merjena od tal do kapi, je dovoljena do 3,00 m, podzidava kapnih leg ni dovoljena;

– streha: dvokapnica, naklona strešin 43° – 45°, izvedba šopov ni dovoljena;

– strešna kritina: opečna in opeki podobna kritina, betonski strešnik (temno rdeče barve);

– strešna okna je dovoljeno izvesti le v ravnini osnovne strehe ter osno glede na posamezno garažno enoto;

– smer slemena: vzporedna z osjo dovozne ceste, kot je razvidno iz grafičnih prilog;

– objekti so lahko grajeni z klasičnimi gradbenimi materiali v masivni konstrukciji oziroma v montažni izvedbi;

– vse garažne enote po sklopih morajo biti enako oblikovane (streha, kritina, fasada, odprtine).

Lega, velikost in oblika posegov s tolerancami:

Enostanovanjske in dvostanovanjske stavbe (CC SI 11100, 11210)  – 40 objektov:

- gradbene linije objektov so praviloma vzporedne z dovoznimi cestami;

- odmik objektov od prometnih površin:

- odmik osnovnega tlorisa objekta od zemljiških parcel internih dovoznih cest mora znašati od 5,0 m do 8,0 m;

- najmanjši odmik objekta (fasadne oz. kletne stene) od zemljiških parcel internih dovoznih cest mora znašati 5,0 m, najmanjši odmik najbolj izpostavljenega dela objekta (napušča strehe, nadstreškov in podobno) pa mora znašati najmanj 4,0 m; odmik najbolj izpostavljenega dela objekta od zunanjega roba cestišča državne ceste mora znašati najmanj 10 m, od obračališča interne dovozne ceste pa najmanj 2,0 m;

- odmik objekta (fasadnih oz. kletnih sten) od parcelnih meja sosednjih zemljišč mora znašati najmanj 4,0 m, odmik najbolj izpostavljenega dela objekta pa mora znašati najmanj 3,0 m;

- odmiki objektov od obstoječih in predvidenih komunalnih vodov in naprav morajo biti usklajeni z veljavnimi tehničnimi predpisi;

- velikost osnovnega tlorisa objekta: podolgovat tloris, minimalne širine 7,5 m, razmerje med širino in dolžino znaša od 1:1,20 do največ 1:2;

- dovoljene so tudi drugačne tlorisne zasnove (oblika črke L oz. T in podobno), s tem da dolžine in širine prizidkov k osnovnem tlorisu ne sme presegati 1/2 dolžine oz. širine osnovnega objekta;

- etažnost objektov: (K) + P + M (dvokapne strehe) oziroma (K) +P+1 (enokapne  oz. ravne strehe), izvedba kleti je opcijska, odvisna od terenskih razmer, možna je izvedba objektov tudi v medetažni obliki;

- kota tal pritličja se prilagaja višini dovozne ceste in višinski koti  terena na posamezni zemljiški parceli;

- dopustno oblikovanje streh in višina objektov na celotnem območju OPPN:

- streha: dvokapnica, naklona strešin 40-45⁰, izvedba šopov ni dovoljena;

- strešna okna je dovoljeno izvesti v ravnini osnovne strehe;

- smer slemena: vzporedna z daljšo fasado objekta in praviloma vzporedna z osjo dovozne ceste, kot je razvidno iz grafičnih prilog, slemena prizidkov, rizalitov in vogalnih zaključkov ne smejo presegati višine slemena osnovne strehe in so praviloma pravokotna na smer osnovnega slemena razen, če je to v nasprotju s kompozicijsko zasnovo objekta in se ne sklada z celovito podobo objekta;

- na dvokapnih strehah je dovoljeno izvesti odprtine v obliki rizalitov, ki pa ne smejo presegati 1/2 dolžine oz. širine objektov, strehe rizalitov in vogalnih zaključkov so lahko tudi ravne ali enokapne strehe v naklonu od 6-10⁰;

- kota slemena stanovanjskih objektov je dovoljena največ  9,5 m nad niveleto tal pritličja stavbe;

- višina kolenčnega zidu osnovne dvokapne strehe, ki se meri od  gotovega poda mansarde do  začetka poševnine stropa, ne sme presegati  1,40 m;

- pri stavbah z oznako D1-D14 je dopustno tudi naslednje oblikovanje streh:

- streha: ravna streha oz. enokapnica naklona strešin od 6 - 10⁰;

- ravna streha je lahko izvedena kot nepohodna streha, ozelenjena streha oz. kot pohodna terasa;

- kota najvišje točke stavbe pri enokapni strehi je dovoljena največ 7,5 m nad niveleto tal pritličja;

- kota strešnega venca stavbe pri ravni strehi je dovoljena največ 7,0 m nad niveleto tal pritličja;

- v primeru izvedbe strehe kot pohodne terase pa najvišja točka stavbe (dovoljena  je le izgradnja konstrukcije dostopa do terase in  pergole na terasi) ne sme presegati višine 9,0 m nad koto tal pritličja, bruto tlorisna  površina konstrukcije dostopa pa ne sme presegati 20 % bruto tlorisne površine ravne strehe;

- uporabljajo se lahko elementi tradicionalne arhitekture (kamen, les, omet), kot tudi sodobni materiali;

- fasade morajo biti v svetlih pastelnih barvah;

- okenske in vratne odprtine morajo biti razporejene v skladu s kompozicijsko zasnovo objekta ali osno;

- pri izboru kritine osnovne strehe je dovoljeno uporabljati avtohtone materiale: opečno in opeki podobno kritino oz. betonski strešnik v sivi ali črni barvi;

- strehe rizalitnih in vogalnih delov stavbe se lahko pri manjših naklonih izvedejo tudi v valjani pločevini v barvi osnovne strehe (mat izvedba);

- objekti so lahko grajeni s klasičnimi gradbenimi materiali v masivni konstrukciji oz. v montažni izvedbi.

7. člen

Sprememba rabe in namembnosti:

– poslovnim objektom ni dovoljeno spreminjati namembnosti, dovoljena je le sprememba rabe;

– stanovanjskim in garažnim objektom ni dovoljeno spreminjati rabe in namembnosti.

Sprememba rabe in namembnosti:

- Stanovanjskim objektom ni dovoljeno spreminjati rabe in namembnosti;

8. člen

Stopnja izkoriščenosti zemljišča:

Poslovni objekti:

– pozidanost gradbene parcele poslovnih objektov s stavbami je dovoljena do 50%;

– skupna pozidanost gradbene parcele poslovnih objektov s stavbami in zunanjimi utrjenimi površinami je dovoljena do 80%;

Stanovanjski objekti:

– stopnja pozidanosti gradbene parcele s stavbami je dovoljena v razmerju od 10% do 33%;

– skupna pozidanost gradbene parcele s stavbami in zunanjimi utrjenimi površinami je dovoljena do 50%.

9. člen

Ureditev gradbenih parcel:

– višina zemljišč na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjimi zemljišči, oporni zidovi so dovoljeni le v primeru, ko ni možno drugačno zavarovanje brežin v skladu s mnenjem geomehanika ter na podlagi ustrezne projektne dokumentacije;

– po končanih delih je potrebno vse odkopne in nasipne brežine humusirati in zatraviti oziroma hortikulturno urediti;

– hortikulturna ureditev mora vključevati predvsem domače drevesne in grmovne vrste ter visokodebelne in odporne sorte sadnega drevja, katerega vzgoja ne bo zahtevala uporabe za biodiverziteto nevarnih kemičnih zaščitnih sredstev;

Poslovni objekti:

– gradbene parcele poslovnih objektov morajo biti urejene predvsem kot povozne oziroma manipulativne površine – servisna dvorišča s parkirnimi prostori, vse neutrjene površine pa se morajo humusirati in zatraviti;

– gradbene parcele poslovnih objektov je dovoljeno ograditi z ograjo, ki se šteje kot enostavni objekt, min. odmik od regionalne ceste določi upravljavec;

Stanovanjski objekti:

– najmanj 50% gradbene parcele mora biti ozelenjeno;

– gradbene parcele stanovanjskih objektov je dovoljeno ograditi z živo mejo ali ograjo iz lesa, kamna, betona ali kovine do max. višine 1,2 m, ki mora biti odmaknjena od roba cestnega telesa min. 0,50 m in postavljena tako, da ne ovira preglednosti;

– oporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni;

Javne površine:

– javne površine ob dovoznih cestah se morajo humusirati in zatraviti oziroma hortikulturno urediti.

Ureditev parcel objektov in javnih površin:

- Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjim zemljiščem, oporni zidovi maks. višine 1,5 m so dovoljeni le v primerih, ko ni možno drugačno zavarovanje brežin v skladu z mnenjem geomehanika ter na podlagi ustrezne projektne dokumentacije.

- Višinska razlika, ki je večja od 1,5 m, se lahko izvaja le s kaskadno zgrajenimi opornimi zidovi višine do 1,5 m, tlorisna razdalja med njimi mora biti najmanj 1,0 m, vmesni prostor pa mora biti ozelenjen.

- Minimalni odmik opornega zidu od meje sosednjega zemljišča mora znašati najmanj 1,5 m, postavitev na manjši razdalji pa je dovoljena le ob pridobitvi soglasja soseda mejaša. 

- Oporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni;

- po končanih delih je potrebno vse odkopne in nasipne brežine humusirati in zatraviti oz. hortikulturno urediti.

- Hortikulturna ureditev mora vključevati predvsem domače drevesne in grmovne vrste, višina žive meje, zasajene ob meji sosednjega zemljišča, ne sme presegati višine 1,8 m;

- Najmanj 50 % zemljiške parcele objektov mora biti ozelenjeno.

- Javne površine na območju OPPN se morajo humusirati in zatraviti oziroma hortikulturno urediti.

- Na javnih površinah je dovoljeno postavljati grajeno urbano opremo.

10. člen

Posegi na obstoječih objektih:

– na obstoječih infrastrukturnih vodih in napravah je dovoljeno izvajati vzdrževalna dela oziroma druga dela v skladu s pogoji, ki veljajo za gradnjo nove komunalne opreme.

11. člen

Enostavni objekti in naprave:

– na območju zazidalnega načrta je dovoljeno graditi enostavne objekte v skladu z določili Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03, 130/04);

– enostavni objekti morajo biti smiselno locirani ob upoštevanju urbanistične zasnove osnovnega objekta, minimalni odmiki od sosednjih objektov in zemljišč so določeni v pravilniku iz prejšnjega odstavka;

– pri izvajanju enostavnih objektov se uporabljajo merila in pogoji za oblikovanje stanovanjskih objektov, kot jih določa 3. točka 6. člena odloka, ob upoštevanju kompozicijske in arhitekturne zasnove osnovnega objekta;

– kota slemena enostavnih objektov je dovoljena max. 6,0 m nad niveleto tal objekta;

Nezahtevni in enostavni objekti:

Na območju OPPN je dovoljeno graditi naslednje nezahtevne in enostavne objekte:

Nezahtevni objekti:

- majhna stavba (stavba majhnih dimenzij, kot npr. garaža, zimski vrt, nadstrešek)  v pritlični, enoetažni izvedbi, ni namenjena prebivanju, BTP do vključno 40 m2, višina do 3,5 m, garaža in nadstrešek praviloma z ravno ali enokapno streho z naklonom 6-10⁰; naklon zimskega vrta se lahko  prilagodi naklonu strehe osnovnega objekta.

Enostavni objekti:

- majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave (stavba majhnih dimenzij: uta, nadstrešek, senčnica, letna kuhinja, manjša savna, manjši zimski vrt) v pritlični, enoetažni izvedbi, samostojna ali prislonjena k stavbi, BTP do vključno 20 m2, višina do 3,5 m; vsi objekti razen ute, senčnice in zimskega vrta, ki se z naklonom lahko prilagajajo tudi naklonu strehe osnovnega  objekta,  imajo praviloma ravno ali enokapno streho z naklonom  6-10⁰;

- grajena urbana oprema: telefonska govorilnica, objekt za razsvetljavo, drog, grajena oprema v parkih, javnih vrtovih in zelenicah, grajeno igralo na otroškem igrišču, grajeno spominsko obeležje, spomenik, kip, križ, kapelica (edikula);

- ograja: višina do maksimalno 1,80 m; izvedba lesena ali kovinska ali kombinacija obojega, lahko tudi kot polna izvedba; zgornji rob ograje, zgrajene ob javni cesti, ne sme posegati v polje  preglednosti, pred gradnjo takšne ograje mora investitor pridobiti soglasje upravljavca javne ceste;

- podporni zid: dovoljen tudi kot osnova - temeljni zid za namestitev ograje; maksimalna višina je 0,50 m nad nivojem terena, vključno z ograjo maksimalno 1,80 m;

- vodomet višine do vključno 3 m, črpalna vrtina globine do vključno 30 m;

- priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja: priključek na cesto, priključek na objekte energetske infrastrukture (elektrovod, plinovod, toplovod), priključek na objekte za oskrbo s pitno vodo in priključek za odvajanje odpadne vode, priključek na komunikacijska omrežja (kabelska, telefonska omrežja);

- vodni zbiralnik, bazen za kopanje, grajen ribnik, okrasni bazen s prostornino do vključno 60 m³;

- objekti za oglaševanje: oglasne površine do vključno 12 m² in višine do vključno 5m; postavitev je dovoljena samo na javnih površinah;

- pomožni komunalni objekti: pomožni vodovodni in kanalizacijski objekt – revizijski in drugi jašek, hidrant, črpališče, grajeni oljni lovilnik in lovilnik maščob, ponikovalnica, prečrpovalna postaja ter merilna in regulacijska postaje, ekološki otok z nadstreškom.

Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti oblikovno usklajeni s stavbo, h kateri pripadajo.

Najbolj izpostavljeni deli nezahtevnih in enostavnih objektov, ki predstavljajo majhne stavbe,  morajo biti odmaknjeni od meja sosednjih parcel najmanj 1,5 m. Odmiki najbolj izpostavljenih delov ostalih nadzemnih nezahtevnih in enostavnih objektih od meja sosednjih parcel pa morajo znašati najmanj 0,5 m.

Ograja in oporni zid, ki predstavljata enostavna objekta,  sta lahko postavljena največ do meje zemljiške parcele, na kateri se gradita, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče. Ograja, ki je medsosedska  in označuje potek meje, se lahko gradi na meji le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, o tem pisno sporazumejo.

Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov v varovalnih pasovih gospodarske javne infrastrukture je dovoljena le v skladu s  soglasjem upravljavca.

V. MERILA IN POGOJI ZA PROMETNO, KOMUNALNO TER DRUGO UREJANJE OBMOČJA

12. člen

Promet:

Predvidena je izvedba novega cestnega priključka na regionalno cesto Ravne – Slovenj Gradec, na katerega se navezuje dovozna cesta C, preko katere se napaja tudi bencinski servis. Ob rekonstrukciji regionalne ceste se izvede ločen pas za levo zavijanje ter obnova priključka lokalne dovozne ceste na severni strani območja. Izgradnja sekundarnega prometnega priključka do naselja Kotlje na lokaciji obstoječega križišča pri samopostrežni trgovini oziroma gasilskem domu se v I fazi izvede v obliki pešpoti v II fazi pa je predvidena še izvedba dvosmerne dovozne ceste A. Cesta B povezuje cesti A in C ter dovozni cesti D in E do stanovanjskih objektov. Cesti D in E se zaključita z obračališčem, ki omogoča obračanje interventnih in komunalnih vozil. Ob cesti B je predvidena tudi gradnja vrstnih garaž, pred garažami je zagotovljen manipulacijski prostor v širini min. 5,50 m.

Vse interne dovozne ceste so predvidene kot dvosmerne, širine vozišča min. 4,50–6,00 m, vzdolžni naklon cest max 10%. Peš hodnik v širini min. 1,00 m se predvidi ob cestah z oznako A,B in C, variantno pa se lahko načrtuje tudi ob internih dovoznih cestah z oznako D in E.

Parkirne površine za potrebe stanovanjskih objektov se zagotavljajo na gradbenih parcelah posameznih objektov.

Območje bencinskega servisa:

Znotraj območja bencinskega servisa je promet zasnovan kot enosmerni z ločenim uvozom in izvozom, kar naj bi zagotavljalo večjo pretočnost in požarno varnost. Priključni radiji so prilagojeni tovornemu prometu.

Na območju bencinskega servisa je potrebno v II fazi zagotoviti skupno 10 parkirnih mest. Parkirna mesta so širine 2,3–2,5 m in dolžine 5,0 m, min. eno parkirno mesto mora biti dimenzionirano za vozila oseb z invalidskimi vozički (širina 3,5 m).

Dostop do objektov za invalide je omogočen z izvedbo pogreznjenih robnikov.

Vse prometne površine bodo asfaltirane (min. debelina 8 cm na potrebni debelini spodnjega in zgornjega ustroja).

Prometne površine ob točilnih mestih, kakor tudi na pretakališču bodo utrjene z 20 cm vodotesnega in oljeodpornega armiranega betona MB 40.

Prometne površine bodo obrobljene z betonskimi robniki, peš površine ob objektu se izvedejo z kulir ploščami ali z betonskimi tlakovci.

Promet:

Celotno območje se prometno navezuje na javno pot v naselju Kotlje – JP 850771 – cesta v naselju Kotlje XII, ki se priključi na lokalno cesto LC 350101 – cesta Ravne – Šrotnek – Rimski vrelec.

Dostop do območja je predviden z izgradnjo novega cestnega priključka na lokaciji obstoječega križišča pri samopostrežni trgovini oz. gasilskem domu – dovozna cesta A, ob kateri je predvidena izgradnja peš hodnika min. širine 1,2 m. Vzdolžni naklon ceste ne sme presegati 12 %.

Na cesto A se navezujejo vse ostale dovozne ceste z oznako B, D in E, cesta C pa se priključi na cesto B. Vse ceste se zaključijo z obračališčem, ki omogoča obračanje interventnih in komunalnih vozil. Vse interne dovozne ceste so predvidene kot dvosmerne, širine vozišča od 4,0 m – 5,0 m. Vzdolžni naklon cest ne sme presegati 10 %. Ob cestah je možno izvesti tudi peš hodnik.

Parkirne površine za potrebe stanovanjskih objektov se zagotavljajo na zemljiških  parcelah posameznih objektov.

Vse prometne površine morajo biti asfaltirane oz. utrjene, peš površine ob objektih pa se lahko tlakujejo.

Pri gradnji prometnih in peš površin je potrebno upoštevati predpise, ki se nanašajo na gradnjo objektov brez grajenih ovir.

13. člen

Vodovodno in hidrantno omrežje:

– območje zazidalnega načrta bo priključeno na javno vodovodno omrežje – priključek na predvideni vodovod Kotlje – Podgora, ki bo potekal po severni strani regionalne ceste Kotlje Slovenj Gradec in je predmet posebnega projekta;

– priključno mesto se nahaja na prostoru novega križišča, vodovod prečka regionalno cesto in je speljan po dovoznih cestah;

– na celotnem območju se izvede novi vodovodni razvod s priključki do posameznih objektov in nadzemnimi hidranti na oddaljenosti 60–80 m, ki pokrivajo celotno ureditveno območje.

– predvideni vodovodni priključek mora zagotoviti ustrezno količino pitne in požarne vode za potrebe predvidenih objektov.

Vodovodno in hidrantno omrežje:

- Območje zazidalnega načrta bo priključeno na javno vodovodno omrežje - priključek na vodovod Kotlje – Podgora, ki poteka po severni strani regionalne ceste I. reda Ravne - Kotlje - Slovenj Gradec;

- Priključno mesto se nahaja na južni strani regionalne ceste na zemljišču parc. št. 76/2 k.o. Kotlje, novi vodovod je speljan po dovoznih cestah.

- Na celotnem območju se izvede novi vodovodni razvod s priključki do posameznih objektov in nadzemnimi hidranti na oddaljenosti 60 – 80 m, ki pokrivajo celotno ureditveno območje.

- Predvideni vodovodni priključek mora zagotoviti ustrezno količino pitne in požarne vode za potrebe predvidenih objektov – premera DN110. Minimalni premer cevovoda do nadzemnega hidranta mora biti DN 80.

- Odmik vodovoda od ostalih vodov gospodarske javne infrastrukture mora znašati minimalno 1,0 m pri vzporednem poteku oziroma 0,5 m pri križanjih.

- Števec porabe pitne vode mora biti vgrajen za vsak stanovanjski objekt v toplotni termični jašek izven objekta in izven voznih površin na lokaciji, ki je dostopna upravljavcu vodovoda.

- Priključitev objektov na javno vodovodno omrežje mora biti izvedena v skladu z veljavnimi občinskimi predpisi. V času izdelave sprememb in dopolnitev OPPN je to Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Ravne na Koroškem  (Ur. list RS, št. 12/2011,  Uradno glasilo slovenskih občin št. 20/2013).

14. člen

Odvajanja odpadnih vod:

– predviden je ločen sistem odvajanja odpadnih in meteornih vod;

– meteorna kanalizacija: čiste meteorne (strešne) padavinske vode se morajo preko peskolovov speljati v sistem meteorne kanalizacije z izpustom v ponikovalnice oziroma manjši hudourniški potok na vzhodni strani zazidave;

– padavinske odpadne vode z utrjenih površin, kjer obstaja nevarnost onesnaženja z naftnimi derivati in mineralnimi olji (točilni otoki, pretakališče, ročna pralnica), morajo biti speljane preko ustrezno načrtovanih in dimenzioniranih lovilcev olj s koalescenčnimi filtri (s samodejnim zapiralom proti izlitju goriva v kanalizacij) v javno kanalizacijo;

– padavinske odpadne vode s parkirnih prostorov in manipulativnih površin morajo biti speljane preko ustrezno načrtovanih in dimenzioniranih lovilcev olj s koalescenčnimi filtri v sistem meteorne kanalizacije z izpustom v ponikovalnico oziroma manjši hudourniški potok na vzhodni strani zazidave;

– fekalne odpadne vode iz objektov bodo speljane po ločenem sistemu vodotesne fekalne kanalizacije do obstoječe fekalne kanalizacije DN 500, ki poteka na zahodni strani gasilskega doma in je speljana v kolektor Kotlje – Ravne.

Odvajanje odpadnih voda:

Na območju OPPN se mora izvesti ločen sistem odvajanja odpadnih voda.

Čisto padavinsko vodo s streh se primarno zadržuje v namenskih zadrževalnikih vode, za ponovno uporabo za higiensko manj zahtevne potrebe (splakovanje stranišč) in zalivanje zelenic na zemljiških parcelah objektov.  Presežene količine čiste padavinske vode s strešnih površin objektov ter zemljiških parcel objektov in padavinske vode s prometnih površin se morajo kontrolirano speljati v skupni odvodni  kanal za padavinsko vodo. Padavinski kanal se spelje do obstoječega cestnega jarka, ki poteka vzdolž državne ceste na severni strani zazidave in ima urejen  iztok v obstoječi hudourniški potok.

Komunalne odpadne vode se morajo speljati po ločenem sistemu vodotesne fekalne kanalizacije v obstoječi fekalni kanal DN 500, ki poteka na zahodni strani gasilskega doma in je speljan v kolektor Kotlje – Ravne.

Odmik kanalizacije padavinskih in odpadnih voda od ostalih vodov gospodarske javne infrastrukture mora znašati najmanj 1,0 m pri vzporednem poteku oziroma 0,5 m pri križanjih.

15. člen

Elektroenergetsko omrežje:

– na območju urejanja bo zgrajeno novo elektro omrežje, ki bo potekalo vzdolž dovoznih cest v koridorju komunalnih vodov, nn razvod bo izveden z zemeljskimi kabli;

– novo elektro omrežje bo napajano iz nove TP Kotlje, ki se nahaja na zahodni stran območja ob gasilskem domu

– obstoječi zračni nn elektro vod na seveni strani zazidave bo kabliran oziroma ustrezno preurejen.

16. člen

Javna razsvetljava:

– ureditveno območje bo opremljeno z javno razsvetljavo, ki bo postavljena ob prometnih in manipulativnih površinah, svetilke se morajo postaviti izven pločnika tik ob zaključku asfalta oziroma min. 1,0 m oddaljene od voznih površin, kjer niso urejeni pločniki;

– svetila javne razsvetljave ne smejo sevati UV svetlobe in morajo biti oblikovana tako, da ne povzročajo svetlobnega onesnaževanja.

17. člen

Plinovodno omrežje:

– na območju urejanja bo zgrajeno novo plinovodno omrežje, ki bo priključeno na obstoječe plinovodno omrežje (poteka na južni in vzhodni strani območja obdelave);

– novi objekti bodo priključeni na plinovodno omrežje v skladu s pogoji upravljavca.

18. člen

Ogrevanje objektov:

– vsi poslovni in stanovanjski objekti morajo urediti lastno kurilnico na zemeljski plin oziroma za ogrevanje objektov uporabiti obnovljive energetske vire (odpadna toplotna energija pri proizvodnih in tehnoloških procesih, sončna energija, toplotna črpalka, dr.).

19. člen

Telekomunikacijsko omrežje:

– znotraj območja urejanja bo izveden nov zemeljski TK in KTV razvod v kabelski kanalizaciji, ki bo potekala vzdolž dovoznih cest v koridorju komunalnih vodov.

– ureditveno območje bo navezano na obstoječe TK omrežje, ki poteka v smeri sever – jug na zahodni strani zazidave ob gasilskem domu.

- Pri gradnji objektov na območju OPPN je potrebno upoštevati trase obstoječega TK in KTV omrežja ter na podlagi projektne dokumentacije predvideti zaščito, prestavitev in razširitev telekomunikacijskega in KTV omrežja.

- Za potrebe izvedbe telekomunikacijskega omrežja se na območju urejanja vgradijo kanalizacijske cevi za telekomunikacijske vode (2 x fi 110 v cestišču z instalacijski jaški velikosti 1,2 m x1,2m x 1,2 m).

20. člen

Obveznost priključitve na omrežja in objekte javne gospodarske infrastrukture:

– poslovni objekti se morajo obvezno priključiti na: prometno omrežje, vodovodno omrežje, omrežje kanalizacije fekalnih in meteornih voda, elektro in plinovodno omrežje ter telekomunikacijsko omrežje;

– stanovanjski objekti se morajo obvezno priključiti na: prometno omrežje, vodovodno omrežje, omrežje kanalizacije fekalnih in meteornih voda, elektro in plinovodno omrežje;

– objekt vrstnih garaž se mora obvezno priključiti na: prometno omrežje in omrežje meteornih voda, dodatno se lahko izvede priključitev na elektro in telekomunikacijsko omrežje, priključitev na vodovodno omrežje in omrežje fekalnih voda ni dovoljena.

Obveznost priključitve na omrežja in objekte javne gospodarske infrastrukture:

- Vsi predvideni objekti se morajo obvezno priključiti na prometno omrežje, vodovodno omrežje, omrežje komunalnih in padavinskih voda,  električno in plinovodno omrežje.

- Izjemoma priključitev na  plinovodno omrežje ni obvezna, če se za uporabo in ogrevanje objekta uporabljajo obnovljivi viri energije v obsegu, kot so določeni s predpisi glede obnovljivih virov energije.

21. člen

Hortikulturna ureditev:

– vse neutrjene površine bodo humusirane in zatravljene, delno zasajene z nizkim grmičevjem;

– prostor med bencinskim servisom in vrstnimi garažami bo zasajen z domačimi drevesnimi in grmovnimi vrstami.

22. člen

Odkopavanje zemljišča:

– v severnem delu območja urejanja je predvideno odkopavanje zemljišča do nivoja bencinskega servisa in sicer v višini od 0,5 m do 4 m;

– odkopni material je potrebno uporabiti pri utrjevanju zemljišč oziroma ravnati z njim v skladu z veljavnimi predpisi.

Odkopavanje in nasipavanje zemljišč:

Na območju OPPN je dovoljeno zasipati in odkopavati zemljišča zaradi ureditve platojev za potrebe graditve objektov. Vse nastale brežine se morajo izvesti z naravnim naklonom in se navezovati na zunanje površine sosednjih parcel. V primeru, da konfiguracija terena ne omogoča izvedbo brežin v naravnem naklonu terena, se višinska razlika izjemoma premosti z opornimi zidovi, ki morajo biti obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni ob upoštevanju določil iz 9. člena tega odloka.

VI. POGOJI VAROVANJA OKOLJA

23. člen

Varstvo zraka:

– v predvidenih objektih je dovoljena izvedba kurišč z uporabo energetskega goriva z manj kot 1% gorljivega žvepla (zemeljski plin), ob upoštevanju Uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 73/94, 68/96, 109/01) in Odloka o oskrbi naselij z zemeljskim plinom in toplotno energijo v Občini Ravne – Prevalje (Uradni list RS, št. 64/97);

– emisije snovi v zrak, kot posledice tehnoloških procesov, so za posamezno vrsto dejavnosti dovoljene v skladu z veljavno zakonodajo;

– oprema za polnjenje naprav za skladiščenje motornega bencina na bencinskem servisu mora ustrezati določbam Uredbe o emisijah hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav za skladiščenje in pretakanje motornega bencina (Uradni list RS, št. 11/99).

Varstvo zraka:

- Za ogrevanje predvidenih objektov naj se prednostno uporablja zemeljski plin oz. obnovljivi energetski viri, ob upoštevanju veljavnih predpisov glede dopustnih emisij snovi v zrak. V času sprejetja OPPN sta to: Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Ur. list RS št. 23/2011), Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Ur. list RS, št. 31/2007, 70/2008, 61/2009, 50/2013).

24. člen

Varstvo podtalnice:

– predvideni poseg se nahaja izven območij, ki so v skladu s prostorskimi sestavinami družbenega plana Občine Ravne na Koroškem in Odlokom o zaščiti zajetih vodnih virov Kozarnica, Podpečnik, Mlin – Rudnik Kotlje in Stražišče nad Prevaljami v Občini Ravne – Prevalje (Uradni list RS, št. 71/97) določena kot vodozbirna območja vodnih virov;

– parkirne in manipulativne površine morajo biti načrtovane tako, da bodo nepropustne za vodo in odporne na naftne derivate, morajo biti obdane z robniki, ki preprečujejo iztekanje neočiščenih padavinskih vod v okolje;

– pri gradnji in obratovanju bencinskega servisa morajo biti zagotovljene rešitve v skladu z določbami Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju vod iz postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi, objektov za vzdrževanje in popravila motornih vozil ter pralnic za motorna vozila (Uradni list RS, št. 10/99);

– vse nevarne snovi in kemikalije, ki se uporabljajo pri izvajanju dejavnosti, morajo biti skladiščene na način, ki onemogoča nekontrolirano odtekanje le teh v okolje v primeru razlitja, ob upoštevanju Pravilnika o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi (Uradni list SRS, št. 3/79) – morajo biti urejene kot lovilne posode – sklede brez možnosti odtekanja, ki lahko v celoti zadržijo volumen odlagane snovi in morajo biti obstojne na skladiščeno snov.

Varstvo podtalnice:

-  Prostor, ki je predmet OPPN, se nahaja izven območij, ki so v skladu s prostorskimi sestavinami občinskega prostorskega načrta Občine Ravne na Koroškem in Odloka o zaščiti zajetih vodnih virov Kozarnica, Podpečnik, Mlin – Rudnik Kotlje in Stražišče nad Prevaljami v Občini  Ravne  - Prevalje (Uradni list Republike Slovenije, št. 71/1997) določena kot vodozbirna območja vodnih virov.

- Pri gradnji objektov in izvedbi zunanje ureditve je potrebno upoštevati ukrepe za zaščito podtalnice in podzemnih voda.

25. člen

Varstvo vod:

– odpadne vode, ki se bodo odvajale v vodotok ali ponikovalnico, morajo ustrezati določilom Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96) – mejne vrednosti za iztok v vode oziroma kanalizacijo;

– druge odpadne (tehnološke) vode iz poslovnih prostorov se pred izpustom v vodotok ali ponikovalnico morajo očistiti do mejnih vrednosti, ki so z veljavnimi predpisi določeni za posamezno vrsto dejavnosti.

Varstvo voda:

Pri projektnih rešitvah odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda je potrebno upoštevati veljavne predpise, ki urejajo področje odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda, področje emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, področje emisije snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest  ter področje emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav. V času sprejetja OPPN so to: Uredba o  odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode, (Ur. list RS, št. 88/2011, 8/2012), Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Ur. list . RS, št. 45/2007,  63/2009, 105/2010),  Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Ur. list RS, št. 64/2012), Uredba o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Ur. list RS, št. 47/2005), Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Ravne na Koroškem (Ur. list RS, št. 12/2011, Uradno glasilo slovenskih občin št. 20/2013).

26. člen

Ravnanje z odpadki:

– komunalne in tehnološke odpadke je potrebno ločeno zbirati v skladu z Odlokom o ravnanju z odpadki na območju Občine Ravne – Prevalje (Uradni list RS, št. 64/97) ter skladno s pogoji koncesionarja;

– tehnološke odpadke je potrebno ločeno zbirati in odvažati v predelavo oziroma trajno odlagati na ustrezni deponiji v skladu s pogoji upravljavca;

– pri projektiranju je potrebno upoštevati določila Pravilnika o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/00, 20/01) in Pravilnika o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 104/00);

– posode za odpadke morajo biti nameščene na primernih lokacijah, kjer je možen dostop s smetarskim vozilom;

– na območju zazidave je predvidena izvedba ekološkega otoka na križišču ceste C in B;

– nevarne odpadke, kot so odpadna olja (oznaka 130200, 130500, 130700), je potrebno ločeno zbirati in odvažati v predelavo oziroma trajno odlagati na ustrezni deponiji, v skladu s pogoji Pravilnika o ravnanju z odpadnimi olji (Uradni list RS, št. 8/98).

Ravnanje z odpadki:

- Komunalne odpadke je potrebno ločeno zbirati v skladu z veljavnim predpisom Občine Ravne na Koroškem glede načina ravnanja z komunalnimi odpadki.

- Pri projektiranju je potrebno upoštevati določila veljavnih predpisov glede ravnanja z odpadki. V času sprejetja OPPN so to: Uredba o odpadkih (Ur. list RS, št. 103/2011),  Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Ur. list RS, št. 34/2008), Odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe  ravnanja z komunalnimi odpadki v Koroški regiji (Ur. list RS, št. 85/2011).

-Prostor za ločeno zbiranje odpadkov je načrtovan na križišču cest A, B in D.

27. člen

Varstvo pred hrupom:

– območje zazidalnega načrta se v skladu z Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95 in 66/96) razvrsti v III. območje varstva pred hrupom, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa (trgovsko – poslovno- stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju oziroma zgradbami z varovanimi prostori in obrtnim ter proizvodnim dejavnostim – mešano območje, območje namenjeno kmetijski dejavnosti ter javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti – mejna raven hrupa Ln – 50 dB oziroma Ld – 60 dB).

– na območju urejanja niso predvideni objekti, ki bi bistveno povečevali raven hrupa na tem prostoru;

– vse nove objekte na obravnavanem območju je potrebno graditi z ustrezno zvočno izolacijo sten in fasadnih odprtin;

– v primeru, da se na območju urejanja pojavi preseganje ravni hrupa kot posledice prometa na regionalni cesti Kotlje – Slovenj Gradec, se ob severni strani območja (vzdolž regionalne ceste) predvidi postavitev protihrupne ograje.

Varstvo pred hrupom:

- Objekti na območju OPPN morajo biti zgrajeni v skladu z določili veljavnih predpisov , ki se nanašajo na  zvočno zaščito stavb oz. drugih  predpisov s področja varstva pred hrupom. V času sprejetja OPPN so to: Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. list RS, št. 105/2005, 34/2008, 109/2009, 62/2010),  Pravilnik o zaščiti pred hrupom v stavbah (Ur. list RS, št. 10/2012).

- V primeru, da se na območju urejanja pojavi preseganje ravni hrupa kot posledice prometa na državni cesti R-II št. 227, odsek 1423 Kotlje – Slovenj Gradec, mora investitor na severni strani območja (vzdolž državne ceste) zagotoviti ukrepe zaščite pred hrupom (postavitev protihrupne ograje, ki bo sestavni del komunalne opreme območja).

28. člen

Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem:

– pri gradnji elektroenergetskega omrežja je potrebno upoštevati Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96).

29. člen

Monitoring emisij:

investitorja gradnje poslovnih objektov – morata zagotoviti posnetek ničelnega stanja (hrup, zrak, odpadne vode) in izvajati monitoring, z namenom nadzorovanja vplivov, ki bi v času gradnje ali obratovanja objektov presegli mejo sprejemljivosti, ter po potrebi izvesti dodatne varstvene ukrepe.

Raba obnovljivih virov energije:

V primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko tipa voda – voda si bo moral investitor za poseg v podzemno vodo predhodno pred izdajo vodnega soglasja, skladno s 115. in 125. členom Zakona o vodah, pridobiti:

- dovoljenje za raziskavo podzemnih voda (izvedba poskusne črpalne vrtine za določitev izdatnosti vodonosnika - vrtine), v kolikor bo vrtina globlja od 30 m,  ter na tej osnovi tudi vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote;

- samo vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote, v kolikor bo vrtina izvedena do globine 30 m;

V primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko tipa zemlja – voda (geosonda), si bo moral investitor za poseg v podzemno vodo predhodno pred izdajo vodnega soglasja pridobiti:

- dovoljenje za raziskavo podzemnih voda (izvedba vrtine).

30. člen

Varstvo plodne zemlje:

– s površin, na katerih bodo izvajani načrtovani posegi, je potrebno odstraniti ter začasno deponirati prst tako, da se ohrani njena plodnost in količina, ter jo uporabiti pri ureditvi zelenih površin in gradbenih parcel objektov na območju zazidalnega načrta oziroma na drugih javnih površinah.

VII. DRUGI POGOJI

31. člen

Varstvo pred požarom:

– požarno varstvo posameznih objektov kot celotnega območja mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varnostnimi predpisi;

– za potrebe zagotavljanja požarne vode se predvidi postavitev ustreznega števila nadzemnih hidrantov na vodovodnem sistemu znotraj območja urejanja, ki bodo locirani ob dovoznih cestah oziroma manipulativnih površinah in bodo pokrivali celotno območje urejanja;

– celotno območje je dostopno preko obstoječih in predvidenih dovoznih cest, ki zagotavljajo zadostne prometne in delovne površine za intervencijska vozila;

– odmiki med objekti morajo zagotavljati zadostno oddaljenost, ki onemogoča preskok ognja;

– v grafičnih prilogah so prikazane cone nevarnosti za izbruh požara, v katerih ne smejo biti snovi ali naprave, ki utegnejo povzročiti požar ali omogočiti njegovo širitev;

– v primeru izvedbe montažnega objekta za skladiščenje UNP jeklenk (cona nevarnosti 2 sega izven gradbene parcele), se na zahodni parcelni meji predvidi postavitev požarnega zidu;

– gasilsko reševalna služba se nahaja v primerni oddaljenosti – Gasilski dom -, poklicna gasilska enota Ravne se nahaja na oddaljenosti ca. 3,0 km, prostovoljno gasilsko društvo Kotlje pa v neposredni bližin – ca. 0,1km;

– projektna dokumentacija za gradnjo posameznih objektov in infrastrukturnih naprav mora biti izdelana v skladu z določili 23. člena Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93, 87/01);

– projektna dokumentacija za gradnjo bencinskega servisa mora biti izdelana v skladu z določili Pravilnika o tehničnih zahtevah za gradnjo in obratovanje postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi (Uradni list RS, št. 114/04).

Varstvo pred požarom:

Požarno varstvo posameznih objektov in celotnega območja OPPN mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varnostnimi predpisi. V času sprejetja OPPN sta to: Zakon o varstvu pred požarom (Ur. list RS, št. 71/1993, 87/2001, 110/2002-ZGO-1, 105/2006, 3/2007-UPB1, 9/2011, 83/2012),  Pravilnik o požarni varnosti v  stavbah  (Ur. list RS, št. 31/2004, 10/2005, 83/2005, 14/2007, 12/2013).

Za potrebe  zagotavljanja požarne vode je potrebno znotraj območja urejanja zgraditi omrežje nadzemnih hidrantov, ki bodo locirani ob dovoznih cestah in bodo pokrivali celotno območje urejanja.

Dovozne ceste in utrjene površine ob objektih  morajo zagotavljati zadostne prometne in delovne površine za intervencijska vozila.

Odmiki med objekti morajo zagotavljati zadostno oddaljenost, ki onemogoča preskok ognja (upošteva se veljavna tehnična smernica glede požarne varnosti v stavbah v času sprejetja OPPN - TSG-1-001:2010).

Projektna dokumentacija za gradnjo objektov in komunalnih naprav mora biti izdelana v skladu z določili veljavnih predpisov, ki se nanašajo na varstvo pred požarom.

32. člen

Varstvo pred naravnimi nesrečami:

– pri načrtovanju in gradnji novih objektov je potrebno upoštevati pogoje, predvidene za območje, kjer je predvidena maksimalna intenziteta potresa VII stopnje lestvice MCS.

Varstvo pred naravnimi nesrečami:

Pri načrtovanju in gradnji novih objektov je potrebno upoštevati projektni pospešek tal 0,1 g za tla vrste A v skladu z Eurocode 8.

Pri gradnji komunalne opreme in objektov je potrebno upoštevati pogoje geološko geomehanskih analiz ter predvideti vse potrebne ukrepe, ki zagotavljajo  stabilnost terena in načrtovanih objektov.

33. člen

Raba prostora za obrambo in zaščito:

– na območju urejanja ni evidentiranih oziroma predvidenih objektov in naprav za potrebe zaščite in obrambe;

– na podlagi Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) na območju urejanja ni potrebno graditi zaklonišč osnovne zaščite.

34. člen

Ohranjanje narave:

– na območju urejanja niso evidentirana naravne vrednote oziroma zavarovana območja, ki se varujejo na podlagi Zakona o ohranjanju narave.

35. člen

Varovanje kulturne dediščine:

– na območju urejanja niso evidentirana območja, ki so v skladu s planskimi dokumenti in veljavnimi odloki Občine Ravne na Koroškem določena kot varovana območja kulturne dediščine v skladu z Zakonom o varstvu kulturne dediščine.

Varovanje kulturne dediščine:

- Na območju OPPN ni evidentiranih območij oz. objektov, ki imajo status kulturne  dediščine.

- V primeru, da bi se arheološke ostaline odkrile ob samih posegih v prostor, je potrebno izvesti arheološko raziskavo, v času gradnje pa zagotoviti arheološki nadzor nad vsemi zemeljskimi deli.

- Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine OE Maribor, skladno s 55. členom ZVKD-1 (Ur. list RS, št.  16/08, 123/2008, 8/2011, 30/2011 Odl.US: U-I-297/08-19, 90/2012), omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča, investitor oz. odgovorni vodja mora o dinamiki gradbenih del pisno obvestiti pristojni zavod vsaj deset dni pred pričetkom zemeljskih del.

36. člen

Obveznosti investitorja oziroma pobudnika in izvajalcev:

– obveznost pobudnika glede izgradnje komunalne opreme se natančno opredeli v urbanistični pogodbi, ki jo v skladu z določili 76. člena ZUreP-1 skleneta pobudnik in pripravljavec;

– investitor oziroma izvajalec posega mora zagotoviti organiziranje prometa med gradnjo tako, da bo zagotovljen dostop do vseh zemljišč in obstoječih objektov na območju urejanja;

– investitor oziroma izvajalec mora v času izvajanja del zagotoviti nemoteno funkcioniranje obstoječega infrastrukturnega omrežja;

– pred pričetkom del morajo izvajalci del obvestiti upravljalce energetskih in komunalnih naprav zaradi zakoličbe in zaščite le teh v času gradnje;

– investitor mora pridobiti geotehnična poročila o pogojih izvedbe komunalne opreme in objektov ter zagotoviti geotehnični nadzor v času izvajanja del.

- investitor mora zagotoviti tudi morebitne ukrepe za doseganje sprejemljive obremenitve okolja na območju OPPN glede hrupa, tresljajev, izpušnih plinov, svetlobnega onesnaževanja in ostalih dejavnikov kot posledice prometa na državni cesti, ob upoštevanju povečanja prometa za dvajsetletno plansko obdobje.

37. člen

Posegi izven območja urejanja potrebni za realizacijo posega:

– rekonstrukcija regionalne ceste in izvedba novega križišča na severni strani ZN;

– izvedba pešpoti in cestnega priključka na zahodni strani ZN;

– izvedba priključka pešpoti na južni strani ZN;

– izvedba priklopa komunalnih vodov in naprav na javna infrastrukturna omrežja.

TOLERANCE

38. člen

Pri realizaciji zazidalnega načrta so dopustna manjša odstopanja od horizontalnih gabaritov in zakoličbenih elementov predvidenih objektov (v okviru parcel zajetih v tem odloku), če se na podlagi tehnoloških, okoljevarstvenih in drugih pogojev ugotovijo ekonomsko in tehnično utemeljene rešitve, ki ne vplivajo na osnovno mikrourbanistično zasnovo območja in ne spreminjajo s tem odlokom določenih pogojev za zagotovitev požarne varnosti in varstva okolja.

Tolerance glede tlorisnih in vertikalnih gabaritov objektov so določene v 6. členu tega odloka.

VIII. FAZNOST IZVAJANJA POSEGA IN ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ

39. člen

Prvo fazo posega predstavlja prestavitev obstoječih komunalnih vodov in naprav ter izgradnja novega infrastrukturnega omrežja vključno z rekonstrukcijo regionalne ceste.

Prometna povezava z centrom naselja Kotlje se v I etapi izvede kot pešpot, v II fazi pa se izvede dvosmerni cestni priključek. Drugo fazo predstavlja zgraditev posameznih objektov, ureditev okolice objektov in njihovih priključkov na infrastrukturno omrežje.

Posamezno fazo lahko predstavlja tudi objekt ali skupina objektov oziroma tehnična rešitev, ki zagotavlja funkcionalno celoto in uporabo objekta oziroma posameznega dela objekta. Sočasno pa je potrebno izvesti komunalno opremo območja ali posamezne zaključene gradnje, ki se ureja.

Objekt bencinskega servisa se v I fazi izvede kot bencinski servis brez osebja. V drugi fazi pa se montažni prodajni kiosk nadomesti z osrednjim prodajnim objektom.

Investitor mora izvesti II fazo bencinskega servisa v skladu z določili urbanistične pogodbe iz 36. člena tega odloka.

Vrstne garaže se lahko gradijo izključno po sklopih oziroma kot celota.

Prvo fazo posega predstavlja prestavitev obstoječih komunalnih vodov in naprav ter  izgradnja novega infrastrukturnega  omrežja.

Drugo fazo posega predstavlja zgraditev posameznih objektov, ureditev okolice objektov in njihovih priključkov na infrastrukturno omrežje.

Posamezno fazo lahko  predstavlja tudi objekt ali skupina objektov oziroma tehnična rešitev, ki zagotavlja funkcionalno celoto in uporabo objekta oz. posameznega dela objekta. Sočasno pa je potrebno izvesti komunalno opremo območja ali posamezne zaključene gradnje, ki se ureja.

V obdobju do realizacije posameznega objekta se zemljišča lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred sprejetjem OPPN.

40. člen

Zemljišča, ki ne bodo v I fazi pozidana, se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred sprejetjem zazidalnega načrta.

IX. GRADBENE PARCELE

41. člen

Velikost in oblika posameznih gradbenih parcel je razvidna iz grafičnih prilog.

Lokacije posameznih priključkov komunalne infrastrukture se nahajajo tudi izven območja urejanja, in sicer:

----------------------------------------------------------------------

kom. naprava                 k.o.      zemljišče parc. št.

meteorna kanalizacija:       Kotlje    72, 73/1, 485

fekalna kanalizacija:        Kotlje    78, 94/1, 94/6, 95, 96

vodovod:                     Kotlje    66, 485

plinovod:                    Kotlje    73/1

elektro NN priključek:       Kotlje    78, 94/1, 94/6, 95, 96

telekomunikacije:            Kotlje    78, 94/1, 94/6, 95, 96

prometno omrežje:

rekonstrukcija reg. ceste    Kotlje    65/1, 66, 67/3, 123, 485, 486/1

peš pot, cestni priključek   Kotlje    78, 94/1, 94/6, 95

priključek peš poti          Kotlje    85/1, 85/2

----------------------------------------------------------------------

Parcele grajenega javnega dobra so razvidne iz grafičnih prilog.

Zemljiške parcel posameznih objektov bodo okvirne velikosti od 718 m² do 925 m².

Zelene površine na zahodni strani zazidave na delu zemljišča parc. št. 85/4 in 96 k.o. Kotlje je dovoljeno uporabiti tudi za namene  razširitve zemljiških parcel obstoječih in predvidenih objektov, ki mejijo na navedeno zemljišče.

Velikost posameznih parcel je razvidna iz grafičnih prilog.

X. KONČNE DOLOČBE

42. člen

S tem odlokom se na območju zazidalnega načrta razveljavijo naslednja prostorsko izvedbena akta:

Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditveno območje Kotlje, dolinskega predela območja naselja Brdinje do ureditvenega območja naselja Kotlje, območja ob cesti Kotlje- Slovenj Gradec do občinske meje, športno-rekreacijskega območja Ivarčko-Ošven (MUV št. 17/89 in 9/93) – PUP št. 1 in 7, ki se je na podlagi 3. člena statutarnega sklepa Občine Ravne – Prevalje (MUV št. 2/95) uporabljal kot veljavni občinski prostorski predpis.

43. člen

Zazidalni načrt je stalno na vpogled na Občini Ravne na Koroškem, na Oddelku za okolje, prostor in ekologijo.

44. člen

Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.

45. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 350-05-1/03-60

Ravne na Koroškem, dne 24. novembra 2005

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu za stanovanjsko zazidavo in bencinski servis Kotlje III (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 53/2013) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

X.  Končne določbe

33. člen

Po prenehanju veljavnosti OPPN se bo območje urejalo na podlagi občinskega prostorskega načrta oz. drugega veljavnega prostorskega akta ob smiselnem upoštevanju meril iz 4. in 5. poglavja tega odloka.

34. člen

Spremembe in dopolnitve OPPN so dostopne javnosti v prostorih Občine Ravne na Koroškem,  Uradu za razvoj in investicije, Gačnikova pot 5, Ravne na Koroškem.

35. člen

Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.

36. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.