Na
podlagi 11. in 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju
(ZPNačrt) (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 –
ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 14/15 – ZUUJFO
in v povezavi z 273. členom Zakona o urejanju prostora,
ZUreP-2, Uradni list RS, št. 61/17), 21. in 29. člena
Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09,
51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18) in
17. člena Statuta Mestne občine Murska Sobota
(Uradni list RS, št. 23/07 – uradno prečiščeno besedilo, 49/10, 39/15 in
69/17) je Mestni svet Mestne občine Murska Sobota na 30. redni seji dne
13. septembra 2018 sprejel |
|
O D L O K |
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko območje v
Pušči (EUP PU 2) |
|
I. UVODNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(vsebina odloka) |
|
(1) S
tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za
stanovanjsko območje v Pušči (v nadaljnjem besedilu: OPPN), ki ga je
izdelalo podjetje Projektivni biro Lazar, d.o.o., Lendavska 57a, 9000
Murska Sobota, v aprilu 2018, pod številko naloge U12-17. |
(2) Ta odlok določa: |
– območje OPPN, |
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, |
– pogoje in merila parcelacije, |
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro, |
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, |
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje
narave, |
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, |
– pogoji glede varovanja zdravja ljudi, |
– etapnost izvedbe prostorskih ureditev, |
– vplive in povezave načrtovanih ureditev s sosednjimi območji in
dopustna odstopanja. |
|
2. člen |
|
(sestavni deli OPPN) |
|
(1) Občinski podrobni prostorski načrt vsebuje tekstualni in grafični
del. |
(2) Tekstualni del vsebuje besedilo odloka. |
(3) Grafični del vsebuje naslednje grafične načrte: |
1. Izsek iz občinskega prostorskega načrta (OPN) s prikazom lege
prostorske ureditve na širšem območju |
2. Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem |
3. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji |
4. Ureditvena situacija |
5. Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo (GJI) ter grajeno javno dobro (GJD) |
6. Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, obrambo ter varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom |
7. Načrt parcelacije. |
|
3. člen |
|
(priloge OPPN) |
|
Priloge OPPN: |
1. Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, ki se nanaša na
obravnavano območje |
2. Prikaz stanja prostora |
3. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora |
4. Obrazložitev in utemeljitev |
5. Povzetek za javnost. |
|
II. OBMOČJE OBČINSKEGA PODROBNEGA
PROSTORSKEGA NAČRTA |
|
4. člen |
|
(območje OPPN) |
|
(1) Ureditveno območje obsega nepozidana stavbna zemljišča na severnem
in vzhodnem robu naselja Pušča. Južno in zahodno ob obravnavanega
območja se nahaja območje individualne stanovanjske gradnje (naselje
Pušča), na vzhodu območje meji na nogometno igrišče, severno od
obravnavanega območja pa so njivske površine, ki s prostorskim načrtom
(OPN) niso predvidene za pozidavo. Velikost ureditvenega območja je
okvirno 1,92 ha. |
(2) Ureditveno območje obsega parcele ali dele parcel št.: 1276, 1686/3,
1686/4, 1687, 1688, 1689/1, 1689/2, 1690, 1691, 1692, 1693/1, 1693/2,
1693/3, 1693/4, 1694/1, 1694/2, 1694/3, 1695/1, 1695/2, 1696/1, 1696/2,
1697/1, 1697/2, 1698/1, 1698/2, 1699/1, 1699/2, 1700/1, 1700/2, 1701/1,
1701/2, 1702/1 in 1702/2, vse k.o. Černelavci. |
(3) Posamezni načrtovani komunalni vodi, objekti in naprave ter
kolesarske in peš povezave se navezujejo na obstoječe objekte in
naprave, ki potekajo po zemljiščih izven območja OPPN. |
(4) Meja ureditvenega območja je prikazana na vseh grafičnih prilogah. |
|
III. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN
OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV |
|
5. člen |
|
(vrste dejavnosti) |
|
V
ureditvenem območju je predvidena ureditev novih stavbnih zemljišč,
namenjenih gradnji individualnih stanovanjskih hiš z možnostjo
spremljajočih storitvenih dejavnosti ter grajeno javno dobro, namenjeno
gradnji prometne ter ostale gospodarske javne infrastrukture. |
|
6. člen |
|
(vrste gradenj) |
|
Na
območju urejanja so dopustni naslednji posegi: |
– gradnja novih objektov, |
– urejanje odprtega prostora, |
– gradnja prometne, energetske, telekomunikacijske in komunalne
infrastrukture, |
– rekonstrukcije, dozidave in nadzidave obstoječih objektov in naprav, |
– sprememba namembnosti rabe objekta in sprememba namembnosti
posameznega dela objekta ob upoštevanju določil 7. člena tega odloka, |
– rušitev obstoječih objektov in naprav, |
– postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov. |
|
7. člen |
|
(vrste osnovnih objektov glede na
namen) |
|
Obravnavano območje je namenjeno individualni stanovanjski gradnji.
Dopustna je gradnja enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavb. Kot
dopolnilna dejavnost znotraj stanovanjskih objektov so dopustne tudi
druge mirne obrtne in storitvene dejavnosti, ki pa ne smejo presegati
stanovanjske funkcije objekta. |
|
8. člen |
|
(pogoji glede oblikovanja objektov ter
ureditve okolice) |
|
(1) Pri
oblikovanju objektov je potrebno upoštevati naslednje pogoje: |
– tlorisna oblika stavb je lahko pravokotna ali kvadratna ali
sestavljena; |
– višinski gabarit: P + 1 + M; |
– kota pritličja objektov se prilagaja obstoječemu okoliškemu terenu in
mora biti vsaj 0,20 m nad koto obodnih cest; |
– strehe: dvokapne z naklonom 35–40°, ravne ali njihova kombinacija. |
(2) Na strehah je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih
naprav namenjenih zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo
presegati slemena streh in morajo imeti enak naklon kot streha. |
(3) Zunanje ureditve morajo biti prilagojene terenu in višinskim potekom
obodnih cest. |
(4) Posamezna parcela se lahko ogradi. Ograja se postavi znotraj parcele
ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ob cesti
ne sme presegati višine 1,20 m, ob notranjih parcelnih mejah je lahko
višine do 1,60 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih
prometnih površinah ne smejo onemogočati preglednosti oziroma ovirati
prometa po javni cesti. |
(5) Ob objektih je dopustna postavitev pergol in nadstreškov. |
|
9. člen |
|
(pogoji glede lege objektov) |
|
(1) Novi objekti in dozidave objektov morajo biti odmaknjeni od meje
parcele namenjene gradnji tako, da ni motena sosednja posest, da je
možno vzdrževanje objekta in da so upoštevani varnostni pogoji.
Minimalni odmik objekta od meje parcele, namenjene gradnji, je 1 m.
Minimalni odmik objekta od parcelne meje grajenega javnega dobra je
najmanj 4 m. |
(2) Gradnja stavb je dovoljena do gradbenih linij, ki so prikazane v
grafični prilogi. Gradbene linije objekti ne smejo presegati, lahko pa
se jo dotikajo s fasado ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost
zemljišča. Gradbeno linijo lahko presegajo napušči, nadstreški nad
vhodi, zunanja stopnišča, manjši oblikovni poudarki fasade in podobno. |
(3) Gradnja gradbenih inženirskih objektov je dovoljena tudi preko
gradbenih linij in izven meje območja OPPN. |
|
10. člen |
|
(pogoji za gradnjo enostavnih in
nezahtevnih objektov) |
|
(1) Gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov se izvaja skladno z
veljavno zakonodajo. Upoštevati je potrebno vse zahteve glede načina
gradnje enostavnih in nezahtevnih objektov, ki se urejajo v skladu s
predpisom, ki urejajo to vrsto objektov glede na zahtevnost. |
(2) Odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov oziroma njihovih najbolj
izpostavljenih delov od sosednjih parcel morajo znašati minimalno 1 m.
Odmik je lahko manjši, če z njim soglaša lastnik sosednjega zemljišča. |
(3) Pri umeščanju enostavnih in nezahtevnih objektov je potrebno
upoštevati vse predpisane varstvene, varovalne in prometno-varnostne
režime. |
|
IV. POGOJI IN MERILA PARCELACIJE |
|
11. člen |
|
(načrt parcelacije) |
|
(1) Načrt parcelacije je prikazan v grafičnem delu OPPN. |
(2) Dovoljena so tudi odstopanja od načrta parcelacije, pri čemer je
potrebno upoštevati predvidene ureditve javnih površin in regulacijske
elemente (odmiki, gradbene linije), ki se prilagodijo novi parcelni
meji. Dopustno je odstopanje v širini parcele ter združevanje parcel. |
|
V. PRIKLJUČEVANJE OBJEKTOV NA
GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
|
12. člen |
|
(splošni pogoji) |
|
(1) Splošni pogoji za potek in gradnjo gospodarske javne infrastrukture
v območju OPPN so: |
– vsi objekti znotraj območja OPPN morajo biti priključeni na obstoječo
in predvideno gospodarsko javno infrastrukturno omrežje po pogojih
upravljavcev posameznih vodov; |
– točen potek tras ter detajlni pogoji za priključitev na gospodarsko
javno infrastrukturo se določijo v fazi izdelave projekta za pridobitev
gradbenega dovoljenja posameznega objekta; |
– praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati po javnih
(prometnih in intervencijskih) površinah oziroma površinah v javni rabi
tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav; |
– v
primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega
zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na
njegovem zemljišču, upravljavec posameznega komunalnega voda pa mora
zato od lastnika pridobiti služnost; |
– trase vodov, objektov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z
upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naprav
ali grajenih struktur; |
– gradnja gospodarske javne infrastrukture mora potekati usklajeno; |
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s
programi upravljavcev vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo
možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega voda po izdelanih
idejnih rešitvah za to območje; |
– obstoječe vode gospodarske javne infrastrukture, ki se nahajajo v
območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in
jim povečevati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi
možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov in pod pogojem, da so
posegi v soglasju z njihovimi upravljavci; |
– v
primeru, da bo izvajalec del pri izvajanju del opazil neznano komunalno,
energetsko ali telekomunikacijsko infrastrukturo, mora takoj ustaviti
dela ter o tem obvestiti upravljavce posameznih infrastrukturnih vodov; |
– poleg s tem odlokom določenih ureditev komunalne opreme je dovoljena
tudi gradnja drugih podzemnih linijskih vodov lokalne gospodarske javne
infrastrukture in priključkov nanjo, kolikor jih je potrebno zgraditi
zaradi potreb predmetnega območja ali sistemskih potreb infrastrukture
na širšem območju pod pogojem, da dodatne ureditve ne onemogočajo
izvedbe ureditev po tem odloku. |
(2) Dopustna je uporaba vseh obnovljivih virov energije v skladu s
predpisi, ki urejajo to področje. |
|
13. člen |
|
(prometna infrastruktura) |
|
(1) Na območju je predvidena gradnja prometne infrastrukture. Objekti in
naprave prometne infrastrukture so razvidni iz grafičnega načrta. |
(2) Na območju OPPN je načrtovana ureditev naslednjih prometnih površin: |
– navezava na obstoječe prometno omrežje, |
– urejanje notranjega prometnega omrežja, |
– urejanje mirujočega prometa, |
– urejanje dostave in intervencijskega prometa, |
– površine za kolesarski in peš promet. |
(3) Območje se prometno naveže na obstoječe lokalne ceste znotraj
naselja. |
(4) Notranje cestno omrežje bo navezano na obstoječe obodne ceste.
Zasnovati ga je potrebno tako, da bo zagotavljalo dovoze do parkirnih
površin pred predvidenimi objekti ter dostavne in intervencijske dovoze
do vseh objektov. |
(5) Znotraj funkcionalnega zemljišča posameznega objekta je potrebno
zagotoviti ustrezno število parkirnih mest. Za določitev minimalnega
števila parkirnih mest v območju OPPN je potrebno upoštevati določila
veljavnega občinskega prostorskega načrta oziroma veljavne tehnične
predpise, ki urejajo to področje. |
(6) Poti za intervencijska vozila so zagotovljene z dostopnimi cestami.
Vse intervencijske poti, dostavne poti, dostavna mesta in manipulativne
površine morajo biti primerno utrjene, dimenzionirane skladno s
programom investitorja in lastnostmi merodajnega vozila ter urejene brez
ovir. |
(7) Za zagotovitev varnega peš prometa znotraj območja je predvidena
izvedba enostranskega pločnika ob cesti na severnem robu območja /
obstoječega območja pozidave. |
(8) Kolesarski promet se lahko odvija po cesti, ki poteka skozi območje. |
(9) Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno samostojno gibanje
po vseh površinah, ki so namenjene pešcem. Te površine morajo biti brez
grajenih in komunikacijskih ovir. |
|
14. člen |
|
(oskrba z vodo) |
|
Predvidena je izvedba sistema vodovodnega omrežja z nadzemnimi hidranti
za potrebe požarnega varstva in sanitarne vode. Vodovodno omrežje se
priključi na obstoječi mestni vodovod v skladu z določili upravljavca. |
|
15. člen |
|
(odvod komunalnih in padavinskih voda) |
|
(1) Zbiranje in odvajanje odpadnih voda mora biti ločeno za padavinske
in komunalne odpadne vode in usklajeno z veljavnimi predpisi s področja
varstva okolja. |
(2) Komunalne odpadne vode se morajo po ločeni kanalizaciji odvajati v
javno kanalizacijsko omrežje Mestne občine Murska Sobota, ki se zaključi
s komunalno čistilno napravo. |
(3) Padavinske vode je treba zbirati v zbiralnikih deževnice in ponovno
uporabljati oziroma jih je treba odvajati posredno v podzemne vode
(razpršeno ponikanje na lastnih parcelah za vsak objekt posebej). |
|
16. člen |
|
(zbiranje in odvoz odpadkov) |
|
(1) Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov se ureja po
veljavnih predpisih in jih izvaja pristojna komunalna organizacija. |
(2) Zbirna in odjemna mesta odpadkov se uredijo tako, da niso vidno
izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz. Zbiranje posebnih
odpadkov se izvaja ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in ureja na
način, kot ga predpisuje zakonodaja. |
(3) Dopustno je zbiranje manjših količin organskih odpadkov na vrtovih
za predelavo v kompost. |
|
17. člen |
|
(javna razsvetljava) |
|
(1) Na ureditvenem območju je možna postavitev javne razsvetljave. |
(2) Območje urejanja se opremi z javno razsvetljavo v skladu s kriteriji
in predpisi glede osvetljenosti cest in ob upoštevanju predpisov o
mejnih vrednostih svetlobnega onesnaženja. |
|
18. člen |
|
(oskrba z električno energijo) |
|
(1) Za
oskrbo območja z električno energijo je potrebno zgraditi
nizkonapetostni razvod z vključitvijo v obstoječe omrežje pod pogoji
upravljavca. |
(2) Pri oskrbi objektov z energijo se upošteva vse možnosti uporabe
obnovljivih virov energije. V ta namen je na strehah objektov dopustna
namestitev sončnih kolektorjev. |
|
19. člen |
|
(oskrba s plinom, ogrevanje) |
|
(1) Znotraj
območja ni obstoječega ali predvidenega plinovodnega omrežja. Morebitna
širitev distribucijskega omrežja zemeljskega plina na obravnavano
območje je možna le ob ekonomski upravičenosti gradnje. |
(2) Kot vir ogrevanja se prednostno spodbuja uporabo obnovljivih virov
energije (toplotne črpalke, sončni zbiralniki, biomasa …). |
|
20. člen |
|
(telekomunikacijsko omrežje) |
|
(1) Vodi
informacijskega sistema (telefonski vodi, vodi kabelske televizije in
drugi informacijski vodi) se navežejo na obstoječe informacijsko
omrežje. |
(2) Predvideno novo omrežje, vse priključke, kakor tudi vse potrebne
prestavitve in zaščite obstoječih komunikacijskih vodov je možno izvesti
samo na podlagi posebnih projektov. Potrebne projekte naročijo
investitorji posameznih objektov v fazi izdelovanja projektov PGD, PZI
pri upravljavcih posameznih sistemov. |
|
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO
OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
|
21. člen |
|
(ohranjanje kulturne dediščine) |
|
(1) Na
obravnavanem območju ni enot registrirane nepremične kulturne dediščine. |
(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti je obvezujoč splošni arheološki
varstveni režim, ki najditelja/lastnika
zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine
zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi
takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine
Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke
stroke. Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno Zavodu za varstvo
kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo
izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. |
|
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO
OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE |
|
22. člen |
|
(varovanje okolja) |
|
V
ureditvenem območju so možne le takšne dejavnosti, ki ne povzročajo
vplivov in emisij v okolje nad dovoljenimi vrednostmi za obravnavano
območje. |
|
23. člen |
|
(varstvo zraka) |
|
(1) Omilitveni ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti zraka bodo na območju
potrebni med gradnjo, med obratovanjem pa dodatni ukrepi ne bodo
potrebni. |
(2) Osnovni sanacijski ukrepi za zmanjšanje emisij v zrak med gradnjo
so: |
– preprečevanje prašenja z gradbišča; ukrep zahteva redno vlaženje
odkritih površin ob suhem in vetrovnem vremenu; |
– preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja
gradbišča s transportnimi sredstvi; ukrep zahteva čiščenje vozil pri
vožnji z območja gradnje na javne prometne površine, prekrivanje sipkih
tovorov pri transportu po javnih prometnih površinah in vlaženje
odkritih delov trase; |
– upoštevanje emisijskih norm pri uporabljeni gradbeni mehanizaciji in
transportnih sredstvih; ukrep zahteva uporabo tehnično brezhibne
gradbene mehanizacije in transportnih sredstev. |
|
24. člen |
|
(varstvo pred hrupom) |
|
(1) Pri projektiranju, gradnji in obratovanju objektov morajo
projektanti, izvajalci in investitorji upoštevati določbe o maksimalnih
dovoljenih ravneh hrupa za taka okolja. |
(2) Z aktivnimi in pasivnimi protihrupnimi ukrepi je potrebno zagotoviti
dovoljene ravni hrupne obremenjenosti v delovnem in bivalnem okolju. |
(3) Znotraj območja se izvaja II. stopnja varstva pred hrupom.
Predvidene dejavnosti ne smejo povzročati hrupa, ki bi presegal mejne
dnevne (55 dbA) in nočne (45 dbA) ravni hrupa. |
|
25. člen |
|
(varstvo voda in tal) |
|
(1) Za vsako rabo vodnega vira, ki presega meje splošne rabe (ogrevanje,
sanitarna voda, zalivanje itd.) je potrebno pridobiti vodno pravico na
podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije, skladno s predpisi s področja
upravljanja z vodami. |
(2) Za vsak poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na
vode in vodni režim, je treba pridobiti vodno soglasje skladno s
150. členom ZV-1. Za posege na ureditvenem območju OPPN je vodno
soglasje potrebno pridobiti predvsem za poseg, ki je potreben za
izvajanje vodne pravice. Vodno soglasje ni potrebno pridobiti za
objekte, ki se gradijo skladno s pogoji tega OPPN oziroma, če je
predvideno odvajanje odpadnih vod v javno kanalizacijo in zbiranje ter
razpršeno odvajanje padavinskih odpadnih vod. |
|
26. člen |
|
(ohranjanje narave) |
|
Na
območju urejanja ni območij varstva narave. Posebni ukrepi varstva
narave zato niso potrebni. |
|
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER
VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED
POŽAROM |
|
27. člen |
|
(rešitve in ukrepi za obrambo) |
|
Na
območju ni objektov ali ureditev za potrebe obrambe. |
|
28. člen |
|
(varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami vključno z varstvom pred požarom) |
|
(1) Za zagotavljanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami se pri
vseh posegih v prostor upoštevajo predpisi področja varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami. |
(2) Pri projektiranju objektov in visokih naprav se upošteva, da je
območje občine v območju VII. stopnje potresne varnosti po MCS lestvici
oziroma v območju z najnižjim pospeškom tal, ki znaša 0,100 [g]. |
(3) Gradnja
zaklonišč ali zaklonilnikov ni predvidena. V skladu z Zakonom o varstvu
pred naravnimi in drugimi nesrečami je predvidena ojačitev prve plošče
predvidenih objektov. |
(4) Predvidena pozidava mora zagotavljati pogoje za varen umik ljudi in
premoženja, zadostne prometne in delovne površine za intervencijska
vozila ter zadostne vire za oskrbo z vodo za gašenje. Zagotovljeni
morajo biti potrebni odmiki med objekti in parcelnimi mejami oziroma
ustrezna ločitev objektov, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za
omejevanje širjenja ognja ob požaru. |
(5) Interno cestno omrežje bo med drugim služilo intervencijskim potem.
Intervencijske poti bodo istočasno namenjene za umik ljudi in
premoženja. |
(6) Za objekte je potrebno zagotoviti zadostno nosilnost konstrukcij za
določen čas v primeru požara. |
(7) Za stavbe se požarno varnost zagotovi v skladu z veljavnimi
predpisi. Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za
požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne
varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu – študija požarne
varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v
predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti. |
|
IX. POGOJI GLEDE VAROVANJA ZDRAVJA
LJUDI |
|
29. člen |
|
(varovanje zdravja) |
|
(1) Lega
in velikost objektov mora zagotavljati, da bo za bivalne objekte ter
objekte, v katerih se dalj časa zadržujejo ljudje, celotna osončenost
bivalnih prostorov vsaj 2 uri dnevno. Z vgradnjo sodobnih materialov
mora biti zagotovljeno varstvo pred prekomernim hrupom, z orientacijo
stavb pa omogočena zasebnost na posamezni parceli in v stanovanjski
enoti. |
(2) Pri vseh posegih v prostor, predvsem pri lociranju objektov in
naprav z agresivnejšimi dejavnostmi, ki povzročajo prekomerne emisije v
zrak, se upošteva vse predpise, ki urejajo varstvo zraka. |
|
X. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
IN DOPUSTNA ODSTOPANJA |
|
30. člen |
|
(faznost gradnje) |
|
(1) Gradnja in ureditev območja lahko potekata fazno v skladu z interesi
investitorjev posameznega objekta. |
(2) Pred gradnjo objekta mora biti urejena zanj potrebna komunalna
infrastruktura. Hkrati z objektom morajo biti urejene tudi vse
predvidene zunanje ureditve ob objektu (dovozi, dostopi, zelenice,
parkirišča). |
(3) Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dopustna pred začetkom
gradnje stanovanjskih objektov ter cestne in komunalne infrastrukture in
nove parcelacije. Lega teh objektov mora upoštevati novo parcelacijo, v
kolikor le-ta še ne bo izvedena. |
|
31. člen |
|
(dovoljena odstopanja pri gradnji
stavb) |
|
(1) Dopustna
je drugačna umestitev objektov in ureditev zunanjih površin (npr.
parkirišča, tlakovane površine, zelene površine, dostopne ceste itd.) od
prikazane v grafičnem delu ob upoštevanju gradbenih linij in ostalih
določil odloka. V grafičnem delu je prikazana situacija izhodiščne
prostorske ureditve, ki se lahko prilagaja pobudam in potrebam
posameznih investitorjev ob upoštevanju določil in pogojev odloka glede
infrastrukturnega opremljanja in zadostnih funkcionalnih, parkirnih ter
manipulativnih površin. Ob tem mora gradnja objektov ostati znotraj
območja dovoljene pozidave. |
(2) Na severnem delu območja je glede na širino zazidljivega območja
možno graditi objekte tudi v drugi liniji pozidave. V tem primeru je
možno izvesti cestne priključke za vsako posamezno parcelo ali za več
parcel skupaj. Natančne lokacije teh dovoznih cest niso definirane,
ampak se prilagodijo novi parcelaciji. |
|
32. člen |
|
(odstopanja pri gradnji komunalne,
prometne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture) |
|
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja pri gradnji
infrastrukture (tudi izven meje ureditvenega območja), objektov in
naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe
prostora, pod pogojem, da so ureditve v soglasju z njihovimi
upravljavci. |
(2) Dopustne so delne in začasne ureditve komunalne, prometne,
energetske in telekomunikacijske infrastrukture, za katere je potrebno
pridobiti soglasje upravljavcev. Ureditve morajo biti v skladu s
programi upravljavcev infrastrukture in morajo biti izvedene tako, da
jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve po izdelanih idejnih
rešitvah za to območje. |
(3) Z odstopanji se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji
ali ovirati bodoče ureditve. Za izboljšanje stanja opremljenosti območja
je dopustno izvesti dodatna podzemna omrežja in naprave. |
(4) Dovoljena so odstopanja, ki so rezultat usklajevanja načrtov
prometnic in križišč v kontaktnih območjih s sosednjimi območji. |
(5) Dopustna je drugačna zasnova ureditve zunanjih površin in parkirišč
od prikazanih. |
|
XI. VPLIVI IN POVEZAVE PROSTORSKIH
UREDITEV S SOSEDNJIMI OBMOČJI IN DOPUSTNA ODSTOPANJA |
|
33. člen |
|
(vplivi in povezave prostorskih ureditev
s sosednjimi območji) |
|
(1) Ureditve, ki so predvidene z OPPN, bodo s celovito urbanistično
rešitvijo programsko in oblikovno zaokrožile severni in vzhodni rob
naselja Pušča. |
(2) Posamezni načrtovani komunalni vodi, objekti in naprave ter
kolesarske in peš povezave se navezujejo na obstoječe objekte in
naprave, ki potekajo po zemljiščih izven območja OPPN. |
|
34. člen |
|
(začasni posegi) |
|
Do
pričetka gradnje predvidenih objektov in naprav ter ureditev območja se
lahko zemljišča uporabljajo v sedanje namene. |
|
XII. KONČNE DOLOČBE |
|
35. člen |
|
(hramba in vpogled) |
|
Občinski podrobni prostorski načrt se hrani in je javnosti na vpogled na
sedežu Mestne uprave Mestne občine Murska Sobota. |
|
36. člen |
|
(uveljavitev) |
|
Ta
odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 3505-0015/2016-21(700) |
Murska Sobota, dne
13. septembra 2018 |
|
Župan |
Mestne občine Murska Sobota |
dr. Aleksander Jevšek l.r. |