Na
podlagi 149. člena
Zakona o varstvu okolja (ZVO-1-UPB1 – Uradni list RS,
št. 39/06, 49/06, 66/06, 112/06, 33/07, 57/08, 70/08), 3., 17., 26.,
192. in 202. člena
Zakona o prekrških (ZP-1-UPB4 – Uradni list RS, št.
3/07, 29/07, 58/07, 16/08, 17/08, 76/08),
Uredbe o odvajanju in čiščenju
komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11), Odloka
o gospodarskih javnih službah (Uradni vestnik Gorenjske št. 3/95), 7.
člena
Statuta Občine Žiri (Uradni list RS, št. 94/11) je Občinski svet
Občine Žiri na 12. redni seji dne 31. 1. 2013 sprejel |
|
O D L
O K
o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju
Občine Žiri |
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
|
Ta odlok
določa pogoje in način izvajanja obvezne občinske gospodarske javne
službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v
nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Žiri (v nadaljevanju:
občina).
Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi ter uporabi objektov in naprav za
izvajanje javne službe je opredeljena v Pravilniku o tehnični izvedbi in
uporabi javnih objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih
komunalnih ter padavinskih voda (v nadaljevanju: Tehnični pravilnik). |
2. člen
(namen)
|
Namen
odloka je:
– zagotavljanje učinkovitega izvajanja javne službe,
– uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na varovanje okolja in posebej
na varovanje voda,
– zagotavljanje trajnostnega razvoja javne službe, virov financiranja in
nadzora izvajanja javne službe. |
3. člen
(pomen izrazov)
|
Izrazi,
uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
(1) Komunalna odpadna voda je voda, skladna s predpisom, ki ureja
emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo.
(2) Padavinska odpadna voda je voda, skladna s predpisom, ki ureja
emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo.
(3) Industrijska odpadna voda je voda, skladna s predpisom, ki ureja
emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo.
(4) Komunalna čistilna naprava je naprava, skladna s predpisom, ki ureja
emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih
naprav.
(5) Mala komunalna čistilna naprava (v nadaljevanju: MKČN) je naprava,
skladna s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju
odpadnih voda v vode in kanalizacijo.
(6) Greznica je gradbeni objekt za anaerobno obdelavo komunalne odpadne
vode, v katerem se le-ta pretaka iz usedalnega prekata v enega ali več
prekatov za anaerobno obdelavo odpadne vode, obdelana pa se na iztoku iz
tega objekta odvaja v okolje, običajno z infiltracijo v zemljo.
(7) Obstoječa greznica je greznica, skladna s predpisom, ki ureja
emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN.
(8) Nepretočna greznica je greznica, skladna s predpisom, ki ureja
emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN.
(9) Populacijski ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: PE) je enota za
obremenjevanje vode, določena s predpisom, ki ureja emisijo snovi in
toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(10) Obdelava blata je obdelava neobdelanega blata na območju komunalne
ali skupne čistilne naprave pred njegovo uporabo v kmetijstvu ali pred
njegovim odstranjevanjem.
K obdelavi blata se štejejo vsi postopki obdelave le-tega, ki se lahko
izvajajo na območju komunalne čistilne naprave, kot so stabiliziranje,
kondicioniranje, sušenje, dezinfekcija in podobno, s katerimi se
doseže:
– učinek stabilizacije blata skladno s predpisom, ki ureja obdelavo
biološko razgradljivih odpadkov, in
– ustrezne učinke za nadaljnjo uporabo ali postopke predelave ali
odstranjevanja obdelanega blata skladno s predpisi, ki urejajo uporabo
blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, ali predpisi, ki
urejajo ravnanje z odpadki.
(11) Območje izvajanja javne službe je območje celotne občine, za katero
morata biti s predpisi občine in v skladu s to uredbo določena način in
obseg izvajanja javne službe.
(12) Javna površina je površina grajenega javnega dobra lokalnega ali
državnega pomena, katere uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem.
(13) Javna kanalizacija je kanalizacija, skladna s predpisom, ki ureja
emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo.
(14) Interna kanalizacija so cevovodi s pripadajočo opremo, ki so
namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode iz stavbe v
javno kanalizacijo, nepretočno greznico, obstoječo greznico, malo
komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ali malo
komunalno čistilno napravo iz sedmega odstavka 7. člena Uredbe.
(15) Kanalizacijski priključek je kanalski vod s pripadajočimi objekti
in napravami, ki poteka po parcelah v zasebni lasti in po javni površini
ter predstavlja kanalizacijski vod od prvega revizijskega (priključnega)
jaška na parcelni meji uporabnika do priključnega mesta na javni
kanalizaciji; če revizijskega jaška ni na parceli, na kateri stoji
stavba, kanalizacijski priključek poteka do zunanje stene stavbe.
(16) Primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem
besedilu: primarno omrežje) je sistem kanalov in jarkov ter z njimi
povezanih objektov in tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilniki
olj, črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadne vode,
zadrževalniki čistilnega vala, razbremenilniki in podobno), ki so
namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode, lahko pa tudi
odvajanju industrijske odpadne vode iz dveh ali več sekundarnih
kanalizacijskih omrežij. Primarno omrežje se zaključi z navezavo na
komunalno ali skupno čistilno napravo ali čistilno napravo padavinske
odpadne vode. Na primarnem omrežju ni kanalizacijskih priključkov.
(17) Sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem
besedilu: sekundarno omrežje) je sistem kanalov in jarkov ter z njimi
povezanih objektov in tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilniki
olj, črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadne vode,
zadrževalniki čistilnega vala, razbremenilniki in podobno), ki so
namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode, ki nastaja na
območju poselitve ali njegovem delu, lahko pa tudi odvajanju
industrijske odpadne vode, ki nastaja na območju poselitve ali njegovem
delu in se čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi. Sekundarno
omrežje se zaključi z navezavo na komunalno ali skupno čistilno napravo
ali čistilno napravo padavinske odpadne vode ali z navezavo na primarno
omrežje.
(18) Javni kanalizacijski sistem je hidravlično samostojen sistem
primarnega ali sekundarnega omrežja z enim iztokom, ki je namenjen
izvajanju javne službe in ga upravlja en izvajalec javne službe. Iztok
iz javnega kanalizacijskega sistema je skladno z uredbo končni iztok iz
javnega kanalizacijskega sistema ali navezava na komunalno čistilno
napravo, skupno čistilno napravo ali čistilno napravo padavinske odpadne
vode ali navezava na drug javni kanalizacijski sistem. Komunalna
čistilna naprava, skupna čistilna naprava ali čistilna naprava
padavinske odpadne vode, ki je namenjena izvajanju javne službe, se
šteje za samostojni javni kanalizacijski sistem.
(19) Območje poselitve je območje, skladno s predpisom, ki ureja emisijo
snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav ali
skladno s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode
iz MKČN.
(20) Vodovarstveno območje je območje, skladno s predpisom, ki ureja
varstvo vode, namenjene oskrbi s pitno vodo.
(21) Kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih
gospodarske javne infrastrukture.
(22) Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca
zbirnih podatkov o objektih gospodarske javne infrastrukture, ki jo vodi
Geodetska uprava Republike Slovenije.
(23) Ustrezno čiščenje komunalne odpadne vode je čiščenje vode, skladno
s predpisom, ki ureja emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz
komunalnih čistilnih naprav.
(24) Obstoječa stavba je stavba, za katero je izdano gradbeno
dovoljenje, skladno s predpisi, ki urejajo graditev objektov pred 14.
decembrom 2002 ali ki je v uporabi pred tem dnem.
(25) Usedalnik blata je del pretočne greznice oziroma MKČN, vgrajen
neposredno za dotočno cevjo, namenjen shranjevanju in gnitju blata,
izdelan iz nepropustnega betona ali drugega nepropustnega materiala.
Lahko je izveden kot usedalnik blata ali kombiniran objekt za blato in
odpadno vodo (v nadaljevanju: usedalnik blata).
(26) Uporabnik javne kanalizacije je lastnik stavbe, najemnik stavbe ali
druga oseba, ki uporablja stavbo ali del stavbe, kjer nastaja komunalna
odpadna voda. |
II. ORGANIZIRANOST IN OBMOČJE IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE
4. člen
(izvajalec javne službe)
|
(1)
Občina je lastnica objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalne
in padavinske odpadne vode in zagotavlja izvajanje javne službe v obliki
režijskega obrata na celotnem območju občine v obsegu in pod pogoji,
določenimi s tem odlokom.
(2) Izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in
čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode ter upravljavec objektov
in naprav za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode
na celotnem območju občine je režijski obrat Občine Žiri (v
nadaljevanju: izvajalec). |
5. člen
(program odvajanja in čiščenja)
|
Občina
zagotavlja izvajanje storitev javne službe odvajanja in čiščenja
odpadnih voda na vseh poselitvenih območjih na svojem območju v skladu z
Uredbo o odvajanju, skladno s Programom odvajanja in čiščenja komunalne
in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: program), ki ga izdela
skladno z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne
vode (v nadaljevanju: uredba) in objavi na spletni strani. |
6. člen
(čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode)
|
Čiščenje
komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine se prostorsko
zagotavlja:
– v Centralni čistilni napravi Žiri za komunalne in padavinske odpadne
vode, ki se vanjo odvajajo prek javnega kanalizacijskega omrežja iz
območij, ki so na to omrežje priključena,
– v MKČN zmogljivosti do 2.000 PE za komunalne odpadne vode, ki se
odvajajo prek javnih kanalizacijskih omrežij iz območij, ki so
priključene nanje in z njimi upravlja izvajalec javne službe,
– v obstoječih in nepretočnih greznicah ali MKČN za komunalne odpadne
vode iz stavb oziroma drugih objektov (v nadaljevanju: objektov), ki
niso priključeni na javno kanalizacijo in z njimi upravlja zasebni
lastnik ali upravljavec, ki ga potrdijo lastniki. |
7. člen
(lokacija prevzema vsebin greznic in blata MKČN)
|
Prevzem
in ravnanje z blatom iz greznic in MKČN ter komunalne odpadne vode iz
nepretočnih greznic se prostorsko zagotavlja v Centralni čistilni
napravi Žiri. |
8. člen
(izvajanje javne službe)
|
(1) Kot
obvezno storitev javne službe mora izvajalec javne službe na območju ali
njegovem delu, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, zagotavljati:
– odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v
kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije, in
– odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se s streh in javnih
površin odvaja v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije.
(2) V okviru javne službe mora izvajalec javne službe upravljati male
čistilne naprave in nepretočne greznice v skladu z uredbo.
(3) Izvajalec javne službe mora zagotavljati odvajanje in čiščenje:
– padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s površin,
ki niso javne površine, in
– industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo.
(4) Storitve iz prejšnjega odstavka izvajalec javne službe izvaja v
okviru prostih zmogljivosti javne kanalizacije kot posebno storitev z
uporabo javne infrastrukture.
(5) V primeru prekinitve odvajanja ali čiščenja odpadne vode, ki se
odvaja v javno kanalizacijo, mora izvajalec javne službe izvesti vse
potrebne ukrepe, da prepreči škodljive vplive na življenje ali zdravje
ljudi in živali, okolje in lastnino.
(6) V okviru javne službe mora izvajalec javne službe za stavbe v
naselju ali delu naselja, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za
stavbo ali za funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja
zagotoviti:
– redno praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter obdelavo njihove
vsebine v komunalni čistilni napravi,
– prevzem blata iz obstoječih (pretočnih) greznic najmanj enkrat na tri
leta,
– prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav pri uporabniku
storitev in njegovo obdelavo najmanj enkrat na tri leta,
– prve meritve in obratovalni monitoring ali izdelavo ocen obratovanja
za male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, v
skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode
iz malih komunalnih čistilnih naprav in
– evidenco o izvoru, vrsti in količini prevzetega blata oziroma odplak.
(7) Izvajanje dejavnosti odvajanja padavinskih voda iz cestnega telesa
ni predmet urejanja tega odloka in se ureja v skladu z 9. členom uredbe
(drugi standardi opremljenosti). |
III. POGOJI IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE
9. člen
(upravni postopki – javna pooblastila)
|
Izvajalec javne službe izdaja smernice za načrtovane predvidene
prostorske ureditve (v nadaljevanju: smernice), mnenja k dopolnjenim
predlogom prostorskega akta (v nadaljevanju: mnenja), projektne pogoje k
idejni zasnovi, projektom itd. (v nadaljevanju: pogoje), soglasja k
projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja (v nadaljevanju: soglasja)
in soglasja za priključitev na javno kanalizacijo (v nadaljevanju:
soglasja za priklop) ter potrdila, pri čemer mora investitor k vlogi
predložiti:
1. Za smernice in mnenja:
– dokumentacijo, ki jo določa Zakon o prostorskem načrtovanju.
2. Za projektne pogoje:
– dokumentacijo, ki jo določa Zakon o graditvi objektov,
– idejno zasnovo in situacijo obstoječega stanja,
– situacijo v merilu 1:500 z vrisanimi objekti ter vsemi komunalnimi
napravami in objekti, ki se ali se bodo nahajali na lokaciji,
– opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno
potrošnjo vode.
3. Za soglasje k projektnim rešitvam in projektni dokumentaciji za
spremembo namembnosti, rekonstrukciji in odstranitvi objektov:
– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja z načrtom kanalizacijskega
priključka,
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:500,
– soglasje lastnikov ali uporabnikov parcel prek katerih bo potekal
kanalizacijski priključek oziroma ustrezen pravno veljaven dokument, ki
nadomesti soglasje lastnika,
– soglasje za prekop cestišča in križanja z drugimi komunalnimi vodi (po
potrebi),
– načrt interne kanalizacije,
– dokumentacijo, vezano na odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih in
padavinskih voda, če se objekt gradi na območju, ki ni opremljeno z
javnim kanalizacijskim sistemom,
– strokovno poročilo o vplivih na okolje v primerih, ko je to določeno s
predpisi.
4. Za soglasje za priključitev, če ni bilo izdano že v postopku za
pridobitev gradbenega dovoljenja:
– pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o pravici gradnje v
skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora,
– katastrski načrt (načrt parcele),
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:500,
– načrt interne kanalizacije,
– dovoljenje občine oziroma države za prekop cestišča,
– pri notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno
soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal kanalizacijski
priključek oziroma sodno odločbo, ki nadomesti soglasje ali pogodbo o
zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja
odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode, če je to
predpisano.
5. Za soglasje za priključitev obstoječih stavb oziroma drugih
inženirskih objektov:
– gradbeno dovoljenje ali druga dokazila o legalnosti stavbe ali
inženirskega objekta,
– projekt kanalizacijskega priključka,
– projekt interne kanalizacije ali potrdilo upravljavca o pregledu
interne instalacije,
– projekt za izvedbo kanalizacijskega priključka,
– podatke o količini in vrsti odpadne vode, biorazgradljivosti in
količini organskih snovi ali nevarnih snovi v odpadni vodi v primeru
industrijskih odpadnih vod,
– program predpisanih prvih meritev, če gre za industrijske odpadne
vode,
– projekt za izvedbo naprav za predčiščenje industrijske odpadne vode,
– pri notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno
soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal kanalizacijski
priključek oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje,
– pogodbo o zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom,
ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode.
6. Za soglasje za ukinitev priključka:
– situacijo z vrisano stavbo ali inženirskim objektom in kanalizacijskim
priključkom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– potrdilo pristojnega organa o odstranitvi stavbe ali spremembi
namembnosti stavbe.
7. Za soglasje k spremembam:
– projekte in opise, ki se nanašajo na spremembe.
Za pridobitev soglasja za obstoječe zgradbe se uporablja 5. točka tega
člena, gradbenega dovoljenja pa ni potrebno predložiti, če je bil objekt
zgrajen pred letom 1967; to lastnik objekta dokaže z veljavno uradno
listino.
Upravljavec sodeluje tudi kot strokovni sodelavec pri tehničnih
pregledih objektov oziroma novozgrajene javne infrastrukture.
Za potrdila, strokovne ocene, smernice ter tehnične podatke iz katastra,
ki jih izda upravljavec na zahtevo investitorja oziroma projektanta iz
prvega odstavka tega člena, upravljavec zaračuna materialne stroške po
merilih in tarifi storitve javne službe, ki so določene v ceniku
upravljavca. |
10. člen
(prevzem objektov in naprav javne kanalizacije)
|
(1)
Kadar je s pogodbo o opremljanju določeno, da bo novozgrajena
kanalizacija s pripadajočimi objekti obravnavana kot javna kanalizacija,
je investitor novozgrajenih kanalizacijskih objektov in omrežja dolžan
po končani gradnji s pogodbo le-te predati v last občini.
(2) Za prevzem objektov in omrežij javne kanalizacije iz prvega odstavka
tega člena mora biti predložena naslednja dokumentacija:
– gradbeno dovoljenje,
– projekt izvedenih del,
– elaborat geodetskega posnetka za vpis v kataster in potrdilo o vpisu v
kataster gospodarske javne infrastrukture (GJI),
– zapisnik o opravljenih preskusih tesnosti cevovodov in jaškov v skladu
z veljavnim standardom (SIST EN 1610),
– poročilo o pregledu s kamero za pregled kanalov s predloženim video
posnetkom,
– dokazila o vgrajenih materialih in opremi,
– zapisnik o uspešnem tehničnem pregledu,
– uporabno dovoljenje,
– garancijske izjave,
– overjene služnostne pogodbe ali pogodbe o pravici dostopa do omrežja
in objektov javne kanalizacije,
– prve meritve za MKČN,
– okoljevarstveno dovoljenje (OVD) za ČN, za katere je OVD potrebno.
(3) Izvajalec lahko s soglasjem občine z namenom racionalizacije
postopkov po lastni strokovni presoji za konkretne primere zmanjša obseg
potrebne dokumentacije iz drugega odstavka tega člena. |
11. člen
(sistem odvajanja)
|
Obstoječe kanalizacijsko omrežje je grajeno v ločenem in mešanem
sistemu. Vsa nova kanalizacijska omrežja in obnove obstoječega omrežja
se morajo graditi v ločenem sistemu, razen v primeru, ko padavinske vode
ni možno ločiti iz omrežja, ker ni ustreznega odvodnika oziroma ni
možnosti ponikanja ali so padavinske vode tako močno onesnažene, da jih
ni možno odvajati v vodotok ali ponikati. |
IV. IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE NA OBMOČJIH, KI SO OPREMLJENA Z JAVNO
KANALIZACIJO
12. člen
(objekti in naprave javne kanalizacije)
|
Objekti
in naprave javne kanalizacije obsegajo primarno in sekundarno
kanalizacijsko omrežje ter z njimi povezane tehnološke naprave, kot so:
– kanalizacijska omrežja za odvod komunalne in padavinske odpadne vode,
– črpališča za prečrpavanje komunalne in padavinske odpadne vode,
– revizijski jaški za priključevanje objektov na javno kanalizacijo, ki
so na zemljišču lastnika objekta,
– objekti in naprave vakuumske kanalizacije,
– male komunalne čistilne naprave velikosti najmanj 50 PE,
– razbremenilniki visokih vod,
– zadrževalni in pretočni bazeni,
– drugi objekti in naprave, potrebni za obratovanje javne kanalizacije
(odprti kanalski jarki, prevzeti v najem in upravljanje upravljavca).
Z objekti in napravami javne kanalizacije upravlja upravljavec.
Upravljavec ima ves čas pravico dostopa do kanalizacijskih objektov in
naprav v lasti občine z namenom zagotavljanja rednega vzdrževanja in
kontrole, ne glede na to, kdo je lastnik zemljišča, na katerem so
objekti in naprave javne kanalizacije.
Upravljavec je dolžan po opravljenem rednem ali izrednem
(intervencijskem) delu vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje v roku 14
dni po izvedenih del.
Šteje se, da je javna kanalizacija zgrajena in se objekt nanjo mora
priključiti, če dolžina kanalizacijskega priključka ne presega 200
metrov. |
13. člen
(objekti in naprave uporabnikov)
|
(1)
Naprave in objekti uporabnika so:
– kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije in poteka od
mesta priključitve na sekundarno kanalizacijsko omrežje javne
kanalizacije do vključno zadnjega revizijskega jaška pred stavbo, ki je
priključena na javno kanalizacijo. Če revizijskega jaška ni na parceli,
na kateri stoji stavba, kanalizacijski priključek poteka do zunanje
stene stavbe;
– objekti in naprave za predčiščenje odpadnih voda, peskolovi in lovilci
olj;
– interna kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami v
stanovanjski stavbi ali drugih objektih ter izven nje/njih;
– nepretočne greznice, obstoječe greznice ter male komunalne čistilne
naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE.
(2) Kanalizacijski priključek je sistem cevovodov, jaškov ter črpalnih
naprav za odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode iz objekta.
Kanalizacijski priključek je sestavni del objekta in je v zasebni lasti.
Kanalizacijski priključek mora biti izveden tako, da na objektu ne
nastane škoda zaradi vdora vode iz javne kanalizacije. Odvajanje odpadne
vode iz prostorov objekta, ki so nižji od temena kanalizacije, se mora
izvesti s črpanjem na nivo, iz katerega bodo odpadne vode gravitacijsko
odtekale preko revizijskega jaška v javno kanalizacijo. V primeru, da na
lokaciji priključka obstaja nevarnost poplav, je potrebno odpadne vode
črpati nad zajezitveno črto, od tega nivoja pa gravitacijsko odvajati v
revizijski jašek priključnega kanala. Zajezitvena črta predstavlja nivo
zemljišča, po katerem poteka javna kanalizacija.
(3) Vsak kanalizacijski priključek mora imeti revizijski jašek, ki
izvajalcu služi za preverjanje razmer v priključni cevi in preverjanje
emisij v odpadni vodi, uporabniku pa za vzdrževanje in čiščenje
priključnega cevovoda. Revizijski jašek je del javne kanalizacije in
mora biti praviloma postavljen na takšnem mestu, da lahko do njega
nemoteno dostopata izvajalec in uporabnik. Mesto revizijskega jaška
določita projektant in izvajalec v projektni dokumentaciji ob izgradnji
javne infrastrukture.
(4) Če revizijskega jaška ni možno postaviti na zemljišču, ki je v lasti
lastnika objekta, mora lastnik tega objekta za postavitev revizijskega
jaška predložiti izvajalcu notarsko overjeno služnostno pogodbo ali
izjemoma soglasje lastnika zemljišča, na katerem je možno postaviti
revizijski jašek. Naprave in objekte iz tega člena odloka upravlja in
vzdržuje lastnik objekta na svoje stroške. |
14. člen
(obveznosti, vezane na priključitev objektov)
|
(1) Na
območjih, kjer je zgrajena, se gradi, obnavlja ali rekonstruira javna
kanalizacija, je priključitev objekta ali preureditev obstoječega
priključka objekta na javno kanalizacijo obvezna in dovoljena le na
podlagi izdanega soglasja za priključitev; komunalna odpadna voda se
mora odvajati neposredno v javno kanalizacijo.
(2) V javno kanalizacijo se mora neposredno odvajati tudi komunalna
odpadna voda, ki nastaja v stavbi zunaj območja naselja ali dela
naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev
zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine
kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno
kanalizacijo, večja od 0,02 PE, odvajanje komunalne odpadne vode iz
stavbe, ki nastaja nad nivojem terena, pa je mogoče brez naprav za
prečrpavanje. Podrobneje so pogoji opredeljeni v veljavni Uredbi o
odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode.
(3) Izvajalec mora lastnika objekta v roku 30 dni po prejemu uporabnega
dovoljenja za javno kanalizacijo obvestiti, da je priključitev njegovega
objekta na javno kanalizacijo obvezna in mu posredovati pogoje za
priključitev. Priključitev na javno kanalizacijo se mora pod nadzorom
izvajalca opraviti v roku šestih mesecev od prejema obvestila o obvezni
priključitvi.
(4) Objekt, iz katerega se je do zgraditve javne kanalizacije odvajala
komunalna odpadna in padavinska voda v greznico ali MKČN, se mora
priključiti na javno kanalizacijo tako, da lastnik na svoje stroške
greznico ali MKČN odstrani ali očisti in izključi iz sistema odvajanja
odpadne vode ter upravljavcu dopusti nadzor nad izvedenimi deli.
(5) Izvajalec javne službe lahko skladno s predpisi in v soglasju za
priključitev na kanalizacijo določi uporabniku storitve javne
kanalizacije obveznost, da opravlja periodične meritve količin in
lastnosti odpadne vode v skladu s kriteriji, določenimi v Tehničnem
pravilniku o javni kanalizaciji. Navedene obveznosti uporabnik izvaja na
lastne stroške. Ravno tako uporabnik na lastne stroške nabavi in
vzdržuje za to potrebne naprave. Uporabnik redno dostavlja izvajalcu
poročila o opravljenih meritvah v skladu z veljavnimi predpisi.
(6) Uporabniki, ki odvajajo v javno kanalizacijo tehnološko odpadno
vodo, obremenjeno z več kot 50 PE oziroma 4.000 m3 na leto, morajo v
roku enega leta po uveljavitvi tega odloka izvesti merilno mesto v
skladu z zahtevami izvajalca javne službe.
(7) Merilno mesto mora biti ob vsakem času brez posebnega obvestila
dostopno izvajalcu javne službe. |
15. člen
(načini priključitve)
|
(1) Za
vsak objekt ali sklop objektov na isti lokaciji, ki so v lasti enega
uporabnika, je dovoljen samo en priključek na javno kanalizacijo. V
primeru zahtevne konfiguracije terena ali ko to zahtevata položaj in
velikost objektov se izjemoma skladno s soglasjem izvajalca dovoli tudi
izgradnja dveh ali več priključkov.
(2) Vsak objekt se praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko
svojega priključka. V primerih, ko se pri izdelavi projekta priključka
ugotovi, da to ni možno ali racionalno, je dovoljena priključitev po
navodilih izvajalca več objektov preko enega skupnega kanalizacijskega
priključka, s čimer pa morajo soglašati vsi lastniki tega priključka. V
tem primeru je priključek v zasebni lasti vseh lastnikov tega
priključka. |
16. člen
(pogoji priključitve)
|
(1)
Priključitev objekta na javno kanalizacijo se opravi na podlagi vloge
lastnika objekta in ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– da so izpolnjeni vsi pogoji iz soglasja izvajalca,
– da je pridobljeno soglasje in so poravnane vse obveznosti do lastnika
infrastrukture,
– da to dopuščajo zmogljivosti in tehnična izvedba javne kanalizacije.
(2) Lastnik je dolžan vlogo za izvedbo priključka na revizijski jašek
javne kanalizacije podati najkasneje v osmih dneh pred izvedbo del.
Izdajanje strokovnih navodil, pregled in prevzem kanalizacijskega
priključka izvede izvajalec na stroške uporabnika. |
17. člen
(izvajanje priključkov)
|
Priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede izvajalec javne službe
ali drug, za to usposobljen in registriran izvajalec gradbenih del
oziroma druga oseba v skladu z Zakonom o graditvi objektov pod nadzorom
izvajalca javne službe. |
18. člen
(material priključkov)
|
Javna in
zasebna kanalizacija morata biti grajeni iz materialov, ki zagotavljajo
popolno tesnost in ustrezajo evropskim normativom (SIST EN) na tem
področju. Podrobnejše zahteve so navedene v Tehničnem pravilniku o javni
kanalizaciji. |
19. člen
(padavinske in drenažne vode)
|
V mešani
sistem javne kanalizacije ni dovoljeno odvajati padavinskih in drenažnih
vod, vodotokov ter podtalnice, če obstaja možnost ponikanja v zemljo ali
odvajanja v bližnji vodotok. |
V. IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE NA OBMOČJIH, KI NISO OPREMLJENA Z JAVNO
KANALIZACIJO
20. člen
(načini odvajanja in čiščenja odpadnih vod)
|
(1) Na
območjih, kjer ni urejenega odvajanja in čiščenja odpadne vode, velja za
lastnike novih objektov obvezna izgradnja MKČN oziroma nepretočne
greznice v skladu z veljavno Uredbo o malih komunalnih čistilnih
napravah in Uredbo o emisiji snovi (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07,
79/09).
(2) Na območjih, kjer po operativnem programu opremljanja naselij z
javno kanalizacijo ni predvidena gradnja javne kanalizacije, so lastniki
obstoječih objektov dolžni obstoječe pretočne greznice odstraniti iz
uporabe v zakonsko predpisanih rokih in jih nadomestiti z malimi
komunalnimi čistilnimi napravami (v nadaljevanju: MKČN) ali nepretočnimi
greznicami, ki morajo ustrezati zakonsko predpisanim standardom glede
tehnične izvedbe in dodatne obdelave očiščene odpadne vode. Dodatno
obdelavo odpadne vode je treba izvesti z ustrezno membransko filtracijo
ali dodatno obdelati na drug način do takšne stopnje, da niso preseženi
mikrobiološki parametri, ki so predpisani za komunalne čistilne naprave.
Posamezni uporabniki lahko zgradijo skupno MKČN s pripadajočim
kanalizacijskem omrežjem, ki nima statusa javne kanalizacije; za
upravljanje s temi objekti pa morajo pooblastiti odgovornega upravljavca
naprav.
(3) Skladno z Uredbo o malih komunalnih čistilnih napravah lahko
izvajalec na stroške uporabnika izdela obratovalni monitoring oziroma za
naprave do zmogljivosti 50 PE izdela oceno obratovanja, ki se izdela po
zakonsko predpisanem navodilu in na zakonsko predpisanem obrazcu v
skladu s Pravilnikom o prvih meritvah … (Uradni list RS, št. 54/11).
(4) Ob izdelavi ocene obratovanja je treba preveriti:
– način nastajanja komunalne odpadne vode, ki se odvaja v malo komunalno
čistilno napravo, v zvezi s prepovedmi in omejitvami iz Uredbe o emisiji
snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav,
– način odvajanja očiščene komunalne odpadne vode v zvezi s prepovedmi
in omejitvami iz Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz
malih komunalnih čistilnih naprav,
– izpolnjevanje pogojev ustreznega čiščenja komunalne odpadne vode iz
Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih
čistilnih naprav,
– zmogljivost male komunalne čistilne naprave glede na količino
komunalne odpadne vode, ki se odvaja vanjo,
– skladnost male komunalne čistilne naprave s standardi, navedenimi v
Uredbi o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih
čistilnih naprav ali s priporočili o stanju tehnike čiščenja komunalne
odpadne vode v malih komunalnih čistilnih napravah, ki jih ministrstvo
objavlja na svojih spletnih straneh,
– vodenje obratovalnega dnevnika v skladu z Uredbo o emisiji snovi pri
odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.
(5) Ceno izvedbe prvih meritev in obratovalnega monitoringa ter izdelave
ocene obratovanja kot storitev javne službe potrdi skupščina podjetja na
predlog izvajalca v skladu z merili iz predpisa, ki ureja oblikovanje
cen obveznih občinskih GJS varstva okolja. |
21. člen
(prevzem blata iz čistilnih naprav)
|
Izvajalec prevzema in zagotavlja ravnanje, čiščenje in obdelavo blata iz
pretočnih greznic in MKČN ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih
greznic na celotnem območju občine v obsegu in rokih, določenih v 8.
členu tega odloka. |
22. člen
(obstoječe greznice)
|
(1)
Velikost obstoječega usedalnika blata ugotovi izvajalec na podlagi
razpoložljive projektne dokumentacije oziroma popisa stanja na terenu.
Ugotovljena odstopanja se na podlagi dejanskih meritev uskladijo z
evidencami izvajalca pri prvem prevzemu blata.
(2) Pogostost praznjenja usedalnika blata za posameznega uporabnika
določi izvajalec na podlagi prostornine usedalnika blata in v skladu z
veljavno uredbo (najmanj enkrat na tri leta). |
23. člen
(način obveščanja in praznjenja greznic)
|
(1)
Izvajalec je dolžan uporabnika o obveznosti opravljanja obvezne storitve
javne službe prevzema blata oziroma komunalne odpadne vode najprej
obvestiti telefonsko ali elektronsko. Kolikor praznjenje ni izvedeno v
roku 8 dni po dogovorjenem terminu, izvajalec uporabnika v skladu z
veljavno uredbo obvesti pisno (dopis, elektronsko) s povratnico
(priporočen dopis ali elektronsko potrdilo o prejemu obvestila) najmanj
15 dni pred začetkom opravljanja storitve. V obvestilu mora navesti
datum in okvirni čas svojega prihoda.
(2) Uporabnik ima po dogovoru z izvajalcem pravico enkratne prestavitve
najavljenega časa storitve, ki pa ne more biti daljša od treh mesecev. O
takšni nameri mora uporabnik izvajalca pisno obvestiti najmanj 8 dni
pred predvideno izvedbo storitve.
(3) Če uporabnik najavljenega časa opravljanja storitve ne odpove in ga
v dogovoru z izvajalcem ne prestavi ter s tem onemogoči izvedbo storitve
ali če izvajalcu ne omogoča opravljanja storitev, mora plačati nastale
stroške po ceni za prevzem blata. Stroška ravnanja z blatom izvajalec
uporabniku v tem primeru ni upravičen zaračunati.
(4) Uporabnik ni dolžan plačati stroškov storitev iz tretjega odstavka
tega člena, če zaradi dokazane daljše odsotnosti upravičeno (daljša
bolniška odsotnost ali višja sila) ni mogel odpovedati najavljenega časa
opravljanja storitev.
(5) Občina za posamezne stavbe ali skupine stavb, do katerih dostop s
cestnim motornim vozilom, namenjenim prevozu komunalne odpadne vode in
neobdelanega blata, ni mogoč, opredeli izvajanje službe v omejenem
obsegu in s posebnimi prevoznimi sredstvi. |
24. člen
(ravnanje z blatom in odpadnimi vodami iz greznic)
|
Blato iz
pretočnih greznic in MKČN ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih
greznic se lahko odvaža samo na sprejem v Centralno čistilno napravo
Žiri, zato je prepovedano odvažanje in odlaganje v okolje (kmetijska in
ostala zemljišča), v površinske ali podzemne vode ali javno
kanalizacijo. |
VI. PRAVICE IN OBVEZNOSTI IZVAJALCA IN UPORABNIKOV
25. člen
(pravice in obveznosti izvajalca)
|
Zaradi
izvajanja javne službe ima izvajalec naslednje pravice in obveznosti:
– zagotavljati javno službo odvajanja in čiščenja komunalnih in
padavinskih odpadnih voda, ki se odvajajo v kanalizacijsko omrežje javne
kanalizacije, skladno z veljavno uredbo;
– zagotavljati odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se s
streh in javnih površin odvaja v kanalizacijsko omrežje javne
kanalizacije;
– zagotavljati odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se
odvaja v javno kanalizacijo s površin, ki niso javne površine, in
industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo.
Navedene storitve izvajalec javne službe izvaja v okviru prostih
zmogljivosti javne kanalizacije kot posebno storitev z uporabo javne
infrastrukture;
– zagotavljati prevzemanje in ravnanje z blatom iz pretočnih greznic in
MKČN;
– zagotavljati odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz
nepretočnih greznic;
– izdelovati Program odvajanja in čiščenja v skladu z veljavno uredbo;
– sodelovati pri izdelavi programskih rešitev širitve javne kanalizacije
v okviru opremljanja stavbnih zemljišč s komunalno infrastrukturo;
– izdajati potrdila in strokovne ocene obratovanja MKČN ter voditi
ustrezne evidence o teh objektih;
– obveščati uporabnike o načrtovanih prekinitvah odvajanja odpadne vode
in o času trajanja prekinitev;
– voditi kataster o objektih in napravah javne kanalizacije;
– voditi predpisane evidence o javni infrastrukturi in druge evidence;
– izdelovati in posredovati na ustrezne občinske in državne službe
predpisana poročila v zvezi z dejavnostjo odvajanja in čiščenja odpadnih
voda na območjih z urejeno javno infrastrukturo ali pa brez nje;
– redno obračunavati storitve javne službe in izvajati izterjavo
dolgovanih zneskov;
– izvajati preglede javne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov
ter MKČN;
– izvajati obnovitvena dela v skladu z zagotovljenimi finančnimi viri na
objektih za odvajanje in čiščenje odpadnih voda;
– uporabnikom omogočati priključevanje objektov na javno kanalizacijo,
kot je določeno s tem odlokom, in jih o tem obveščati v rokih, določenih
v tem odloku;
– izvajati predpisane meritve in nadzirati sestavo odpadne vode,
delovanje čistilnih naprav in drugih naprav za prečiščevanje
industrijske odpadne vode ter izvajati potrebne ukrepe za zagotovitev
ustreznosti njihovega delovanja;
– iz naslova zagotavljanja nemotenega delovanja javne kanalizacije
nadzirati stanje kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije do
vstopa v objekt uporabnika;
– izvajati priprave za hitro vnovično vzpostavitev delovanja
kanalizacijskega omrežja po naravnih in drugih nesrečah oziroma priprave
za nadomestno začasno odvajanje odpadne vode in v okviru priprav
izdelati ustrezne načrte zaščite in reševanja;
– voditi evidence na podlagi podatkov, ki jih pridobi od uporabnikov,
upravnikov večstanovanjskih objektov, organov lokalne skupnosti ter
državnih organov in služb na podlagi Zakona o javnih gospodarskih
službah, Zakona o lokalni samoupravi in odloka, vendar v skladu s
predpisi o varstvu osebnih podatkov;
– izdajati projektne pogoje in soglasja ter voditi evidenco o njih;
– izvajati druge obveznosti tega odloka. |
26. člen
(vzdrževanje in izvajanje obnov/investicij)
|
Za
izvedbo vzdrževalnih del na javni kanalizaciji skrbi izvajalec javne
službe, lahko pa določena dela v skladu s predpisi o javnem naročanju
pisno naroči pri tretji osebi, ki je strokovno usposobljena za ta dela.
Stroški za vzdrževalna dela se krijejo iz cene storitve javne službe.
Investitor v novogradnjo javne kanalizacije je občina.
Če vzdrževalnih ali investicijskih del ne izvaja izvajalec javne službe,
ampak tretja oseba, mora izvajalec javne službe zagotoviti strokovni
nadzor pri posegih v javno kanalizacijsko omrežje, izvajalec pa mora tak
nadzor omogočiti in plačati stroške nadzora.
V primeru rekonstrukcije javne kanalizacije so priključki v cestnem
telesu in izvedba revizijskega jaška na zemljišču lastnika objekta
strošek obnove kanalizacije, ki se financira iz javnih sredstev.
Izvajalec ima zaradi izvajanja javne službe brez soglasja lastnika
pravico pristopati do kanalizacijskih objektov in naprav, MKČN in
greznic, vendar mora pisno ali ustno obvestiti lastnika prizadetega
zemljišča. |
27. člen
(pravice in obveznosti uporabnikov)
|
(1)
Uporabnik je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik
objekta, dela objekta ali utrjenega zemljišča na območju, priključenega
na javno kanalizacijo oziroma koristnik storitve javne službe. V
primeru, da uporabnik objekt, del objekta ali utrjenega zemljišča preda
v najem, je dolžan skleniti sporazum o načinu plačevanja stroškov javne
storitve in poroštvih, če želi obveznost plačila storitev javne službe
prenesti na najemnika.
(2) Uporabniki imajo naslednje pravice in obveznosti:
– zgraditi objekte in naprave interne kanalizacije skladno z odobreno
tehnično dokumentacijo in izdanim soglasjem upravljavca;
– odvajati komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, kjer je le-ta
zgrajena;
– pridobiti soglasja, mnenja, potrdila in strokovne ocene, kot to določa
ta odlok;
– vzdrževati kanalizacijski priključek, interno kanalizacijo in vse
naprave, vgrajene vanjo;
– vzdrževati čistočo in zagotavljati nemoten dostop do mest za
ugotavljanje količine in stopnje onesnaženosti odpadne vode;
– vzdrževati obstoječo greznico, nepretočno greznico ali MKČN;
– izvajati predpisane meritve komunalnih in padavinskih odpadnih voda
ter industrijskih odpadnih vod;
– omogočati izvajalcu dostop do javne kanalizacije za izvajanje
vzdrževalnih in obnovitvenih del na javni kanalizaciji, kadar le-ta
poteka po njegovem zemljišču;
– omogočati izvajalcu neoviran dostop do obstoječe greznice, nepretočne
greznice ali MKČN in prevzem njene vsebine;
– omogočiti izvajalcu pregled interne kanalizacije in sestavo odpadne
vode;
– obvestiti izvajalca o začetku gradnje MKČN, mu omogočiti pregled in
pred zagonom predati predpisano dokumentacijo o ustreznosti MKČN;
– obveščati izvajalca o vseh okvarah na javni kanalizaciji,
kanalizacijskem priključku in merilnih napravah ter vseh pojavih, ki bi
utegnili imeti vpliv na obratovanje javne kanalizacije;
– uporabniki ne smejo prekiniti odvoda vode drugemu uporabniku ali ga z
nestrokovnim delom onemogočiti;
– pisno obveščati upravljavca o spremembi naslova, lastništva in drugih
spremembah na stavbi ali inženirskem objektu, ki imajo vpliv na odvod
komunalne odpadne in padavinske vode; v roku 15 dni od nastanka
spremembe, ki je možna po poravnavi vseh zapadlih obveznosti. V primeru
spremembe uporabnika mora poleg obvestila poskrbeti tudi za izvedbo
popisa števca, ki je relevanten trenutek za določitev novega uporabnika
in novega razmerja med izvajalcem javne službe in uporabnikom. Če se
popis ne izvede, se storitve javne službe zaračunavajo novemu uporabniku
enako, kot staremu in jih je dolžan novi uporabnik poravnavati, ter od
datuma prejema pisnega obvestila starega uporabnika;
– plačevati stroške storitev javne službe;
– obveščati izvajalca o vseh spremembah količin in lastnosti
industrijske odpadne vode, ki vplivajo na izvajanje javne službe;
– upoštevati ukrepe in objave v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju
odpadne vode.
(3) Uporabniki se ne smejo priključiti na javno kanalizacijo brez
soglasja upravljavca.
(4) Prepovedano je poseganje v vse naprave in objekte javne kanalizacije
in spreminjanje pogojev njihove dostopnosti, zlasti revizijskih jaškov. |
28. člen
(posegi v območju kanalizacije)
|
Uporabnikom in drugim nepooblaščenim osebam ni dovoljeno posegati v
objekte in naprave javne kanalizacije. Na vplivnem območju kanalizacije
se ne sme graditi objektov, spreminjati višine nadkritja (zasipa)
kanalizacijskega omrežja, zasipavati pokrovov jaškov in izvajati ostalih
aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na kanalizacijskem omrežju
ali ovirale njegovo delovanje in vzdrževanje. Prav tako ni dovoljeno
posegati v obstoječe interne kanalizacijske objekte in naprave drugih
uporabnikov ali jim celo preprečiti odvod odpadne vode v javno
kanalizacijsko omrežje.
Izvajalci del morajo pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic in
trgov vzpostaviti kanalizacijsko omrežje in naprave v prvotno stanje.
Upravljavci drugih objektov in naprav (vodovodnega, elektro, PTT,
toplovodnega, plinovodnega omrežje ipd.) morajo pri opravljanju del na
svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostanejo kanalizacijske
naprave nepoškodovane. |
29. člen
(odškodnina)
|
Uporabnik ima pravico od izvajalca zahtevati odškodnino za dokazano
škodo, nastalo zaradi prekinitve odvajanja komunalne odpadne vode po
krivdi izvajalca oziroma opustitve vzdrževanja javne kanalizacije, ko
le-ta ni izvedel vseh potrebnih ukrepov, da bi preprečil škodljive
vplive na življenje in zdravje ljudi, živali, okolja in lastnine. |
VII. VIRI FINANCIRANJA
30. člen
(viri financiranja)
|
Javna
služba se financira iz:
– cene storitev javne službe,
– proračunskih sredstev občine,
– drugih virov. |
31. člen
(proračunska sredstva občine)
|
Če cena
storitev javne službe ne zadošča za pokrivanje vseh stroškov javne
službe in predpisanega donosa, občina za ta del zagotovi proračunska
sredstva. |
VIII. MERITVE IN OBRAČUN
32. člen
(elementi za obračun)
|
(1) V
okviru javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske
odpadne vode se uporabnikom zaračunavajo naslednje storitve javne
službe:
– odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode za objekte,
ki so priključeni na javni kanalizacijski sistem;
– odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, vezane na
nepretočne greznice,
– storitve, vezane na obstoječe greznice in MKČN.
(2) Uporabniki, pri katerih nastaja odpadna voda v kmetijski dejavnosti
ter se le-ta odvaja na kmetijska zemljišča, niso dolžni plačevati
stroškov odvajanja in čiščenja odpadne vode, če zagotovijo ločeno
merjenje porabljene pitne vode, namenjene za izvajanje kmetijske
dejavnosti oziroma se uporablja kriterij, ki je enak za objekte, kjer ni
merjenja porabe pitne vode preko števca porabe pitne vode – to je 0,15
m3 dnevno na osebo.
Uporabnik je lahko tudi najemnik stavbe, inženirskega objekta ali dela
stavbe oziroma inženirskega objekta ob pogoju, da se najemodajalec,
najemnik in izvajalec dogovorijo o načinu plačevanja stroškov javne
storitve in poroštvih. |
33. člen
(cena)
|
Cena
storitve javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske
odpadne vode je sestavljena iz omrežnine, stroškov izvajanja storitev
javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih
voda ter stroškov okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi
odvajanja komunalnih in padavinskih odpadnih voda, ki se na računu
prikazujejo ločeno. |
34. člen
(enota količine)
|
(1)
Enota količine storitve za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode
in padavinske odpadne vode, ki nastaja v stavbi, ki je priključena na
javni kanalizacijski sistem, je izražena v m3 dobavljene pitne vode iz
vodovodnega omrežja, če iz nje nastaja odpadna voda v skladu s predpisi,
ki urejajo odvajanje in čiščenje odpadnih voda in velja tudi za prevzem
komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic in njen odvoz in ravnanje
z njimi na komunalni čistilni napravi. Uporabniki plačujejo odvedeno
vodo v enaki količini in v enakih obdobjih, kot jo plačujejo za
porabljeno pitno vodo.
(2) Enota količine storitve za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne
vode in padavinske odpadne vode, ki nastaja v stavbi, kjer ni zgrajenega
javnega kanalizacijskega sistema, je izražena v kom/mesec ali v m3/mesec
dobavljene pitne vode iz vodovodnega omrežja, če iz nje nastaja odpadna
voda. Cena storitve je lahko preračunana na enakomerne časovne intervale
v okviru rokov, določenih z veljavno uredbo ali se določi na podlagi m3
dobavljene pitne vode iz vodovodnega omrežja in vključuje stroške
prevzema blata in ravnanja z blatom.
(3) Uporabnikom, ki nimajo urejenega sistema meritve porabe pitne vode,
se količina odpadnih voda obračuna v pavšalnem znesku 0,15 m3 na osebo
na dan.
(4) Za objekte, ki so priključeni na javno kanalizacijo in nimajo
merjene porabe pitne vode in so nenaseljeni (v objektu ni prijavljenih
oseb) se obračuna mesečni pavšal 5 m3/mesec.
(5) Stroški okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja
komunalne odpadne vode so stroški, skladni s predpisi, ki določajo
okoljske dajatve za onesnaževanje okolja. |
35. člen
(način obračuna stroškov storitve)
|
(1)
Stroške odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, ki
nastaja v stavbi, ki je priključena na javni kanalizacijski sistem, se
uporabnikom zaračuna na osnovi dejanske porabe pitne vode v preteklem
obračunskem obdobju ali v akontacijah, določenih glede na porabo pitne
vode v preteklem obračunskem obdobju. Dejansko porabo se ugotavlja
praviloma enkrat letno, ko se izvede tudi poračun akontacij.
(2) Stroške odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode,
ki nastaja v stavbi, kjer ni zgrajenega javnega kanalizacijskega
sistema, se uporabnikom zaračuna v kom/mesec in so lahko preračunani na
enakomerne časovne intervale v okviru rokov, določenih z veljavno uredbo
ali na osnovi dejanske porabe pitne vode, izražene v m3/mesec v
preteklem obračunskem obdobju ali v akontacijah, določenih glede na
porabo pitne vode v preteklem obračunskem obdobju.
(3) Stroške odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode se uporabnikom
zaračunava mesečno.
(4) Uporabniki morajo plačati zaračunane storitve najpozneje v 15 dneh
od datuma izstavitve računa, razen če zakon ne določa drugače oziroma ni
s pogodbo določen drugačen rok plačila. |
36. člen
(oblikovanje cen storitev)
|
(1) Cene
storitev gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in
padavinskih odpadnih voda pripravi izvajalec javne službe skladno z
določili tega odloka in skladno z zakonskimi predpisi o določanju cen
komunalnih storitev v Republiki Sloveniji, potrdi pa jih občinski svet
občine.
(2) Na potrjene cene se obračuna še DDV v skladu z Zakonom o DDV. |
37. člen
(obveznost plačila storitev)
|
(1)
Uporabniki so dolžni plačati stroške odvajanja in stroške čiščenja
odpadne vode ne glede na vodni vir, iz katerega se oskrbujejo.
(2) Uporabniki so dolžni plačati stroške odvajanja in stroške čiščenja
odpadne vode od dneva priključitve na javno kanalizacijo oziroma
čistilno napravo.
(3) Stroške odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode se uporabnikom
zaračunava mesečno v obliki kot jo določa uredba. |
38. člen
(plačilo računov in ugovor)
|
Uporabnik je dolžan plačati račun najkasneje do dneva zapadlosti
računa.
Če uporabnik obveznosti ne poravna v celoti v 15 dneh po prejemu pisnega
opomina, s katerim mora biti izrecno opozorjen na posledice neplačila,
mu lahko upravljavec prekine dobavo vode.
Če se uporabnik s prejetim računom ne strinja, ima pravico, da v osmih
dneh od prejema računa vloži pisni ugovor pri upravljavcu. Upravljavec
je dolžan na pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku 15 dni od
prejema ugovora in v tem roku ne sme prekiniti dobavo vode. Ugovor na
izdan račun ne zadrži plačila. Kolikor uporabnik računa ne poravna niti
v 15 dneh po prejemu pisnega odgovora, se mu izda pisni opomin. Če tudi
takrat uporabnik računa ne poravna, se mu sedem dni po prejemu opomina
prekine dobava pitne vode ter se začne postopek izterjave po sodni poti. |
39. člen
(prekinitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda)
|
(1)
Uporabniku se prekine dobava vode iz javnega vodovoda, če z odvodom
odpadnih voda povzroča nevarnost za vodni vir ali javni vodovod.
(2) Upravljavec lahko na stroške uporabnika brez objave prekine
odvajanje odpadnih in padavinskih voda v naslednjih primerih:
– stanje interne kanalizacije in kanalizacijskega priključka ogroža
zdravje uporabnikov ali nemoteno delovanje javne kanalizacije,
– priključek na kanalizacijsko omrežje ni izveden skladno s soglasjem
upravljavca ali je izveden brez soglasja upravljavca,
– uporabnik brez soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega
uporabnika na svoj kanalizacijski priključek,
– uporabnik ravna v nasprotju z določili Pravilnika o tehnični izvedbi
in uporabi objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih
komunalnih ter padavinskih voda,
– uporabnik z odvodom odpadne vode povzroča nevarnost za neoporečnost
pitne vode,
– kvaliteta izpusta odpadne vode v kanalizacijo ne ustreza zahtevam
veljavne zakonodaje,
– uporabnik se ne priključi na javno kanalizacijo skladno z določili
tega odloka,
– uporabnik ne opusti greznice skladno s 14. členom tega odloka,
– če uporabnik ne plača računa skladno s pogoji predhodnega člena,
– če izvid vzorca odvedene odpadne vode uporabnika, izdelan pri
pooblaščeni organizaciji, izkazuje neustrezno sestavo.
Dobava pitne vode ali odvajanje odpadnih in padavinskih voda se prekine
za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati
stroške prekinitve in ponovne priključitve ter morebitne stroške, ki so
nastali kot posledica vzroka prekinitve, po ceniku upravljavca.
Upravljavec lahko prekine dobavo vode in odvod odpadne ter padavinske
vode na stroške uporabnika, če uporabnik pisno zahteva začasno
prekinitev. Stroške prekinitve dobave in vnovične priključitve pitne
vode plača uporabnik po ceniku upravljavca.
Upravljavec ima pravico prekiniti odvajanje odpadnih voda za krajši čas
zaradi vzdrževalnih del na objektih in napravah javne kanalizacije. O
tem mora predhodno obvestiti uporabnike preko sredstev javnega
obveščanja. |
IX. NADZOR NAD IZVAJANJEM TEGA ODLOKA IN KAZENSKE DOLOČBE
40. člen
(inšpekcijski organ)
|
Za
inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega odloka in izrekanje
sankcij je pristojen občinski inšpekcijski organ in občinsko redarstvo. |
41. člen
|
Pravna
oseba uporabnik javne kanalizacije se kaznuje z globo 1.000,00 EUR, če
pa se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali
veliko gospodarsko družbo, pa z globo 2.500,00 EUR:
– če se priključi na javno kanalizacijo brez soglasja upravljavca
(tretji odstavek, 27. člen),
– če se ne priključi in ne uporablja javne kanalizacije na območjih,
kjer je to obvezno (prvi odstavek, 14. člen),
– če ne izpolnjuje obveznosti iz prve, druge, osme in devete alineje
drugega odstavka 27. člena odloka.
Fizična oseba, odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba
samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznik, ki samostojno
opravlja dejavnost, se za prekršek iz tega člena kaznujejo z globo
250,00 EUR. |
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
42. člen
(prenehanje veljavnosti)
|
Z dnem
uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji odloki: Odlok o
javni kanalizaciji v Občini Žiri (Uvg., št. 4/97). |
43. člen
(veljavnost odloka)
|
Ta odlok
začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št.
007-8/2013-1 |
Žiri,
dne 31. januarja 2013 |
|
Župan
Občine Žiri |
mag. Janez Žakelj l.r. |
|