Na podlagi 16. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17, 21/18 – ZNOrg, 82/20 in 3/22 - ZDeb), Resolucije o nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2014-23 (Uradni list RS, št. 26/14) in 16. člena Statuta Občine Žiri (Ur. l. RS, št. 68/2017, 53/2019) je Občinski svet Občine Žiri na 7. redni seji dne, 14. 12. 2023 sprejel

ODLOK

O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA

O SOFINANCIRANJU LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI ŽIRI

1. člen

V Odloku o sofinanciranju letnega programa športa v občini Žiri (UGSO, št. 27/2020) se spremeni 9. člen, in sicer se glasi:

(1)  Sofinanciranje izvajanja LPŠ iz javnih sredstev se lahko izvede z:

·  izvedbo javnega razpisa (v skladu z ZŠpo-1) ali

·  sklenitvijo neposredne pogodbe (če izvajalec edini izpolnjuje pogoje).

2. člen

(1) Pogoji in merila za izbiro, vrednotenje in sofinanciranje LPŠ iz 7. člena odloka se v celoti črtajo in nadomestijo z novimi. Pogoji in merila so sestavni del odloka.

3. člen

(1)  Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 007-0002/2020-4

Datum: 15. 12. 2023

POGOJI IN MERILA ZA IZBIRO, VREDNOTENJE IN SOFINANCIRANJE

LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI ŽIRI

IZHODIŠČNE DOLOČBE:

S Pogoji in merili za izbiro, vrednotenje in sofinanciranje LPŠ (v nadaljevanju: merila) je uveljavljen vrednostni model določitve višine sofinanciranja skupin programov in/ali področij športa. Z LPŠ je določena višina sredstev za vsako razpisano skupino programov in/ali področje športa. Za vsako skupino programov in/ali področje športa se na osnovi prijav upravičenih izvajalcev LPŠ in meril izračuna skupno število točk. Izračunana vrednost točke za skupino programov in/ali področje športa je količnik med višino priznanih sredstev po LPŠ in skupnim številom točk skupine programov in/ali področja športa.

Končna višina sredstev za vsak z JR izbrani program in/ali področje športa upravičenega izvajalca je zmnožek števila (njegovih) zbranih točk in izračunane vrednosti točke skupine programov in/ali področja športa.

DOLOČITEV UPRAVIČENIH IZVAJALCEV LPŠ:

Prijavitelji po 4. členu Odloka postanejo upravičeni Izvajalci LPŠ, če izpolnjujejo naslednje pogoje:

·          imajo sedež v občini Žiri,

·          so na dan objave  JR za sofinanciranje LPŠ najmanj eno (1) leto registrirani v skladu z veljavnimi predpisi,

·          ena od dejavnosti prijavitelja po Standardni klasifikacij dejavnosti (SKD), za katere so registrirani, je:

o    SKD: 93.120 – dejavnost športnih klubov,

o    SKD: 93.190 – druge športne dejavnosti,

·          izvajajo področja skladno z Odlokom in LPŠ, se pravočasno prijavijo na JR ter izpolnjujejo vse pogoje JR,

·          imajo za na JR prijavljena področja športa:

o    zagotovljene materialne in prostorske pogoje,

o    zagotovljen ustrezno izobražen/usposobljen kader za delo v športu (odločba o vpisu v razvid),

o    izdelano finančno konstrukcijo, iz katere so razvidni viri prihodkov in stroškov izvedbe programov,

o    urejeno evidenco članstva (športna društva, zveze) ter evidenco o udeležencih programov.

Prijavitelji, ki ne izpolnjujejo navedenih pogojev, se v nadaljevanju postopka izločijo iz vrednotenja.

Športna društva in njihove zveze imajo pod enakimi pogoji prednost pri ocenjevanju in vrednotenju.

POGOJI IN MERILA PO PODROČJIH ŠPORTA

Pogoji in merila za izbiro, ocenitev in vrednotenje LPŠ obsegajo naslednja področja športa:

1)            športni programi,

2)            športni objekti in površine za šport v naravi,

3)            razvojne dejavnosti v športu,

4)            organiziranost v športu,

5)            športne prireditve in promocija športa,

6)            družbena in okoljska odgovornost športa.

1.         ŠPORTNI PROGRAMI

Športni programi so najbolj prepoznaven del športa in predstavljajo organizirano in strokovno vodeno celoletno športno vadbo, ki je prilagojena različnim skupinam ljudi, njihovim sposobnostim, znanju, motivaciji, starosti (otroci, mladina, invalidi, odrasli, starejši).

Uporabljene kratice (oznake) v nadaljevanju predstavljajo naslednje športne programe:

ŠV-VIZ: športna vzgoja otrok in mladine: programi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja,

ŠV-PRO: športna vzgoja otrok in mladine: prostočasni programi,

ŠV-PRI: športna vzgoja otrok do 10/12 let: pripravljalni programi,

ŠV-PP: športna vzgoja otrok in mladine: programi otrok s posebnimi potrebami,

ŠŠTU: obštudijski športni programi,

ŠV-USM: športna vzgoja otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport,

KŠ: programi kakovostnega športa,

VŠ: programi vrhunskega šport,

ŠI: programi športa invalidov,

RE: programi športne rekreacije,

ŠSTA: programi športa starejših.

SKUPNI POGOJI ZA VREDNOTENJE VSEH ŠPORTNIH PROGRAMOV:

a)            VKLJUČENI V VADBO: isti udeleženec se pri istem izvajalcu vrednoti le v enem (1) športnem programu. Izjema so športniki po veljavnem seznamu OKS-ZŠZ, ki se lahko vrednotijo tudi v dodatnih programih kategoriziranih.

b)           PRIZNANI LETNI OBSEG ŠPORTNIH PROGRAMOV (število ur vadbe; 1 ura = 60 minut):

vsakemu izvajalcu se za vsak prijavljeni športni program (vadbeno skupino) prizna tolikšen letni obseg vadbe, kot ga sam predvidi ob prijavi na JR, vendar največ toliko, kot je določeno s temi merili (preglednice št. 1 do 10).

c)            ŠTEVILO PRIZNANIH ŠPORTNIH PROGRAMOV (vadbenih skupin):

z LPŠ in/ali JR se določi število priznanih programov na izvajalca po skupinah športnih programov.

SKUPNA MERILA ZA VREDNOTENJE VSEH ŠPORTNIH PROGRAMOV:

Ocenjevanje in vrednotenje prijavljenih športnih programov se izvede na podlagi naslednjih meril:

a)            CENA ŠPORTNEGA PROGRAMA: merilo se upošteva izključno pri netekmovalnih športnih programih

(= korekcija: cena programa):

·          različni izvajalci za izvedbo različnih športnih programov zaračunavajo različne cene (vadnine). Občina spodbuja izvajanje takšnih športnih programov, ki so za udeležence sprejemljivejši:

o    skupina 1: udeleženec krije več kot 75,000 % polne cene programa,

o    skupina 2: udeleženec krije več kot 50,000 % in manj kot 74,999 % polne cene programa,

o    skupina 3: udeleženec krije več kot 25,000 % in manj kot 49,999 % polne cene programa,

o    skupina 4: udeleženec krije manj kot 24,999 % polne cene programa (ali program je brezplačen).

b)           KOMPETENTNOST STROKOVNIH DELAVCEV (= korekcija strokovni kader):

·          vsi športni programi zahtevajo angažiranost ustrezno izobraženega in/ali usposobljenega kadra. Kot kader z ustrezno strokovno izobrazbo in/ali usposobljenostjo štejejo le osebe s pridobljeno odločbo o vpisu v razvid strokovnih delavcev v športu (MGTŠ):

o    v skupino netekmovalnih programov prištevamo: ŠV-VIZ, ŠV-PRO, ŠV-PRI, ŠV-PP, ŠŠTU, RE, ŠSTA, ŠI-rekreativno.

o    v skupino tekmovalnih programov prištevamo: ŠV-USM (USM), KŠ, VŠ, ŠI-paraolimpijski šport.

·          če isti strokovni kader hkrati izvaja dva ali več programov istega izvajalca, se korekcijski faktor ustrezno zmanjša.

·          športnim programom, ki se izvajajo brez usposobljenega in/ali izobraženega kadra za delo v športu (kader brez odločbe o vpisu v razvid strokovnih delavcev v športu), se točke za strokovni kader ne priznajo.

c)         ŠTEVILO VADEČIH (=koeficient popolnosti vadbene skupine):

·          različne panoge in starostne skupine za izvedbo optimalne vadbe zahtevajo različno število vključenih, zato je z merili je določena potrebna (priporočena) velikost posamezne vadbene skupine:

o    stopnja 1: če v program ni vključena vsaj polovica potrebnega števila udeležencev (49,999 %), se program ne prizna,

o    stopnja 2: če je v program vključenih manj udeležencev (med 50,000 % in 99,999 %), se število točk proporcionalno zmanjša,

o    stopnja 3: večje število udeležencev v programu ne vpliva na dodatno vrednotenje programa

·          občina podpira vključenost občanov/občank, zato se v vseh programih ŠV-PRO, ŠV-PRI, ŠV-PP, ŠŠTU, ŠI, RE, ŠSTA vrednotijo le udeleženci s stalnim bivališčem v občini Žiri (le v primeru, da je izpolnjen pogoj, ko je v program vključena vsaj polovica potrebnega števila udeležencev).

·          v programih ŠV-USM (USM), KŠ, VŠ se upoštevajo le športniki, ki so registrirani v skladu z ZŠpo-1 (OKS-ZŠZ).

VELIKOST SKUPINE: različne panoge in starostne skupine za izvedbo vadbe zahtevajo različno število vključenih!

Pri določanju »proporcionalne vrednosti koeficienta« se uporabijo podatki iz PREGLEDNIC: I., II., III. in IV..

d)         RAZVRŠČANJE ŠPORTNIH PANOG (IZVAJALCEV) GLEDE NA RAZŠIRJENOST, KONKURENČNOST, USPEŠNOST IN POMEN ZA LOKALNO OKOLJE: merilo se upošteva izključno pri tekmovalnih programih

(=skupni korekcijski faktor vrednotenja)

·          tekmovalni šport se izvaja v različnih športih (disciplinah, panogah), izvajalci pa so rezultatsko različno uspešni. Merila izvajalce programov ŠV-USM, KŠ, VŠ, ŠI lahko razvrščajo glede na:

o    KONKURENČNOST: status NPŠZ glede na status članstva v OKS-ZŠZ (OKS-ZŠZ),

o    LOKALNI POMEN: število vključenih v z JR priznanih programih prijavitelja (JR),

o    RAZŠIRJENOST: število registriranih športnikov NPŠZ (OKS-ZŠZ),

o    RAZŠIRJENOST: število registriranih športnikov prijavitelja (OKS-ZŠZ),

o    USPEŠNOST: ponderirano število kategoriziranih športnikov (OKS-ZŠZ), pri čemer velja:

MLR, DR = 1; PR, MR = 2; SR = 3; OR = 5!

o    LOKALNI POMEN: leta neprekinjenega delovanja (AJPES).

Z merili za razvrščanje je možno zbrati 150 točk. Prijavitelji se glede na število točk razvrstijo v dve (2) kakovostni skupini. Komisija za šport za 1. kakovostno skupino (prioritetne športne panoge) določi:

·          potrebno število točk za uvrstitev med prioritetne panoge/izvajalce,

·          največje možno število priznanih prioritetnih panog/izvajalcev,

·          vrednost korekcijskih faktorjev za prioritetne panoge/izvajalce za športne programe ŠV-USM in KŠ..

Prijaviteljem razvrščenim v 2. kakovostno skupino se število točk za vse programe pomnoži s faktorjem = 1,000.

e)         MATERIALNI STROŠKI IZVEDBE PROGRAMOV: merilo se upošteva izključno pri tekmovalnih programih (=korekcija materialni stroški)

·          pri izvedbi športnih programov nastajajo tudi drugi stroški (oprema, sodniki, prevozi…), zato so z merili določeni korekcijski faktorji za posamezne vadbene skupine:

o    skupina 1: vsi programi ŠV-USM,

o    skupina 2: vsi programi KŠ,

o    skupina 3: dodatni programi vseh kategoriziranih športnikov (MLR, PR, DR, MR, SR, OR).

Z LPŠ in/ali JR se lahko korekcijski faktor za vrednotenje materialnih stroškov kategoriziranih športnikov spremeni navzgor (do največ 1,000); ločeno za olimpijske oz. neolimpijske športne panoge in/ali discipline.

1.1.     MERILA ZA VREDNOTENJE NETEKMOVALNIH ŠPORTNIH PROGRAMOV

Med netekmovalne programe prištevamo:

·          prostočasna športna vzgoja otrok in mladine: ŠV-VIZ, ŠV-PRO (PRO1), ŠV-PRI (PRO2),

·          športna vzgoj otrok in mladine s posebnimi potrebami (ŠV-PP),

·          obštudijska športna dejavnost (ŠŠTU),

·          športna rekreacija (RE),

·          šport starejših (ŠSTA),

·          šport invalidov (ŠI).

PRIZNANI LETNI OBSEG VADBE NETEKMOVALNIH ŠPORTNIH PROGRAMOV

PROSTOČASNI ŠPORTNI PROGRAMI V ZAVODIH S PODROČJA VIZ

Med programe, ki se izključno izvajajo v zavodih VIZ, prištevamo:

a)            promocijske športne programe,

b)           šolska športna tekmovanja in

c)            dodatne ure športa v OŠ.

Promocijske športne programe predstavljajo: Mali sonček (MS), Ciciban planinec (CP), Zlati sonček (ZS), Krpan (KR), Naučimo se plavati (NSP), Mladi planinec (MP).

Šolska športna tekmovanja (ŠŠT) predstavljajo udeležbo šolskih športnih ekip na tekmovanjih, ki so razpisana v reviji Šport mladih (Informator) od osnovnega do državnega nivoja. Sofinancira se udeležba šolskih ekip in posameznikov na tekmovanjih, ki potekajo izven meja občine.

Dodatne ure športa predstavljajo programi, ki jih šole v sodelovanju s športnimi društvi izvajajo s ciljem posodobiti in povečati kakovost ter privlačnost prostočasnih programov. Sofinancirajo se vadbene skupine, ki vadbo izvajajo v terminih predvidenih za šolske športne krožke.

S sredstvi lokalne skupnosti se sofinancirajo:

PROSTOČASNI ŠPORTNI PROGRAMI OTROK IN MLADINE: ŠV-PRO IN ŠV-PRI

Prostočasni programi predstavljajo širok spekter športnih aktivnosti za otroke in mlade, katerih cilj je izboljšanje njihove gibalnih zmogljivosti. Raznolikost izvajalcev omogoča pestro kakovostno ponudbo, ob enakih pogojih pa LPŠ daje prednost programom športnih društev.

ŠV-PRO so programi, katerih glavni cilj je ljubiteljsko ukvarjanje s športom in koristno preživljanje prostega časa. Namen teh programov pa ni udeležba na tekmovanjih. Programi ŠV-PRO se praviloma priznajo prijaviteljem s pretežno rekreativno naravnanostjo.

Celoletni programi ŠV-PRO praviloma potekajo najmanj 30 tednov v letu (oz. 60 ur).

S sredstvi lokalne skupnosti se sofinancirajo:

ŠV-PRI so programi, katerih osnovni cilj je spoznavanje specifične športne panoge (prednostno izbrani šport) in doseganje vrhunskih športnih dosežkov. Po ZŠpo-1 vključeni v starostne skupine od 6 do 10/12 let praviloma ne morejo postati registrirani športniki in tudi rezultati doseženi na tekmovanjih se večinoma ne upoštevajo. Programi ŠV-PRI se praviloma priznajo prijaviteljem, ki imajo izdelano piramido tekmovalnih selekcij z vrhom v članski ekipi, ali z merili določeno potrebno število registriranih športnikov (preglednica IV).

S sredstvi lokalne skupnosti se sofinancirajo:

ŠPORTNI PROGRAMI OTROK IN MLADINE S POSEBNIMI POTREBAMI (ŠV-PP), OBŠTUDIJSKI ŠPORTNI PROGRAMI (ŠŠTU) IN PROGRAMI ŠPORTA INVALIDOV (ŠI)

Programi ŠV-PP so namenjeni otrokom in mladini z motnjami v razvoju oziroma s prirojenimi in/ali pridobljenimi okvarami in se izvajajo z namenom ustrezno poskrbeti za uspešno socialno integracijo v vsakdanje življenje.

Celoletni programi ŠV-PP praviloma potekajo najmanj 30 tednov v letu (oz. 60 ur).

Programi ŠŠTU predstavljajo pomembno dopolnilo intelektualnemu delu in pripomorejo k nevtralizaciji negativnih učinkov sedečega načina življenja. Celoletni programi se praviloma izvajajo v kraju študija.

Celoletni programi ŠŠTU praviloma potekajo najmanj 30 tednov v letu (oz. 60 ur).

ŠI predstavlja pomembne psihosocialne (rehabilitacija, vključenost) in športnorekreacijske učinke v življenju invalidov. Osnovni cilj je invalidom omogočiti enakovredno sodelovanje pri prostočasnih športnih aktivnostih, zato se s programi spodbuja povezovanje med športnimi in invalidskimi društvi. Celoletni programi ŠI praviloma potekajo najmanj 30 tednov v letu (oz. 60 ur).

S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se sofinancirajo:

ŠPORTNI PROGRAMI REKREACIJE (RE) IN STAREJŠIH (ŠSTA)

RE predstavljajo najširšo in najpestrejšo izbiro programov športnorekreativne vadbe za odrasle vseh starosti (nad 20 let) in družin s ciljem aktivne in koristne izrabe prostega časa (druženje, zabava), ohranjanja zdravja in dobrega počutja ter udeležbe na rekreativnih tekmovanjih. Učinki redne športne vadbe dokazujejo njen pozitiven vpliv na zdravje posameznika in posledično na javno zdravje.

Celoletni programi RE praviloma potekajo najmanj 30 tednov v letu (oz. 60 ur).

ŠSTA je športnorekreativna dejavnost odraslih praviloma nad doseženim 65. letom, ki predstavlja kakovostno ohranjanje telesnega, duševnega in socialnega zdravja ter ohranjanja ustvarjalne življenjske energije.

Celoletni programi RE in ŠSTA praviloma potekajo najmanj 30 tednov v letu (oz. 60 ur).

S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se sofinancirajo:

1.2.     MERILA ZA VREDNOTENJE TEKMOVALNIH ŠPORTNIH PROGRAMOV

Med tekmovalne programe prištevamo:

·          športna vzgoja otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport: ŠV-USM,

·          kakovostni šport: KŠ,

·          vrhunski šport: VŠ,

·          šport invalidov: ŠI (le programi, ki vključujejo športnike invalide; registrirani/kategorizirani v skladu z ZŠpo-1).

PRIZNANI LETNI OBSEG VADBE TEKMOVALNIH ŠPORTNIH PROGRAMOV

ŠPORTNI PROGRAMI OTROK IN MLADINE USMERJENIH V KAKOVOSTNI IN VRHUNSKI ŠPORT

ŠV-USM zajema športne programe, kjer je osnovni cilj doseganje vrhunskih športnih rezultatov. Programi ŠV-USM predstavljajo načrtovane športne aktivnosti z namenom nastopanja na uradnih tekmovanjih NPŠZ do naslova državnega prvaka. V programih ŠV-USM se upoštevajo le mladi športniki, ki so registrirani v skladu z ZŠpo-1 (podatki OKS-ZŠZ). Razvrstitev v kakovostne skupine je določena na podlagi razvrščanja športnih panog (preglednica D).

Mladi športniki lahko s kvalitetnimi rezultati v skladu s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v RS dosežejo status športnika mladinskega (MLR) ali perspektivnega razreda (PR). S tem se jim prizna dodatni program športne vadbe, ki se sofinancira pod pogojem, da je kategorizacija navedena v zadnji objavi OKS-ZŠZ pred objavo JR in je športnik naveden kot član društva s sedežem v občini.

S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se sofinancirajo:

ŠPORTNI PROGRAMI KAKOVOSTNEGA ŠPORTA

KŠ je pomembna vez med programi ŠV-SMU ter VŠ, saj vključuje večje število športnikov in strokovnega kadra, kar omogoča vzpostavitev konkurenčnega okolja znotraj posameznih športnih panog na nacionalni ravni. Programi KŠ predstavljajo načrtovane športne aktivnosti z namenom nastopanja na uradnih tekmovanjih NPŠZ do naslova državnega prvaka. V programih KŠ se upoštevajo le športniki, ki so v članskih kategorijah registrirani v skladu z ZŠpo-1 (podatki OKS-ZŠZ) in hkrati ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev statusa vrhunskih športnikov.

Razvrstitev v kakovostne skupine je določena na podlagi razvrščanja športnih panog (preglednica D).

Športniki lahko s kvalitetnim delom in rezultati v skladu s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov dosežejo status športnika državnega razreda (DR). S tem se jim prizna dodatni program športne vadbe, ki se sofinancira pod pogojem, da je kategorizacija navedena v zadnji objavi OKS-ZŠZ pred objavo JR in je športnik naveden kot član društva s sedežem v občini.

S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se sofinancirajo:

ŠPORTNI PROGRAMI VRHUNSKEGA ŠPORTA

VŠ predstavlja eno naj višjih oblik človekove ustvarjalnosti na področju športa. Z vidika javnega interesa zajema programe priprav in tekmovanj športnikov, ki so v skladu s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v RS pridobili naziv športnika olimpijskega (OR), svetovnega (SR) in/ali mednarodnega razreda (MR). Vrhunskim športnikom s statusom OR, SR in/ali MR se priznajo dodatni programi športne vadbe, ki se sofinancirajo pod pogojem, da je kategorizacija navedena v zadnji objavi OKS-ZŠZ pred objavo JR in je športnik naveden kot član društva s sedežem v občini. Programi vrhunskih športnikov invalidov se obravnavajo enako kot programi VŠ.

S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se sofinancirajo:

TEKMOVALNI PROGRAMI ŠPORTA INVALIDOV

ŠI predstavlja pomembne psihosocialne (rehabilitacija, vključenost) in športne (tekmovanja, paraolimpijski športi) učinke v življenju invalidov. Če so športniki invalidi v programih in kategorijah registrirani in/ali kategorizirani v skladu z ZŠpo-1 (podatki OKS-ZŠZ) in športne rezultate dosegajo za upravičenega izvajalca LPŠ s sedežem v občini, za oblikovanje in vrednotenje tekmovalnih športnih programov veljajo enaka merila kot za programe ŠV-USM in KŠ.

2.         ŠPORTNI OBJEKTI IN POVRŠINE ZA ŠPORT V NARAVI

Učinkovita in dostopna mreža kakovostnih športnih objektov in površin za šport je pomemben dejavnik športnega udejstvovanja. S sredstvi za investicije v športne objekte se na lokalni ravni sofinancira posodabljanje in investicijsko vzdrževanje obstoječih športnih objektov in površin v lasti občine.

2.1.     MERILA ZA IZBIRO PROJEKTOV IZGRADNJE IN/ALI OBNOVE ŠPORTNIH OBJEKTOV

Za izvedbo sofinanciranja investicij se praviloma razpiše poseben (od drugih področij športa ločen) javni razpis.

Z LPŠ in/ali JR se določi višina sredstev za financiranje investicij v javne športne objekte in površine za šport v naravi. V kolikor z JR ni drugače določeno, je izbran projekt, ki je na podlagi spodnjih meril zbral največje število točk.

Izbira prijavljenih športnih programov se izvede na podlagi naslednjih meril:

S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se sofinancirajo:

Če z LPŠ in/ali JR ni drugače določeno, je izbran projekt, ki na podlagi meril zbere največje število točk.

2.2.     MERILA ZA VREDNOTENJE OBRATOVALNIH STROŠKOV ŠPORTNIH OBJEKTOV IN POVRŠIN

Različni športni programi se izvajajo v/na različnih športnih objektih in površinah za šport v naravi v občini.

Občina lahko sofinancira stroške upravljanja in obratovanja, če se v/na športnem objektu izvajajo športni programi, ki so sofinancirani z LPŠ/JR ali programi v javnem interesu.

Sofinancirajo se samo stroški upravljanja in obratovanja javnih športnih objektov v občini!

Upravičene stroške obratovanja predstavljajo: energent (elektrika, ogrevanje) in komunalne storitve (voda, odvoz smeti), tekoča vzdrževalna dela in upravljanje ter drugi upravičeni materialni stroški.

S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se sofinancirajo:

Vrednotenje stroškov obratovanja se izvede tako, da prijavitelji v postopku JR upravičijo stroške, pri čemer velja merilo: 1 € dokazanih stroškov = 1 točka!

Z LPŠ in/ali JR se lahko imenuje športne objekte, ki so sofinancirani preko JR, določi višina sredstev za sofinanciranje in dodatna merila za sofinanciranje.

2.3.     MERILA ZA SOFINANCIRANJE UPORABE ŠPORTNIH OBJEKTOV IN POVRŠIN

Za nemoteno izvajanje športnih programov izvajalci LPŠ uporabljajo različne športne objekte v občini.

Do subvencije za uporabo javnih športnih objektov v občini so lahko upravičeni vsi izvajalci športnih programov, ki so sofinancirani z LPŠ/JR do višine priznanega letnega obsega ur vadbe za posamezni program.

Ne subvencionira se brezplačna uporaba (oziroma uporaba brez dokazil o nastalih stroških) in uporaba objektov izven meja občine.

S sredstvi lokalne skupnosti se sofinancirajo:

Vrednotenje stroškov uporabe se izvede tako, da prijavitelji v postopku JR dokažejo nastale stroške, pri čemer velja merilo: 1 € dokazanih stroškov = 1 točka!

Z LPŠ in/ali JR se lahko imenuje športne objekte, katerih uporaba se sofinancira in hkrati določi višina sredstev za sofinanciranje.

3.         RAZVOJNE DEJAVNOSTI V ŠPORTU

Razvojne dejavnosti predstavljajo medsebojno prepletene strokovne naloge, ki nepogrešljivo podpirajo vsa ostala področja športa. Razvojne dejavnosti po ZŠpo-1 delimo na: usposabljane in izpopolnjevanje strokovnih delavcev, statusne pravice športnikov, založništvo, znanstvenoraziskovalno dejavnost ter informacijsko-komunikacijsko tehnologijo v športu.

3.1.     MERILA ZA IZBIRO IN VREDNOTENJE USPOSABLJANJA IN/ALI IZPOPOLNJEVANJA STROKOVNIH KADROV V ŠPORTU

Strokovno izobraženi/usposobljeni kadri so ključ razvoja in uspešnosti. Programi izobraževanja (univerzitetni) so v domeni izobraževalnega sistema, programe usposabljanja/izpopolnjevanja pa izvajajo NPŠZ po veljavnih programih usposabljanja/izpopolnjevanja, ki so verificirani pri strokovnem svetu RS za šport in/ali pri strokovnih organih NPŠZ

(ločeno za programe usposabljanja in izpopolnjevanja).

Pri vrednotenju programov usposabljanja in izpopolnjevanja strokovnega kadra se upošteva merilo:

a)            DEFICITARNOST STROKOVNEGA KADRA (korekcija: razvojne dejavnosti):

·          stopnja 1: število strokovnega kadra je enako ali večje od števila z JR priznanih vadbenih skupin,

·          stopnja 2: število strokovnega kadra je med 50 in 99 % števila z JR priznanih vadbenih skupin,

·          stopnja 3: število strokovnega kadra je manjše od 50 % števila z JR priznanih vadbenih skupin.

S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se sofinancirajo:

Z LPŠ in/ali JR se lahko določi višina sredstev za sofinanciranje usposabljanja in/ali izpopolnjevanja v športu, število udeležencev na prijavitelja in vrednost korekcijskih faktorjev za različne stopnje usposabljanj/izpopolnjevanj.

3.2.     MERILA ZA IZBIRO IN VREDNOTENJE STATUSNIH PRAVIC ŠPORTNIKOV

Skrb za izobraževanje nadarjenih in kategoriziranih športnikov se na nivoju lokalne skupnosti kaže kot sofinanciranje štipendij za nadarjene in kategorizirane, spremljanje pripravljenosti ter strokovna podpora in svetovanje.

Med prijavljenimi projekti uveljavljanja statusnih pravic športnikov se določi vrstni red najbolje ocenjenih projektov.

Z LPŠ in/ali JR se lahko določi višina sredstev za sofinanciranje statusnih pravic in število sofinanciranih projektov.

3.3.     MERILA ZA IZBIRO IN VREDNOTENJE ZALOŽNIŠTVA V ŠPORTU

Založništvo v športu predstavlja izdajanje in/ali nakup strokovne literature in/ali drugih periodičnih in/ali občasnih športnih publikacij ter propagandnega gradiva na temo športnih dejavnosti.

Med prijavljenimi projekti založništva v športu se določi vrstni red najbolje ocenjenih projektov.

Z LPŠ in/ali JR se lahko določi višina sredstev za sofinanciranje založništva v športu in število sofinanciranih projektov.

3.4.     MERILA ZA IZBIRO IN VREDNOTENJE ZNANSTVENO RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI

Nosilci znanstveno-raziskovalne dejavnosti so javne raziskovalne institucije v sodelovanju s civilno športno sfero in/ali gospodarstvom, cilj dejavnosti pa je ustrezen prenos znanstvenih spoznanj v športno prakso. Lokalna skupnost se odloči za sofinanciranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti v primeru, ko gre za ciljne raziskovalne projekte, ki so povezani z lokalnim okoljem.

Med prijavljenimi projekti znanstveno-raziskovalne dejavnosti se določi vrstni red najbolje ocenjenih projektov.

Z LPŠ in/ali JR se lahko določi višina sredstev za sofinanciranje znanstveno-raziskovalne dejavnosti in število sofinanciranih projektov.

3.5.     MERILA ZA IZBIRO IN VREDNOTENJE INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE

Informacijsko-komunikacijska tehnologija na področju športa predstavlja neposredno podporo za učinkovitejše in prijaznejše udejstvovanje v športu (obseg e-informacij o ponudbi v športu) ter sprotno analiziranje in spremljanje ravni učinkovitosti programov.

Med prijavljenimi projekti IK tehnologije se določi vrstni red najbolje ocenjenih projektov.

Z LPŠ in/ali JR se lahko določi višina sredstev za sofinanciranje IK tehnologije in število sofinanciranih projektov.

4.         ORGANIZIRANOST V ŠPORTU:

Športna društva so interesna združenja občanov, ki pretežno s prostovoljnim delom uveljavljajo svoje interese in so temelj slovenskega modela športa. Predstavljajo osnovo za obstoj in razvoj vseh pojavnih oblik športa.

4.1.     MERILA ZA IZBIRO IN VREDNOTENJE ORGANIZIRANOSTI V ŠPORTU

Organiziranost v športu se pogosto enači z delovanjem športnih društev in njihovih zvez. Je pomembno področje športa, zato je v javnem interesu, da se z LPŠ zagotovijo sredstva. 

Pri vrednotenju se upoštevajo naslednja merila:

a)            LOKALNI POMEN: leta neprekinjenega delovanja prijavitelja: AJPES (1 leto =  3 točke),

b)           LOKALNI POMEN: število aktivnih članov; članarina: PRIJAVITELJ (1 član = 1 točka),

c)            RAZŠIRJENOST: število registriranih športnikov: OKS-ZŠZ (1 športnik = 2 točki).

Pri vsakem merilu največji možni obseg ne more preseči 100 točk, največje skupno število točk znaša 300!

Izvajalci, ki niso registrirani kot športna društva, v tem segmentu ne morejo kandidirati.

S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se sofinancirajo:

Z LPŠ in/ali JR se lahko določi višina sredstev za sofinanciranje organiziranosti v športu.

5.         ŠPORTNE PRIREDITVE IN PROMOCIJA ŠPORTA

Športne prireditve so osrednji dogodek organizacijske kulture športa z vplivom na promocijo okolja. Kjer potekajo, imajo velik vpliv na razvoj turizma, gospodarstva in pomen za razvoj in negovanje športne kulture.

VELIKE MEDNARODNE ŠPORTNE PRIREDITVE:

Merila ne urejajo načina in višine vrednotenja/sofinanciranja področja velikih mednarodnih športnih prireditev (olimpijske igre, svetovna, evropska prvenstva, sredozemske igre, univerzijade…). Sredstva lokalne skupnosti se za takšne projekte v primeru uspešne kandidature za organizacijo/izvedbo zagotovijo v posebnih proračunskih virih.

5.1.     MERILA ZA IZBIRO IN VREDNOTENJE DRUGIH ŠPORTNIH PRIREDITEV

Med druge športne prireditve prištevamo tekmovanja na državnem nivoju, množične športne prireditve in druge športne prireditve lokalnega pomena, ki upoštevajo trajnostne kriterije in so usmerjene k povečanju števila športno dejavnega prebivalstva. Udeležba na uradnih potrjenih tekmovanjih NPŠZ (državna prvenstva, ligaška, pokalna tekmovanja) ni predmet vrednotenja in sofinanciranja po teh merilih.

Pri vrednotenju športnih prireditev se upoštevajo naslednja MERILA:

a)            MNOŽIČNOST: število aktivnih udeležencev prireditve,

b)           RAVEN: odmevnost športne prireditve,

c)            USTREZNOST VSEBINE: osnovni namen in

d)            POMEN PRIREDITVE ZA LOKALNO OKOLJE: prednostne : neprednostne prireditve.

S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se sofinancirajo:

Z LPŠ in/ali JR se lahko določi višino sredstev za sofinanciranje športnih prireditev (prednostne/neprednostne ločeno), poimenski seznam priznanih prednostnih prireditev in skupno število priznanih neprednostnih prireditev.

5.2.     MERILA ZA IZBIRO IN VREDNOTENJE JAVNEGA OBVEŠČANJA

Javno obveščanje v športu predstavlja produkcijo in predvajanje oddaj s pretežno športno vsebino.

Med prijavljenimi projekti javnega obveščana se določi vrstni red najbolje ocenjenih projektov.

Z LPŠ in/ali JR se lahko določi višina sredstev za sofinanciranje javnega obveščanja in število priznanih projektov.

5.3.     MERILA ZA IZBIRO IN VREDNOTENJE ŠPORTNE DEDIŠČINE

Športna dediščina oziroma muzejska dejavnost predstavlja zbiranje, varovanje, dokumentiranje in predstavljanje premične dediščine slovenskega športa.

Med prijavljenimi projekti športne dediščine se določi vrstni red najbolje ocenjenih projektov.

Z LPŠ in/ali JR se določi višina sredstev za sofinanciranje športne dediščine in število priznanih projektov.

6.         DRUŽBENA IN OKOLJSKA ODGOVORNOST ŠPORTA

V družbeno in okoljsko odgovornost športa sodi Nacionalna kampanja za spodbujanje športnega obnašanja! Gre za skupni projekt MIZŠ, FŠO in lokalnih skupnosti. Lokalna skupnost lahko pristopi k projektu, ki je izbran na nacionalni ravni, sicer pa družbena in okoljska odgovornost športa ni predmet sofinanciranja po LPŠ!

6.1.     MERILA ZA IZBIRO IN VREDNOTENJE DRUŽBENE IN OKOLJSKE ODGOVORNOSTI ŠPORTA

Med prijavljenimi projekti družbene/okoljske odgovornosti športa se določi vrstni red najbolje ocenjenih projektov.

Z LPŠ in/ali JR se lahko določi višina sredstev za sofinanciranje družbene in okoljske odgovornost športa in število priznanih projektov.

KONČNE DOLOČBE

Čistopis (izvleček) pogojev in meril za izbiro in vrednotenje LPŠ se za programe in področja športa, ki so v danem koledarskem letu sofinancirani, objavi kot sestavni del razpisne dokumentacije (JR)!

Merila za izbiro, vrednotenje in sofinanciranje LPŠ se lahko spremenijo in/ali dopolnijo.

Spremembe in dopolnitve se opredelijo z LPŠ za leto, za katerega se LPŠ sprejema.

Merila za izbiro in sofinanciranje ter ocenjevanje in vrednotenje LPŠ se v času od dneva objave JR za sofinanciranje LPŠ do končne odločitve o višini sofinanciranja programov in področij športa ne smejo spreminjati.