Na podlagi 12. in 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08 in 8/11), 7. in 16. člena Statuta občine Nazarje (Uradno glasilo zgornjesavinjskih občin št. 2/2011 _ UPB1) in na predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Celje (št. predloga za razglasitev spomenika 02-9031/12-08/10-UK z dne 22. 01. 2010) je Občinski svet Občine Nazarje na 9. redni seji dne 20. 10. 2011 sprejel nov

ODLOK

o razglasitvi Bohačeve gostilne za kulturni spomenik lokalnega pomena na območju Občine Nazarje

1. člen

(1) Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota dediščine Nazarje - Bohačeva gostilna (EŠD 27758).

(2) Enota iz prejšnjega odstavka ima poseben družbeni pomen, ki je umetnostni, arhitekturni, etnološki in zgodovinski.

(3) Bohačeva gostilna stoji v osrednjem trškem predelu Nazarij, na naslovu Zadrečka cesta 6. Poleg Bohačevega kozolca predstavlja ostanek nekdanje domačije, ki jo je dal zgraditi Anton Turnšek leta 1874. Gradili so jo furlanski zidarji, ki so nato sezidali tudi kozolec.

2. člen

Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena, so:

- značilna trška gostilna s stanovanjskim delom v prvem nadstropju, mogočnim pravokotnim tlorisom z bogato dekorativno fasado, z rustikalnim poudarkom osrednje osi, rustičnim poudarkom vogala stavbe in rustičnimi pasovi med pritličjem in nadstropjem, z dvoosno leseno frčado ter krmilnim portalom z označeno letnico 1874, predstavlja ostanek nekdanje domačije in prikazuje način življenja v 19. stoletju.

3. člen

(1) Spomenik obsega stavbo št. 364 in parcelo št. 921/36, obe k.o. Prihova.

(2) Vplivno območje spomenika obsega parcele št. 921/38, 921/37, 921/30, 921/29, 921/11, 904/2, 902/2, 904/12, 921/43 (del), 921/45 (del), 921/49 (del), 921/53, 921/54 (del) vse k. o. Prihova.

(3) Meji spomenika in vplivnega območja sta določeni na digitalnem katastrskem načrtu (uveljavljen 6. maja 2003, Uradni list RS 45/03; datoteka z dne 23. marca 2011; izvorno merilo 1 : 1000) in vrisani na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1 : 5000.

(4) Izvirnike načrtov iz prejšnjega odstavka hranita Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Celje in Občina Nazarje.

4. člen

(1) Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

- varuje se kulturne, arhitekturne, etnološke, likovne, krajinske, arheološke ter zgodovinske vrednote v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti (»in situ«),

- raba in posegi se podrejajo ohranjanju in varovanju kulturnega spomenika,

- varuje se primarna masa, primarni tlorisi in višinski gabariti, konstrukcijska zasnova in primarni materiali,

- varuje se primarna podoba zunanjščine, npr. arhitekturna členitev, arhitekturne poslikave, stavbno pohištvo, nakloni, oblika strešin in kritina ter originalni materiali. Načeloma na zunanjščini ni dovoljeno pritrjevanje infrastrukturnih in komunalnih napeljav ter naprav,

- varuje, prezentira ali rekonstruira se celotna notranjščina s pripadajočo opremo ter posameznimi likovno-arhitekturnimi sestavinami in detajli v prvotnem materialu in obliki.

- v stavbno maso dediščine lahko posegajo z vzdrževalnimi in sanacijskimi deli (delna ali celovita prenova) le pooblaščene osebe s predhodnim pisnim soglasjem pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije,

- potrebno je minimalizirati načrtovanje in izvedbo posegov v zemeljske plasti spomenika z arheološkimi ostanki (izkopi, nasipi, gradnje različnih objektov in nadzemnih ter podzemnih infrastrukturnih naprav in vodov, statične sanacije objektov in izvedbe drenaž z izkopi in/ali injiciranjem; menjave tlakov in urejanje talnega gretja, itd.),

- varuje se ustrezna raba območja spomenika ter namembnost in oblikovanje pripadajočih sekundarnih objektov,

- v območju spomenika ni dovoljeno postavljanje objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ko jih s kulturnovarstvenimi pogoji odobri pristojni zavod v skladu z vsebino in značajem spomenika.

- omogoča se izvedba strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe,

- prepoveduje se uničenje, poškodovanje, odnašanje predmetov ter trgovanje s predmeti, ki so ovrednoteni kot del spomenika,

- potrebno je določiti stalnega upravljavca objekta in ter sprejeti načrt upravljanja skladno z novimi vsebinami in ukrepi za trajno ohranitev spomenika,

- bodoča funkcija objekta se mora podrejati spomeniškim lastnostim spomenika,

- v primeru oboroženega spopada se spomenik označi z znakom Haške konvencije.

(2) Določila o javni dostopnosti in označitvi spomenika:

- označitev posameznega spomenika se označi s predpisano oznako, ki ne kvari likovne podobe ali posameznih delov kulturnega spomenika,

- zagotavljanje dostopa javnosti v obsegu, ki ne ogroža varovanja spomenika, namembnosti in pravic lastnika.

5. člen

(1) K spomeniku je določeno vplivno območje s katerim se varuje poglede na spomenik in ohranja pripadajoče zemljišče k objektu, ki je nujno potreben za njegovo funkcioniranje.

(2) Znotraj vplivnega območja velja varstveni režim, ki določa varovanje pogledov na spomenik in ohranitev funkcionalnega zemljišča kot nepozidanega.

(3) V vplivnem območju je mogoča obnova obstoječih stavbišč ali nadomestne gradnje na istem mestu ali v njihovi neposredni bližini, ki v masi in gabaritih ne smejo presegati obstoječih stavb, novogradnje so v omenjenem obsegu možne v severozahodnem delu vplivnega območja, vendar ne smejo negativno vplivati na podobo spomenika.

(4) V vplivnem območju ni dovoljeno postavljati objektov začasnega značaja (kioskov) ter reklamnih panojev. Prav tako je omejeno parkiranje in promet ter asfaltiranje ali pretirano tlakovanje površin.

6. člen

(1) Spomenik in njegovo vplivno območje sta namenjena:

- trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot,

- povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika,

- ohranitvi vedute na spomenik ter pedagoškemu in znanstveno-raziskovalnemu delu,

- predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku in drugih medijih,

- dostopnosti javnosti na način, ki ne ogroža varovanja spomenika.

(2) Za vse posege v spomenik njegove dele, zemljišče ter poseg in njegovo vplivno območje, razen če zakon ne določa drugače, je treba predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje pristojnega javnega zavoda.

7. člen

Pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na parceli, navedeni v prvem odstavku tretjega člena tega odloka.

8. člen

Status vplivnega območja se v zemljiški knjigi ne zaznamuje.

9. člen

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja inšpektorat, pristojen za področje kulturne dediščine.

10. člen

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o razglasitvi Bohačeve gostilne za kulturni spomenik lokalnega pomena na območju občine Nazarje (Uradno glasilo zgornjesavinjskih občin, št. 7/2010).

11. člen

Ta odlok začne veljati 15 dni po objavi v Uradnem glasilu zgornjesavinjskih občin.

Številka: 032-0005/2010-9

Nazarje, 20. 10. 2011

ŽUPANJA:

Majda PODKRIŽNIK, univ. dipl. ekon., l. r.