Na
podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah
(Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN
in 57/11 – ORZGJS40), 149. člena Zakona o varstvu okolja
(Uradni list RS, št. 39/06 – UPB2, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07
– ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12,
57/12, 92/13, 56/15, 102/15 in 30/06), 3. in 17. člena
Zakona o prekrških
(Uradni list RS, št. 29/11 – UPB, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14
– odl. US in 32/16), Zakona o graditvi objektov
(Uradni list RS, št. 102/04 – UPB1, 14/05 – popr., 115/05 – odl. US,
120/06 – odl. US, 126/07, 57/09 – odl. US, 108/09, 57/12, 101/13 –
ZDavNepr, 110/13 in 19/15), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih
gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12
in 109/12), Uredbe o oskrbi s pitno vodo
(Uradni list RS, št. 88/12), Statuta Občine Škocjan
(Uradni list RS, št. 71/15), Odloka o gospodarskih javnih službah v
Občini Škocjan (Uradni list RS, št. 40/97 in 51/01) je Občinski svet
Občine Škocjan na 17. redni seji dne 30. 1. 2018 sprejel |
|
O D L O K |
o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Škocjan |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(vsebina) |
|
(1) Ta odlok ureja zahteve za oskrbo s pitno vodo in zahteve pri lastni
oskrbi s pitno vodo, način opravljanja obvezne občinske gospodarske
javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: javna služba)
in lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo ter pravice in dolžnosti
uporabnikov in upravljavcev na območju Občine Škocjan, tako da določa: |
I.
SPLOŠNE DOLOČBE |
II.
UPRAVLJANJE VODOVODOV |
III.
STANDARDI OPREMLJENOSTI |
IV.
NAČRTOVANJE VODOVODA |
V.
OBVEZNE STORITVE IN NALOGE JAVNE SLUŽBE |
VI.
VIRI FINANCIRANJA IN NAČIN OBRAČUNAVANJA STORITEV |
VII.
MERITVE IN ODČITAVANJE |
VIII. EVIDENCE UPORABNIKOV |
IX.
PREKINITEV DOBAVE |
X.
NADZOR IN KAZENSKE DOLOČBE |
XI.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE. |
(2) Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav
za izvajanje javne službe je opredeljena v Tehničnem pravilniku o javnem
vodovodu na območju Občine Škocjan (v nadaljevanju: Tehnični pravilnik). |
|
2. člen |
|
(namen) |
|
Namen tega odloka je: |
– zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe s pitno vodo z učinkovitim
izvajanjem javne službe, |
– uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo in
varstvo virov pitne vode, |
– določiti obveznosti občin in izvajalcev javne službe pri opravljanju
javne službe, |
– določiti obveznosti uporabnikov pri koriščenju javne službe, |
– zagotavljanje trajnostnega razvoja dejavnosti, virov financiranja in
nadzora nad izvajanjem javne službe. |
|
3. člen |
|
(pomen izrazov) |
|
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: |
1. interno vodovodno omrežje je vodovod z vsemi elementi, ki so
priključeni za obračunskim vodomerom. |
2. izgube pitne vode iz vodovoda (v nadaljnjem besedilu: vodne izgube)
so razlika med načrpano ali odvzeto pitno vodo iz zajetja ali zajetij za
pitno vodo, ki napaja vodovod, in pitno vodo, ki je iz vodovoda
dobavljena uporabnikom javne službe, uporabnikom posebnih storitev ali
prebivalcem pri lastni oskrbi s pitno vodo, |
3. javna površina je površina grajenega javnega dobra lokalnega ali
državnega pomena, katere uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, |
4. javni vodovod je vodovod, ki je kot občinska gospodarska javna
infrastruktura namenjen izvajanju javne službe; del javnega vodovoda je
tudi zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov, ki je neločljivo
hidravlično povezano z javnim vodovodom, |
5. javno hidrantno omrežje so objekti in naprave namenjeni izključno za
gašenje požarov, |
6. lastna oskrba s pitno vodo je oskrba stavb in gradbenih inženirskih
objektov s pitno vodo na območjih, kjer občina javne službe ne
zagotavlja in se pri odvzemu vode iz podzemnih ali površinskih voda
izvaja na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki
urejajo vode, |
7. območje javnega vodovoda je območje, ki vključuje območja poselitve,
obstoječa in predvidena poselitvena območja ali njihove dele ter
posamezne stavbe ali gradbene inženirske objekte, za katere občina
zagotavlja izvajanje javne službe ali je v občinskih predpisih zanje
predvideno izvajanje javne službe iz enega javnega vodovoda, |
8. območje poselitve je območje, določeno v operativnem programu oskrbe
s pitno vodo, |
9. obračunski vodomer je naprava za merjenje porabe pitne vode iz
javnega vodovoda, ki je nameščen pred odjemnim mestom in je osnova za
obračun izvedenih storitev javne službe, |
10. obstoječa stavba je stavba, zgrajena v skladu s predpisi, ki urejajo
graditev, |
11. odjemno mesto je mesto spoja interne vodovodne napeljave z
obračunskim vodomerom, |
12. pitna voda je pitna voda v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo, |
13. posebna storitev je oskrba z vodo iz javnega vodovoda, ki se ne
šteje za javno službo, |
14. priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni
vodovod (v nadaljnjem besedilu: vodovodni priključek) je cevovod od
javnega vodovoda do odjemnega mesta in njegova oprema; elementi spoja na
javni vodovod, odjemno mesto in obračunski vodomer so sestavni deli
vodovodnega priključka, |
15. priprava pitne vode je obdelava vode s postopki, ki zagotavljajo
skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode v skladu s predpisom, ki
ureja pitno vodo, |
16. rezervno zajetje za pitno vodo je objekt, ki je kot aktivna rezerva
namenjen neposrednemu odvzemu vode iz vodnega telesa za oskrbo javnega
vodovoda s pitno vodo, |
17. sistem za oskrbo s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: vodovodni
sistem ali vodovod) je sistem elementov vodovoda, kot so cevovodi,
črpališča, vodohrani, naprave za pripravo pitne vode in druga
pripadajoča oprema, ki pretežni del rednega obratovanja deluje kot
samostojen sistem, hidravlično ločen od drugih vodovodov in ima enega
upravljavca; priključki so del vodovoda, |
18. upravljavec javnega vodovoda je pravna oseba, ki jo v skladu s
predpisi, ki urejajo javno službo, občina določi ali izbere za izvajalca
javne službe, |
19. upravljavec zasebnega vodovoda je pravna ali fizična oseba, s katero
imajo lastniki zasebnega vodovoda sklenjeno pogodbo o njegovem
upravljanju, |
20. vodovarstveno območje je območje, določeno v skladu s predpisi, ki
urejajo vode, |
21. zajetje za pitno vodo je objekt, ki je namenjen neposrednemu odvzemu
vode iz vodnega telesa za oskrbo s pitno vodo, |
22. zasebni vodovod je vodovod, ki je v zasebni lasti in namenjen lastni
oskrbi s pitno vodo, |
23. zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je zbirni kataster
o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture, ki ga vodi
Geodetska uprava Republike Slovenije na podlagi predpisov, ki urejajo
prostorsko načrtovanje, |
24. uporabnik, je fizična ali pravna oseba, ki odvzema vodo iz javnega
vodovoda, |
25. stavbe in gradbeno inženirski objekti, v katerih se zadržujejo
ljudje ali se v njih pitna voda uporablja za oskrbo živali so vse stavbe
in gradbeno inženirski objekti, ki jih definira enotna klasifikacija
vrst objektov (CC-SI), Uradni list RS, št. 109/11, razen stavb,
definiranih pod razredom 1242, 1252, podrazredom 12711, 12713 (razen
vinskih kleti in zidanic), 12714, 12730, 12740 (razen prve in tretje
alineje), ter gradbeno inženirskih objektov, definiranih pod oddelkom
21, 22 (razen podrazred 22232), 23 (razen razreda 2302 in 2303), 24
(razen podrazred 24203). |
|
4. člen |
|
(javna služba) |
|
(1) V okviru javne službe se izvaja oskrba stavb in gradbenih
inženirskih objektov s pitno vodo iz javnega vodovoda, če se v njih
zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali. |
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za javno službo ne šteje oskrba
nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov ter
nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah s pitno vodo ne glede
na to, ali se zagotavlja iz javnega vodovoda, če: |
– se
voda rabi za namen, ki ni oskrba s pitno vodo in za katerega je treba
pridobiti vodno pravico v skladu s predpisom, ki ureja vode, in |
– iz
vode nastaja industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja
emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno
kanalizacijo. |
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se takrat, kadar se oskrba s pitno
vodo zagotavlja iz javnega vodovoda, za javno službo šteje: |
– oskrba stavb ali gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo v delu,
kjer se v njih izvajajo državne ali občinske javne službe, |
– oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje javnih površin, |
– oskrba javnega hidrantnega omrežja za gašenje požarov s pitno vodo, |
– oskrba s pitno vodo, ki je na javnih površinah namenjena splošni rabi
in |
– oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje površin, ki pripadajo
stavbi iz prvega odstavka tega člena, če letna količina vode ne presega
50 m3. |
|
5. člen |
|
(zagotavljanje javne službe) |
|
(1) Občina zagotavlja javno službo na območju Občine Škocjan (v
nadaljevanju: občina). |
(2) Za rabo vode za oskrbo s pitno vodo, ki se izvaja kot javna služba,
mora vodno pravico v skladu s predpisi, ki urejajo vode, pridobiti
občina. Postopek pridobitve vodnega dovoljenja vodi upravljavec. |
(3) V okviru izvajanja javne službe lahko občina zagotavlja tudi
izvajanje investicijskega vzdrževanja javnega vodovodnega omrežja in
naprav, za kar občina zagotavlja sredstva iz svojega proračuna. |
|
6. člen |
|
(uporabniki in bodoči uporabniki javne
službe in njihove obveznosti) |
|
(1) Uporabniki javne službe so lastniki stavbe, dela stavbe ali
gradbenega inženirskega objekta, ki je priključen na javni vodovod in se
zanj zagotavlja javna služba. |
(2) Če je stavba, del stavbe ali gradbeni inženirski objekt v
solastnini, lahko obveznosti uporabnikov javne službe iz prejšnjega
odstavka prevzame eden od solastnikov, če je med njimi o tem dosežen
pisni dogovor. |
(3) V večstanovanjskih stavbah, v katerih ni zagotovljenega ločenega
odjema pitne vode po posameznih stanovanjskih enotah, obveznosti
uporabnikov javne službe izvršuje upravnik stavbe, ki zagotavlja
porazdelitev stroškov med lastniki delov stavbe v skladu s predpisom, ki
ureja upravljanje večstanovanjskih stavb. |
(4) Obveznosti uporabnika so: |
– redno vzdrževanje internega vodovodnega omrežja, na način, da ne bo
motena oskrba stavbe s pitno vodo, |
– zaščita vodomernega jaška in vodomera pred poškodbami in zmrzaljo, |
– omogočanje dostopa do vodomernega jaška in vodovodnega priključka, |
– pisno obveščanje upravljavca o spremembi naslova, lastništva in
spremembah na stavbi ali inženirskem objektu, ki imajo vpliv na odvzem
in obračun vode, |
– redno plačevanje storitev upravljavcu, |
– urejanje medsebojnih delitev stroškov v večstanovanjskih stavbah in |
– upoštevanje ukrepa racionalne rabe vode zaradi pomanjkanja vode ali
drugih izrednih dogodkov. |
(5) Bodoči uporabnik je: |
– lastnik stavbe ali gradbeno inženirskega objekta iz prvega odstavka
11. člena tega odloka, ali njegov pooblaščenec, ali |
– eden od lastnikov stavbe, dela stavbe ali gradbeno inženirskega
objekta iz prvega odstavka 11. člena tega odloka, če gre za solastništvo
in je med lastniki o tem dosežen pisni dogovor, ali njihov pooblaščenec,
ali |
– eden od lastnikov dela stavbe ali gradbeno inženirskega objekta iz
prvega odstavka 11. člena tega odloka, če gre za večstanovanjsko stavbo
brez upravnika in je med lastniki o tem dosežen pisni dogovor, ali |
– upravnik stavbe ali gradbeno inženirskega objekta iz prvega odstavka
11. člena tega odloka, če gre za večstanovanjsko stavbo ali gradbeno
inženirskega objekta z upravnikom. |
(6) Obveznost bodočega uporabnika iz prejšnjega odstavka tega člena je,
da se najkasneje v roku šestih mesecev po prejemu obvestila upravljavca
javnega vodovoda iz sedmega odstavka 11. člena tega odloka o možnosti in
obveznosti priključitve na javno vodovodno omrežje, priključi na javni
vodovod. |
|
7. člen |
|
(lastna oskrba s pitno vodo) |
|
Lastna oskrba s pitno vodo se lahko izvaja na območjih poselitve in za
posamezne stavbe ali gradbene inženirske objekte, kjer občina ne
zagotavlja javne službe. |
|
II. UPRAVLJANJE VODOVODOV |
|
8. člen |
|
(določitev območij javnih vodovodov) |
|
Območja javnega vodovoda so določena s predpisom občine in so lokacijsko
opredeljena s topološko pravilnimi poligoni, ki jih določajo točke z
ravninskimi koordinatami v državnem koordinatnem sistemu in so prikazana
v katastru javnega vodovodnega omrežja izvajalca javne službe, ločeno
za: |
1. območja javnega vodovoda, kjer se v skladu s prvim ali drugim
odstavkom 9. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo (v nadaljevanju: Uredba)
izvaja javna služba, |
2. območja javnega vodovoda, kjer je v skladu s prvim ali drugim
odstavkom 9. člena Uredbe predvideno izvajanje javne službe, |
3. območja javnega vodovoda, kjer se javna služba izvaja, čeprav ne gre
za območja javnega vodovoda iz 1. točke tega odstavka in |
4. območja javnega vodovoda, kjer je predvideno izvajanje javne službe,
čeprav ne gre za območja javnega vodovoda iz 2. točke tega odstavka. |
|
9. člen |
|
(določitev upravljavca vodovoda) |
|
(1) Izvajalec javne službe in upravljavec vseh javnih vodovodnih omrežij
in naprav na območju Občine Škocjan je javno podjetje Komunala Novo
mesto d.o.o.. |
(2) V primeru lastne oskrbe s pitno vodo mora zasebni vodovod imeti
upravljavca, če oskrbuje: |
– eno ali več stanovanjskih stavb, v katerih je skupno pet ali več
stanovanj, v katerih prebivajo osebe s stalnim prebivališčem, |
– eno ali več stanovanjskih stavb z oskrbovanimi stanovanji,
stanovanjskih stavb za posebne namene, gostinskih stavb, upravnih ali
pisarniških stavb, trgovskih ali drugih stavb za storitvene dejavnosti,
stavb za promet ali stavb za izvajanje elektronskih komunikacij,
industrijskih stavb ali skladišč in stavb splošnega družbenega pomena in |
– eno ali več stavb ali gradbenih inženirskih objektov, kjer je
omogočena splošna raba vode iz zasebnega vodovoda. |
(3) Lastniki zasebnega vodovoda iz prejšnjega odstavka morajo skleniti
pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda s pravno ali fizično osebo in o
upravljavcu zasebnega vodovoda pisno obvestiti občino. |
(4) Ne glede na prejšnji odstavek se pogodba o upravljanju zasebnega
vodovoda ne sklene, če imajo stavbe iz tretjega odstavka tega člena
enega lastnika, ki je hkrati upravljavec zasebnega vodovoda. Lastnik
zasebnega vodovoda mora o njegovem upravljanju pisno obvestiti občino. |
(5) Občina zagotavlja vodenje evidence zasebnih vodovodov in njenih
upravljavcev na svojem območju. |
(6) Izvajalec javne službe in upravljavec vseh javnih vodovodnih omrežij
in naprav skrbi za tekoče izvajanje vseh nalog, ki mu jih, kot
upravljavcu nalaga zakonodaja, skrbi za tekoče vzdrževanje vseh javnih
vodovodnih omrežij in naprav, izvaja vsa intervencijska vzdrževanja
javnih vodovodnih omrežij in naprav. |
|
III. STANDARDI OPREMLJENOSTI |
|
10. člen |
|
(opremljenost naselij) |
|
(1) Območje poselitve s 50 ali več prebivalci s stalnim prebivališčem in
z gostoto poselitve večjo od pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na
hektar mora biti opremljeno z javnim vodovodom. |
(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora biti z javnim vodovodom
opremljeno tudi območje poselitve z manj kot 50 prebivalcev s stalnim
prebivališčem in gostoto poselitve manjšo ali enako pet prebivalcev s
stalnim prebivališčem na hektar, razen če se na območju poselitve izvaja
lastna oskrba s pitno vodo ali samooskrba objekta s pitno vodo v skladu
s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in sta hkrati izpolnjena
naslednja pogoja: |
1. da se iz posameznega zasebnega vodovoda oskrbuje manj kot 50
prebivalcev s stalnim prebivališčem in |
2. da je letna povprečna zmogljivost posameznega zasebnega vodovoda
manjša kot 10 m3 pitne vode na dan. |
(3) Predvidena poselitvena območja morajo biti pred začetkom uporabe
stavb na njih opremljena z javnim vodovodom, če je predvideno, da bodo
na njih izpolnjeni pogoji iz prvega ali drugega odstavka tega člena. |
|
11. člen |
|
(obveznost priključitve na javni
vodovod) |
|
(1) Stavba ali gradbeni inženirski objekt iz prvega odstavka 4. člena
tega odloka, ki leži znotraj območja javnega vodovoda in so zanj
izpolnjeni tehnično dobavni pogoji, mora biti priključen na javni
vodovod v skladu s tem odlokom, Tehničnim pravilnikom in v skladu s
soglasjem izvajalca javne službe. |
(2) Na javni vodovod mora biti priključena vsaka stavba ali gradbeni
inženirski objekt posebej, zanje pa mora biti zagotovljeno merjenje
porabe pitne vode z obračunskim vodomerom. |
(3) V večstanovanjskih stavbah mora biti za posamezne dele stavbe
(stanovanjske in poslovne) zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z
ločenimi obračunskimi vodomeri. |
(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena se v primerih, ko se na
kmetijskem gospodarstvu ali v ne stanovanjskih stavbah, ki predstavljajo
zaokroženo celoto in imajo enega lastnika, s pitno vodo iz javnega
vodovoda oskrbuje več stavb, lahko zagotavlja odjem pitne vode z enim
odjemnim mestom. |
(5) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena se lahko za
posamezno stavbo ali gradbeno inženirski objekt izvede tudi več
vodovodnih priključkov, če so izpolnjeni pogoji, opredeljeni v tem
odloku in Tehničnem pravilniku. |
(6) Načrtovanje in gradnjo vodovodnega priključka mora zagotoviti bodoči
uporabnik iz petega odstavka 6. člena tega odloka najkasneje v roku
šestih mesecev po prejemu obvestila upravljavca javnega vodovoda o
možnosti in obveznosti priključitve na javno vodovodno omrežje. |
(7) Obvestilo o možnosti in obveznosti priključitve na javno vodovodno
omrežje izda upravljavec javnega vodovoda v roku 30 dni po prevzemu
vodovodnega omrežja v poslovni najem. |
|
12. člen |
|
(prepoved priključitve na javni
vodovod) |
|
(1) Stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, za katerega odvajanje in
čiščenje komunalne odpadne vode, ni urejeno v skladu s predpisi, ki
urejajo emisije snovi pri odvajanju odpadne vode, in predpisi, ki
urejajo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode,
izvajalec javne službe ne sme priključiti na javni vodovod. |
(2) Če lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta za rabo pitne
vode iz javnega vodovoda, ki ne šteje za javno službo, ni pridobil vodne
pravice v skladu s predpisi, ki urejajo vode, izvajalec javne službe
stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ne sme priključiti na javni
vodovod. |
|
13. člen |
|
(prepoved lastne oskrbe s pitno vodo) |
|
(1) V stavbi, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja
javna služba, ni dovoljena lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo. |
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je v stavbi, ki še ni priključena na
javni vodovod in so postopki za priključitev v teku, do priključitve na
javni vodovod lastna oskrba s pitno vodo dovoljena. |
(3) Zajetja za pitno vodo, iz katerega se s pitno vodo oskrbuje javni
vodovod, se ne smejo uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno
vodo ali druge rabe vode, razen če gre za oskrbo s pitno vodo iz javnega
vodovoda, za katero je pridobljena vodna pravica v skladu s predpisi, ki
urejajo vode. |
|
IV. NAČRTOVANJE VODOVODA |
|
14. člen |
|
(javna pooblastila) |
|
(1) Upravljavec javnega vodovoda izdaja smernice in mnenja k
medobčinskim in občinskim prostorskim aktom, za kar mora pripravljavec
prostorskega akta predložiti dokumentacijo, ki jo določajo predpisi s
področja prostorskega načrtovanja. |
(2) Upravljavec javnega vodovoda kot pristojni soglasodajalec izdaja
soglasja in projektne pogoje k projektnim dokumentacijam za pridobitev
gradbenega dovoljenja in projektnim dokumentacijam za izvedbo, če
nameravana gradnja leži na območju varovalnega pasu gospodarske javne
infrastrukture v pristojnosti upravljavca javnega vodovoda, ali če
nameravana gradnja predstavlja gradnjo gospodarske javne infrastrukture
v pristojnosti upravljavca javnega vodovoda, za kar mora investitor
predložiti dokumentacijo, ki jo določajo predpisi s področja gradnje.
Kadar nameravana gradnja predstavlja gradnjo gospodarske javne
infrastrukture v pristojnosti upravljavca javnega vodovoda, mora vložnik
vloge za izdajo soglasja k projektni dokumentaciji za pridobitev
gradbenega dovoljenja in k projektni dokumentaciji za izvedbo k vlogi
priložiti pisno soglasje lokalne skupnosti k obsegu gospodarske javne
infrastrukture. |
(3) Upravljavec javnega vodovoda kot pristojni soglasodajalec izdaja
soglasja za priključitev, če se nameravana ali obstoječa gradnja
priključi na gospodarsko javno infrastrukturo v pristojnosti upravljavca
javnega vodovoda, za kar mora investitor predložiti dokumentacijo, ki jo
določa Zakon o graditvi objektov. Namesto soglasja za priključitev se
lahko pridobi soglasje k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Soglasje za priključitev ne nadomešča soglasja k projektu za pridobitev
gradbenega dovoljenja. |
(4) Upravljavec javnega vodovoda kot pristojni soglasodajalec sodeluje v
postopkih pridobitve uporabnih dovoljenj. Vloga za izvedbo postopka za
pridobitev uporabnega dovoljenja, za objekte, ki predstavljajo
gospodarsko javno infrastrukturo v pristojnosti upravljavca javnega
vodovoda, se odda na pristojno upravno enoto izključno po pridobitvi
veljavnega zapisnika o ustreznosti objektov in omrežij vodovoda, ki ga
izda operativni sektor upravljavca. |
(5) Stroške za pripravo in izdajo dokumentov, definiranih v prvem,
drugem in tretjem odstavku tega člena, ter stroške za sodelovanje v
postopku, definiranem v četrtem odstavku tega člena, upravljavcu javnega
vodovoda občina zagotovi iz proračuna. |
|
15. člen |
|
(gradnja novega vodovoda) |
|
(1) Pri načrtovanju novih javnih vodovodov morajo lastniki,
investitorji, načrtovalci in upravljavci zagotoviti načrtovanje, ki bo
zagotavljalo gospodarno, ekonomično in varno vodovodno omrežje s
prednostnim izkoriščanjem obstoječega vodovoda ter prednostno in
racionalno rabo obstoječih vodnih virov. |
(2) Pri načrtovanju in gradnji javnih vodovodov je potrebno prednostno
zagotavljati, da se povečuje izkoriščenost že izvedenega vodovodnega
omrežja, zaradi česar se prednostno načrtuje in izvaja tekoče
investicijsko vzdrževanje obstoječega vodovodnega sistema. |
(3) Pri načrtovanju in gradnji javnih vodovodov je potrebno upoštevati
vso veljavno zakonodajo in predpise, še posebno določbe Uredbe, tega
odloka in Tehničnega pravilnika. |
(4) Pri načrtovanju vodovoda je investitor dolžan pridobiti vsa soglasja
definirana v 14. členu tega odloka. |
(5) Investitor je dolžan pridobiti soglasja definirana v 14. členu
odloka tudi v primerih, ko se za izvedbo vodovoda izdeluje le projekt za
izvedbo. V tem primeru je potrebno pridobiti soglasja k projektu za
izvedbo. |
(6) Investitor je dolžan pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji za
izvedbo tudi v primeru, če to od njega, v sklopu izdaje soglasja k
projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, zahteva
upravljavec javnega vodovoda, za kar mora investitor predložiti
projektno dokumentacijo za izvedbo. |
(7) Če priključitev novega javnega vodovoda ali porabnikov pitne vode na
obratujoči javni vodovod ni možna zaradi nezadostne tehnološke
zmogljivosti obratujočega javnega vodovoda, ima obnova oziroma
rekonstrukcija obratujočega javnega vodovoda, zlasti z vidika
zmanjševanja vodnih izgub, prednost pred zagotavljanjem novih vodnih
virov. |
(8) Če priključitev novega javnega vodovoda na obratujoči javni vodovod
ni možna zaradi nezadostnih količin pitne vode iz obstoječih vodnih
virov obratujočega javnega vodovoda, ima povečanje zmogljivosti vodnih
virov obratujočega javnega vodovoda ali njihova nadomestitev z drugimi
obratujočimi obstoječimi vodnimi viri prednost pred zagotavljanjem novih
vodnih virov za nov javni vodovod. |
(9) Če je za priključitev novega javnega vodovoda na obratujoči javni
vodovod treba zagotoviti nove vodne vire, ima priključitev na nov ali
obratujoči transportni vodovod prednost pred zagotavljanjem novih vodnih
virov pitne vode. |
(10) Načrtovalec mora merila iz tega člena upoštevati pri izboru
variante oskrbe s pitno vodo pri izvedbi prostorskega akta, ki je
podlaga za poseg v prostor objektov in opreme komunalnega opremljanja
predvidenega poselitvenega območja. |
|
16. člen |
|
(prednostna raba vode iz vodovoda) |
|
(1) Pri načrtovanju in zagotavljanju odvzema pitne vode iz vodovodov se
upošteva, da ima raba vode za oskrbo s pitno vodo prednost pred rabo
vode za druge namene. |
(2) Če javni vodovod ne more zagotavljati oskrbe s pitno vodo sočasno z
zagotavljanjem pogojev za obratovanje zunanjega hidrantnega omrežja za
gašenje požarov, se viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje zagotovijo
na drug način v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požarom. |
(3) Če se v skladu s prejšnjim odstavkom požarna varnost zagotavlja s
hidrantnim omrežjem za gašenje požarov, ki ni del javnega vodovoda, mora
biti to hidravlično ločeno od javnega vodovoda. S priključkom na javni
vodovod se lahko izvede tudi napajanje požarnega bazena, kateri mora
biti prav tako hidravlično ločen od javnega vodovoda. V obeh primerih
mora biti priključitev na javni vodovod izvedena preko merilnika
pretoka, in sicer skladno s postopkom za priključitev na javni vodovod. |
(4) V primeru pomanjkanja pitne vode ali poškodb javnega vodovoda,
zaradi katerih je lahko ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko
upravljavec vodovoda omeji odjem pitne vode iz javnega vodovoda, pri
čemer mora upoštevati, da ima oskrba s pitno vodo prednost pred drugimi
rabami vode. |
|
17. člen |
|
(rezervne zmogljivosti in varno
obratovanje vodovoda) |
|
(1) Javni vodovodi se načrtujejo tako, da imajo zagotovljene rezervne
kapacitete virov pitne vode ali rezervna zajetja za pitno vodo, s
katerimi se povečujeta zanesljivost in varnost obratovanja javnega
vodovoda. |
(2) Pri načrtovanju rezervnih zmogljivosti javnih vodovodov se poleg
območij poselitve upoštevajo tudi obstoječa in predvidena poselitvena
območja, za katera je predvideno, da se bodo s pitno vodo oskrbovala iz
javnega vodovoda. |
(3) Vsak javni vodovod mora imeti zagotovljena rezervna zajetja za pitno
vodo, iz katerih se lahko v nujnih primerih zagotavlja oskrba s pitno
vodo na območju javnega vodovoda, vsaj v nujnem obsegu porabe pitne
vode, pri čemer se za nujni obseg porabe pitne vode šteje zagotavljanje
pitne vode za pitje in osnovno higieno prebivalstva ter nujne dejavnosti
za delo in življenje na območju javnega vodovoda, kar pomeni najmanj 10
litrov vode na prebivalca na dan. |
(4) Rezervno zajetje za pitno vodo je drugo neodvisno zajetje za pitno
vodo, ki napaja isti javni vodovod. |
(5) Za rezervno zajetje za pitno vodo se lahko šteje tudi drug neodvisen
javni vodovod, če je izvedena ustrezna povezava in je v programu oskrbe
s pitno vodo iz 8. točke 22. člena tega odloka opredeljen režim
obratovanja obeh javnih vodovodov v primeru njegove uporabe. |
(6) Šteje se, da je rezervno zajetje za pitno vodo neodvisno, če se
rezervno zajetje ali zajetja javnega vodovoda iz prejšnjega odstavka
nahajajo izven območja zajetja za pitno vodo, ki je v skladu s
predpisom, ki ureja kriterije za določitev vodovarstvenega območja,
določeno za ožje vodovarstveno območje ali izpolnjuje kriterije za ožje
vodovarstveno območje. |
(7) Izvajalec javne službe lahko nadomesti rezervna zajetja za pitno
vodo z dovažanjem pitne vode za javne vodovode, ki oskrbujejo s pitno
vodo manj kot 300 prebivalcev s stalnim prebivališčem, pri čemer mora za
vsakega prebivalca zagotoviti najmanj nujni obseg porabe pitne vode iz
tretjega odstavka tega člena. |
|
18. člen |
|
(zmanjševanje vodnih izgub vodovoda) |
|
(1) Izvajalec javne službe mora vodne izgube iz javnega vodovoda
spremljati in evidentirati v vodni bilanci. |
(2) Izvajalec javne službe mora pripraviti program ukrepov za zmanjšanje
vodnih izgub, ki je sestavni del programa oskrbe s pitno vodo. |
(3) Lastnik javnega vodovoda zagotavlja finančna sredstva za izvedbo
investicij in investicijskega vzdrževanja v skladu s programom za
zmanjšanje vodnih izgub iz prejšnjega odstavka. |
(4) Upravljavec javnega vodovoda mora zagotavljati izvedbo rednega
vzdrževanja in ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub, ki nastajajo pri
rednem obratovanju javnega vodovoda. |
(5) Z izvedbo ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub morata lastnik in
upravljavec javnega vodovoda vodne izgube zmanjšati na dopustno raven
vodnih izgub. |
(6) Kot dopustna raven vodnih izgub se v skladu s 33. členom Uredbe o
oskrbi s pitno vodo šteje 25 odstotkov celotne količine pitne vode,
določene v vodnem dovoljenju za oskrbo s pitno vodo. |
|
19. člen |
|
(priključitev stavb ali gradbeno
inženirskih objektov na javni vodovod) |
|
(1) Za načrtovanje in izgradnjo vodovodnega priključka je odgovoren
bodoči uporabnik iz petega odstavka 6. člena tega odloka. |
(2) Za priključitev stavbe ali gradbeno inženirskega objekta na javni
vodovod mora bodoči uporabnik iz petega odstavka 6. člena tega odloka
pri upravljavcu javnega vodovoda izvesti prijavo vodovodnega priključka
ter z izvajalcem javne službe skleniti pogodbo o priključitvi na javni
vodovod. |
(3) Priključitev stavbe ali gradbeno inženirskega objekta na javni
vodovod se izvede v skladu s pogoji iz soglasja iz tretjega odstavka
14. člena tega odloka, katerega upravljavec javnega vodovoda izda na
zahtevo bodočega uporabnika iz petega odstavka 6. člena tega odloka. |
(4) K prijavi vodovodnega priključka mora bodoči uporabnik iz petega
odstavka 6. člena tega odloka priložiti: |
– gradbeno ali uporabno dovoljenje za stavbo ali gradbeno inženirski
objekt, ali potrdilo upravne enote, da je bila stavba ali gradbeno
inženirski objekt zgrajen pred l. 1967, |
– izjavo lokalne skupnosti, v primeru izvedbe vodovodnega priključka
skladno z določili 4. točke tega člena, |
– odločbo o odmeri komunalnega prispevka, |
– dokazilo o poravnanem komunalnem prispevku (če odločba določa, da se
komunalni prispevek plača v več obrokih, je potrebno predložiti dokazila
o poravnavi vseh zapadlih obveznostih, do dneva prijave vodovodnega
priključka), |
– dokazila o pridobljenih pravicah graditve vodovodnega priključka po
zemljiščih, ki niso v lasti lastnika stavbe ali gradbeno inženirskega
objekta, |
– osebne podatke. |
(5) Vodovodni priključek se lahko izvede tudi na zemljiščih, na katerih
je predvidena raba pitne vode za kmetijske ali druge namene, kar mora
določati soglasje občine. V tem primeru so vse obveznosti in dolžnosti
prenesene na lastnika zemljišča. |
(6) Vodovodni priključek se lahko izvede le ob izpolnjevanju vseh
pogojev, ki jih določa četrti odstavek tega člena, in sicer kot stalni
vodovodni priključek, ki je v uporabi celotno življenjsko dobo stavbe
ali gradbeno inženirskega objekta oziroma do njegove ukinitve. |
(7) Ukinitev vodovodnega priključka se izvede ali na osnovi pisne vloge,
katero mora lastnik ali s strani solastnikov pooblaščena oseba vložiti
pri upravljavcu javnega vodovoda, ali izredno, v kolikor so izpolnjeni
pogoji, definirani v Tehničnem pravilniku. V obeh primerih vsi stroški
ukinitve vodovodnega priključka bremenijo lastnika oziroma solastnike
stavbe ali gradbeno inženirskega objekta. |
(8) Izvedbo in ukinitev vodovodnega priključka lahko izvede izključno
upravljavec javnega vodovoda. |
|
20. člen |
|
(začasni vodovodni priključek) |
|
(1) Ne glede na določbe šestega odstavka 19. člena tega odloka se lahko
za obstoječ objekt s stalno ali začasno prijavljeno osebo in objekt, za
katerega se oskrba s pitno vodo zagotavlja skladno z določili prvega
odstavka 4. člena tega odloka, ki nima izpolnjenih vseh pogojev za
pridobitev stalnega vodovodnega priključka, izvede začasni vodovodni
priključek. Začasni vodovodni priključek se izvede na osnovi soglasja o
izvedbi začasnega vodovodnega priključka, ki ga na predlog upravljavca
javnega vodovoda, izda občina. Začasni vodovodni priključek se izvede
največ za obdobje 10 let. |
(2) Za začasno priključitev stavbe ali gradbenega inženirskega objekta
na javni vodovod mora bodoči uporabnik iz petega odstavka 6. člena tega
odloka, pri upravljavcu javnega vodovoda izvesti prijavo o priključitvi
na javni vodovod ter z upravljavcem javnega vodovoda skleniti pogodbo o
priključitvi na javni vodovod. |
(3) Začasna priključitev stavbe ali gradbeno inženirskega objekta na
javni vodovod se izvede v skladu s pogoji iz soglasja iz odstavka
14. člena tega odloka, katerega upravljavec javnega vodovoda izda na
zahtevo bodočega uporabnika iz petega odstavka 6. člena tega odloka. |
(4) K prijavi začasnega vodovodnega priključka mora bodoči uporabnik iz
petega odstavka 6. člena tega odloka, priložiti: |
– soglasje o izvedbi začasnega vodovodnega priključka, |
– odločbo o odmeri komunalnega prispevka, |
– dokazilo o poravnanem komunalnem prispevku (če odločba določa, da se
komunalni prispevek plačuje v več obrokih, je potrebno predložiti
dokazila o poravnavi vseh zapadlih obveznosti, do dneva prijave
vodovodnega priključka), |
– dokazila o pridobljenih pravicah graditve vodovodnega priključka po
zemljiščih, ki niso v lasti lastnika stavbe ali gradbeno inženirskega
objekta, |
– osebne podatke. |
(5) Bodoči uporabnik iz petega odstavka 6. člena tega odloka z izvedenim
začasnim vodovodnim priključkom je dolžan v roku trajanja začasnega
vodovodnega priključka, urediti vse pogoje za pridobitev stalnega
vodovodnega priključka ter najkasneje na dan poteka začasnega
vodovodnega priključka pri upravljavcu javnega vodovoda urediti stalni
vodovodni priključek, skladno z določili 19. člena tega odloka. |
(6) Če bodoči uporabnik iz petega odstavka 6. člena tega odloka z
izvedenim začasnim vodovodnim priključkom, v roku ne uredi vse potrebne
pogoje za pridobitev stalnega vodovodnega priključka ter ne poda prijavo
za stalni vodovodni priključek, mora upravljavec javnega vodovoda
izvesti izredno ukinitev začasnega vodovodnega priključka. Vsi stroški
povezani z izredno ukinitvijo začasnega vodovodnega priključka bremenijo
lastnika oziroma solastnike stavbe ali gradbenega inženirskega objekta z
izvedenim začasnim vodovodnim priključkom. |
|
21. člen |
|
(gradbiščni vodovodni priključek) |
|
(1) Ne glede na določbe šestega odstavka 19. člena tega odloka se lahko
za čas gradnje stavbe ali gradbeno inženirskega objekta, z izdanim
gradbenim dovoljenjem, izvede gradbiščni vodovodni priključek. |
(2) Za gradbiščni vodovodni priključek mora bodoči uporabnik iz petega
odstavka 6. člena tega odloka, pri upravljavcu javnega vodovoda izvesti
prijavo vodovodnega priključka ter z upravljavcem javnega vodovoda
skleniti pogodbo o priključitvi na javni vodovod. V primeru, če je
bodoči uporabnik iz petega odstavka 6. člena tega odloka pravna oseba,
lahko namesto sklenitve pogodbe o izvedbi gradbiščnega priključka,
upravljavcu javnega vodovoda preda naročilnico za izvedbo gradbiščnega
vodovodnega priključka. |
(3) K prijavi gradbiščnega vodovodnega priključka mora bodoči uporabnik
iz petega odstavka 6. člena tega odloka, priložiti: |
– gradbeno dovoljenje za stavbo ali gradbeno inženirski objekt in |
– osebne podatke. |
(4) Rok trajanja gradbiščnega priključka sovpada s trajanjem izgradnje
stavbe ali gradbeno inženirskega objekta, najdlje za obdobje 1 leta in
se ga lahko podaljšuje ob soglasju upravljavca javnega vodovoda, vendar
največ do začetka uporabe stavbe ali gradbeno inženirskega objekta. |
(5) Ukinitev gradbiščnega vodovodnega priključka se izvede ali na osnovi
vloge za ukinitev gradbiščnega vodovodnega priključka, katero mora
bodoči uporabnik iz petega odstavka 6. člena tega odloka vložiti pri
upravljavcu javnega vodovoda, ali izredno, v kolikor so izpolnjeni
pogoji, definirani v Tehničnem pravilniku. V obeh primerih vsi stroški
ukinitve vodovodnega priključka bremenijo lastnika oziroma solastnike
stavbe ali gradbeni inženirskega objekta. |
|
V. OBVEZNE STORITVE IN NALOGE JAVNE
SLUŽBE |
|
22. člen |
|
(obseg storitev javne službe) |
|
V
okviru storitev javne službe mora upravljavec javnega vodovoda na
celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti: |
1. oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom javne službe v skladu s
predpisi, standardi in normativi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s
pitno vodo, |
2. uporabnikov javne službe o izvajanju javne službe o njihovih
obveznostih in izvajanju javne službe, |
3. redno vzdrževanje javnega vodovoda, |
4. redno vzdrževanje javnemu vodovodu pripadajočih zunanjih hidrantnih
omrežij za gašenje požarov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred
požari, |
5. redno vzdrževanje priključkov na javni vodovod, |
6. vodenje evidenc v skladu s 24. členom Uredbe, |
7. poročanje v skladu s 26. členom Uredbe, |
8. izdelavo programa oskrbe s pitno vodo v skladu s 25. členom te
Uredbe, |
9. izvajanje notranjega nadzora in drugih nalog, določenih v skladu s
predpisi, ki urejajo pitno vodo, |
10. monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za
pitno vodo, |
11. monitoring količine iz zajetja za pitno vodo odvzete vode v skladu s
pogoji vodnega dovoljenja za oskrbo s pitno vodo in monitoring iz
zajetja za pitno vodo odvzete vode za drugo rabo, ki ni oskrba s pitno
vodo, če se ta odvzema iz javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega
dovoljenja ali koncesije, |
12. označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje drugih ukrepov v
skladu s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja, |
13. občasno hidravlično modeliranje javnega vodovoda, |
14. izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov na javnem
vodovodu v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami, |
15. izdelavo programa ukrepov v primerih izrednih dogodkov zaradi
onesnaženja, |
16. redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni
vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na območju javnega
vodovoda, |
17. priključevanje novih uporabnikov javne službe. oskrbo s pitno vodo
vsem uporabnikom javne službe v skladu s predpisi, standardi in
normativi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo in |
18. izvajanje in priprava programa razvoja javnega vodovoda. |
|
23. člen |
|
(oskrba s pitno vodo iz zasebnih
vodovodov) |
|
V
okviru lastne oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda mora upravljavec
zasebnega vodovoda zagotoviti izvajanje javne službe skladno z Uredbo. |
|
24. člen |
|
(storitve v zvezi s priključki stavb –
vodovodnimi priključki) |
|
(1) Vodovodni priključek je del vodovoda, ki povezuje javni vodovod in
vodomerni jašek z vgrajenim obračunskim vodomerom. |
(2) Lokacijo vodomernega jaška določi upravljavec javnega vodovoda in se
praviloma postavlja na parcelni meji, ki je najbližja javnemu vodovodu. |
(3) Obračunski vodomer predstavlja razmejitveno mesto vodovodnega
priključka in internega vodovodnega omrežja. Vsi elementi za obračunskim
vodomerom so del interne instalacije, ki je v upravljanju in vzdrževanju
lastnika oziroma uporabnika. |
(4) Vodovodni priključek je last uporabnika in se prenese v upravljanje
upravljavcu javnega vodovoda na osnovi pogodbe za izgradnjo vodovodnega
priključka. |
(5) Upravljavec javnega vodovoda mora voditi kataster vodovodnih
priključkov. |
(6) Upravljavec javnega vodovoda mora vzdrževati vodovodne priključke in
obračunske vodomere v skladu z veljavno zakonodajo, ki ureja meroslovje. |
(7) Poškodba priključka ali vodomera kot posledica izvajanja zemeljskih
del ali zmrzali se ne krije iz naslova vzdrževanja vodovnih priključkov. |
|
25. člen |
|
(prenos novozgrajenih in obnovljenih
vodovodov v last lokalne skupnosti in prenos v poslovni najem) |
|
(1) Vsa novozgrajena vodovodna omrežja s pripadajočimi objekti, ki jih
prostorski akti definirajo kot javna in ki jih na osnovi pogodbe o
komunalnem opremljanju gradijo zasebni investitorji, morajo zasebni
investitorji po izgradnji predati v last pristojni lokalni skupnosti,
skladno z določili pogodbe o komunalnem opremljanju. |
(2) Za prevzem objektov in omrežij vodovoda iz prvega odstavka tega
člena mora biti predložena naslednja dokumentacija: |
– projektna dokumentacija, izdelana v skladu in v obsegu veljavne
zakonodaje, najmanj pa PID, |
– geodetski načrt novega stanja zemljišča, izdelan skladno z veljavno
zakonodajo in internimi navodili upravljavca javnega vodovoda, |
– dokazilo o zanesljivosti objekta, izdelan v skladu z veljavno
zakonodajo in z vsemi prilogami, navedenimi na tabelaričnem seznamu
prilog, |
– garancije, |
– overjene služnostne pogodbe ali pogodbe, |
– veljaven zapisnik o ustreznosti objektov in omrežij vodovoda, ki ga
izda operativni sektor upravljavca javnega vodovoda. |
(3) Novozgrajeno ali obnovljeno vodovodno infrastrukturo je lokalna
skupnost dolžna predati v poslovni najem upravljavcu javnega vodovoda,
praviloma v roku treh (3) mesecev po pridobitvi uporabnega dovoljenja
ali podpisu zapisnika o končanju del, pri čemer je dolžna predati vso
dokumentacijo iz drugega odstavka tega člena. |
|
26. člen |
|
(kataster javnega vodovoda) |
|
(1) Vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje katastra javnega vodovodnega
omrežja izvaja upravljavec javnega vodovoda v skladu z zakonodajo.
Stroški izvajanja se krijejo iz proračunskih sredstev pristojne lokalne
skupnosti. |
(2) V katastru javnega vodovoda se vodijo podatki o vseh objektih,
omrežju in napravah javnega vodovoda. |
|
27. člen |
|
(uporaba javnih hidrantov) |
|
(1) Hidranti na javnem omrežju so objekti in naprave kolektivne rabe,
namenjeni zagotavljanju požarne varnosti, zato morajo biti vedno
dostopni in v brezhibnem stanju. Sredstva za pokrivanje stroškov
vzdrževanja, obratovanja hidrantnega omrežja in porabljene pitne vode
upravljavcu javnega vodovoda zagotavlja pristojna lokalna skupnost. |
(2) Hidranti se smejo uporabljati za gašenje požarov in za druge
intervencije ob naravnih in drugih nesrečah brez poprejšnjega soglasja
upravljavca. V tem primeru mora uporabnik naknadno obvestiti upravljavca
javnega vodovoda o uporabi, trajanju in količini odvzete vode. |
(3) Odvzem vode iz javnega hidranta, ki ni namenjena gašenju požara, je
dovoljena samo s predhodnim pisnim soglasjem upravljavca javnega
vodovoda, ki določi mesto in način odvzema vode. |
|
28. člen |
|
(varovanje obstoječe infrastrukture) |
|
(1) Vsakdo, ki na trasi ali v varovalnem območju javnega vodovodnega
omrežja ali vodovodnega priključka namerava izvajati dela, ki lahko
škodno vplivajo na javni vodovod ali vodovodni priključek, si je dolžan
pridobiti pred pričetkom del soglasje upravljavca javnega vodovoda in
pri upravljavcu javnega vodovoda naročiti odkaz obstoječega javnega
vodovodnega omrežja ali vodovodnega priključka. |
(2) V primeru povzročitve poškodbe javnega vodovodnega omrežja ali
vodovodnega priključka je povzročitelj poškodbe dolžan takoj obvestiti
upravljavca javnega vodovoda o vrsti, kraju in času nastale poškodbe. |
(3) Vse povzročene poškodbe na javnem vodovodnem omrežju ali vodovodnih
priključkih lahko odpravlja izključno upravljavec javnega vodovoda, na
stroške povzročitelja poškodbe. |
(4) Kakršnekoli posege na javnem vodovodu in vodovodnih priključkih
lahko izvaja izključno le upravljavec javnega vodovoda. |
(5) V okviru izvajanja investicijskih vzdrževanj je potrebno za nemoteno
obratovanje obstoječega javnega vodovoda in nemoteno oskrbo uporabnikov,
v kolikor je to potrebno, izvesti ustrezen obvod, ki ga lahko izvede
izključno upravljavec. |
|
VI. VIRI FINANCIRANJA IN NAČIN
OBRAČUNAVANJA STORITEV |
|
29. člen |
|
(viri financiranja) |
|
Viri
financiranja javne službe so: |
– prihodek od izvajanja storitev oskrbe s pitno vodo, |
– subvencije, |
– sredstva občinskega proračuna, |
– sredstva državnega proračuna in državnih skladov, |
– druga sredstva. |
|
30. člen |
|
(vrste uporabnikov) |
|
Uporabniki, ki uporabljajo storitve gospodarske javne službe oskrbe s
pitno vodo, so razdeljeni v naslednje skupine: |
– gospodinjstva in ostali uporabniki, ki ne opravljajo pridobitne
dejavnosti, |
– vsi ostali uporabniki, ki opravljajo pridobitno dejavnost. |
|
31. člen |
|
(zaračunavanje storitev) |
|
(1) V okviru javne službe oskrbe s pitno vodo se uporabnikom
zaračunavajo naslednje storitve: |
– omrežnina |
– vodarina. |
(2) Uporabniki so dolžni kriti stroške storitev oskrbe s pitno vodo od
dneva priključitve na javni vodovod. |
|
32. člen |
|
(elementi cene storitve gospodarske
javne službe) |
|
Cena
storitve javne službe oskrbe s pitno vodo je sestavljena iz omrežnine in
vodarine, ki se pri kalkulaciji cene in na računu prikazujejo ločeno. |
|
33. člen |
|
(omrežnina in plačilo za vodno pravico) |
|
(1) Omrežnino predstavljajo stroški javne infrastrukture na območju
občine, ki je potrebna za izvajanje gospodarske javne službe oskrbe s
pitno vodo, in zajemajo: |
– stroške amortizacije osnovnih sredstev in naprav, ki so javna
infrastruktura ali stroške najemnine infrastrukture te javne službe
(stroški amortizacije se izračunavajo po metodi časovnega amortiziranja,
glede na stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti infrastrukture javne službe
ob upoštevanju življenjske dobe v skladu z amortizacijskimi stopnjami
predpisov, ki urejajo oblikovanje cen komunalnih storitev), |
– stroške zavarovanja infrastrukture javne službe, |
– stroške odškodnin, ki vključujejo odškodnine za služnost, povzročeno
škodo, povezano z gradnjo, obnovo in vzdrževanjem infrastrukture javne
službe, |
– stroške obnove in vzdrževanja priključkov na javni vodovod, |
– stroške nadomestil za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti v
skladu s predpisi, ki urejajo nadomestilo za zmanjšanje dohodka iz
kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima, |
– plačilo za vodno pravico v skladu s prepisi, ki urejajo vode in |
– odhodke financiranja v okviru stroškov omrežnine, ki vključujejo
obresti in druge stroške, povezane z dolžniškim financiranjem gradnje in
obnove infrastrukture javne službe oskrbe s pitno vodo. Pri tem se
upošteva višina stroškov na podlagi podpisanih pogodb. |
(2) Omrežnina iz prvega odstavka tega člena se določi na letni ravni in
se obračunava glede na zmogljivost priključkov, določenih s premerom
vodomera (DN), skladno s spodnjo preglednico: |
PREMER VODOMERA |
FAKTOR OMREŽNINE |
DN
≤ 20 |
1 |
20
< DN < 40 |
3 |
40
≤ DN < 50 |
10 |
50
≤ DN < 65 |
15 |
65
≤ DN < 80 |
30 |
80
≤ DN < 100 |
50 |
100 ≤ DN < 150 |
100 |
150 ≤ DN |
200 |
(3) V primeru, da je stavba opremljena z obračunskim vodomerom, ki ni
naveden v preglednici iz prvega odstavka tega člena, se za tak vodomer
izračuna sorazmeren faktor omrežnine z upoštevanjem dejanskega nazivnega
premera tega vodomera. |
(4) Omrežnina se za posamezni obračunski vodomer izračuna tako, da se
vsota vseh stroškov omrežnine deli z vsoto faktorjev omrežnine na
obračunskih vodomerih. Tako dobljeni količnik se nato pomnoži s
faktorjem omrežnine glede na premer posameznega obračunskega vodomera. |
(5) Če je stavba opremljena s kombiniranim obračunskim vodomerom, se za
tak vodomer upošteva faktor, določen za vodomer z višjim premerom. |
(6) Če stavba, za katero se opravljajo storitve javne službe oskrbe s
pitno vodo, nima obračunskega vodomera, se omrežnina obračuna glede na
zmogljivost priključka, določeno s premerom priključka, v skladu s
preglednico iz drugega odstavka tega člena. |
(7) V večstanovanjskih stavbah, v katerih posamezne stanovanjske enote
nimajo obračunskih vodomerov, se za vsako stanovanjsko enoto obračuna
omrežnina za priključek s faktorjem omrežnine 1 v skladu z zgornjo
preglednico. |
(8) Plačilo za vodno pravico se za posameznega uporabnika določi ob
smiselni uporabi drugega, tretjega, četrtega, petega, šestega in
prejšnjega odstavka tega člena. |
|
34. člen |
|
(vodarina) |
|
(1) Vodarina je tisti del cene, ki krije stroške opravljanja javne
službe. |
(2) V vodarino se lahko vključijo le stroški, ki jih je mogoče povezati
z opravljanjem storitev javne službe in vključujejo naslednje skupine: |
– neposredne stroške materiala in storitev, |
– neposredne stroške dela, |
– druge neposredne stroške, |
– splošne (posredne) proizvajalne stroške, ki vključujejo stroške
materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev
in dela, |
– splošne nabavno prodajne stroške, ki vključujejo stroške materiala,
amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela, |
– splošne upravne stroške, ki vključujejo stroške materiala,
amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela, |
– obresti zaradi financiranja opravljanja storitev javne službe, |
– neposredne stroške prodaje, |
– stroške vodnega povračila za prodano pitno vodo in za vodne izgube do
dopustne ravni vodnih izgub v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s
pitno vodo, |
– druge poslovne odhodke in |
– donos v skladu s 16. točko 2. člena Uredbe o metodologiji za
oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb
varstva okolja. |
|
35. člen |
|
(obračun vodarine) |
|
(1) Količina porabljene vode iz javnega vodovodnega omrežja se meri v m3 po
stanju, odčitanem na vodomeru. Stanje na vodomeru se odčitava najmanj
enkrat letno za gospodinjstva, za večje odjemalce (industrijo in
večstanovanjske stavbe) pa vsak mesec. Znotraj obračunskega obdobja
uporabnik mesečno plačuje akontacije za predvideno porabo vode, ki je
enaka povprečni porabi vode posameznega uporabnika v preteklem
obračunskem obdobju. Upravljavec javnega vodovoda lahko določi
akontacije tudi drugače. |
(2) Višino akontacije praviloma določi upravljavec javnega vodovoda,
uporabnik pa ima pravico zahtevati spremembo višine akontacije. |
(3) V primeru, da upravljavec javnega vodovoda ali uporabnik ugotovi, da
je vodomer v okvari in ni mogoče odčitati dejanske porabe vode, se za
čas od zadnjega odčitka do ugotovitve okvare vodomera poraba pitne vode
obračuna v višini uporabnikove povprečne porabe v preteklem letu. |
(4) Količina porabljene vode pri nedovoljenem odvzemu se določi na
osnovi predpisane količine iz uredbe o okoljskih dajatvah. Pri
nedovoljenem odvzemu vode se uporabniku obračuna porabljena voda za
celotno obdobje obstoja nedovoljenega odvzema oziroma najmanj za obdobje
enega leta. |
(5) Uporabnik brez soglasja upravljavca javnega vodovoda ne sme
odvzemati pitne vode iz javnega hidranta. Za posamezen nedovoljen odvzem
vode iz javnega hidranta se kršitelju zaračuna porabljena voda v višini
predpisane količine za zagotavljanje požarne varnosti, ki znaša 72 m3. |
(6) Normirana poraba se za stavbe, opremljene z obračunskimi vodomeri,
določi z upoštevanjem zmogljivosti vodomerov in faktorjev, navedenih v
preglednici iz drugega odstavka 30. člena, pri čemer se za vodomer DN 20
upošteva normalna poraba, ki znaša 1,2 m3 pitne vode na dan.
V večstanovanjskih stavbah se normirana poraba lahko določi glede na
dejansko število oseb, ki prebivajo v stavbi, s tem da se upošteva
poraba 0,15 m3 na osebo na dan. |
(7) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena se za
nestanovanjske stavbe, stanovanjske stavbe za posebne namene in gradbene
inženirske objekte celotna poraba upošteva kot normalna poraba pitne
vode. |
(8) Poraba pitne vode, ki je na letni ravni večja od normirane porabe iz
drugega in tretjega odstavka tega člena, je prekomerna poraba pitne
vode, katere cena se poveča za 50 %. Obračunava se lahko v mesečnih
akontacijah, določenih glede na dejansko prekomerno porabo v preteklem
obračunskem obdobju. Tako pridobljen prihodek zniža obračunsko ceno za
to javno službo. |
|
36. člen |
|
(cene storitev GJS) |
|
(1) Cene storitev gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo za
območje Občine Škocjan predlaga izvajalec javne službe skladno z
določili prvega odstavka 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje
cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja
in jo predloži pristojnemu občinskemu organu v potrditev. |
(2) Na potrjene cene se obračuna še DDV v skladu z Zakonom o DDV. |
(3) Izvajalec javne službe za preteklo obračunsko obdobje ugotovi
razliko med potrjeno in obračunsko ceno storitev. |
(4) Ugotovljena razlika med potrjeno in obračunsko ceno glede na
dejansko količino opravljenih storitev v preteklem obračunskem obdobju
se v elaboratu upošteva pri izračunu predračunske cene za prihodnje
obdobje. |
(5) Izvajalec javne službe enkrat letno pripravi elaborat. Če razlika iz
prejšnjega odstavka presega deset odstotkov od potrjene cene, mora
elaborat poslati pristojnemu občinskemu organu, ki mora začeti postopek
potrjevanja cene. |
|
37. člen |
|
(subvencioniranje storitve GJS) |
|
(1) Če se ob potrditvi cene iz elaborata pristojni občinski organ odloči
za nižjo zaračunano ceno, ki se zaračuna uporabnikom, mora za razliko
občina oblikovati subvencijo iz proračuna občine. |
(2) Občina lahko prizna subvencijo iz prejšnjega odstavka v izračunu cen
storitev za uporabnike, ki so gospodinjstva ali izvajalci nepridobitnih
dejavnosti. |
|
38. člen |
|
(odpis vodarine) |
|
Izvajalec javne službe lahko uporabniku, pri katerem se zaradi okvare na
notranji vodovodni napeljavi pojavi izjemno velika poraba vode, delno
odpiše stroške vodarine v skladu z Internim pravilnikom upravljavca o
načinu obračunavanja vode v primeru večjega izliva. |
|
39. člen |
|
(plačilo, ugovor na račun in
opominjanje) |
|
(1) Uporabnik mora plačati zaračunano storitev najpozneje v osemnajstih
dneh od datuma izstavitve računa, razen če sklenjena pogodba oziroma
zakon ne določata drugače. Reklamacija uporabnika na prejeti račun mora
biti pisna, podana v roku osmih dni od datuma izstavitve računa. |
(2) Zaradi neplačevanja oziroma zamud pri plačevanju zaračunanih
stroškov oskrbe s pitno vodo lahko izvajalec javne službe uporabniku po
izpeljanem postopku obveščanja izvede odklop vodovodnega priključka
oziroma začne postopek izterjave po sodni poti. |
|
40. člen |
|
(posebne storitve) |
|
(1) Posebne storitve izvajalca javne službe so storitve, ki jih
izvajalec javne službe opravlja in pri tem uporablja javno
infrastrukturo (na primer zagotovitev uporabe javne infrastrukture za
drugo neposredno rabo vode (tehnološke vode) v skladu z zakonom, ki
ureja vode uporabnikom, ki niso uporabniki storitev javne službe). |
(2) Izvajalec javne službe lahko opravlja posebne storitve iz prejšnjega
odstavka v soglasju z lastnikom javne infrastrukture, pri čemer ne sme
ustvarjati negativne razlike med prihodki in odhodki, ki izvirajo iz
tega naslova. |
(3) Prihodki posebnih storitev se upoštevajo tako, da se zmanjša lastna
cena posamezne javne službe. |
|
VII. MERITVE IN ODČITAVANJE |
|
41. člen |
|
(uporaba vodomerov) |
|
(1) Glavni obračunski vodomer je sestavni del vodovodnega priključka in
je namenjen merjenju porabe pitne vode. |
(2) Tip vodomera določi upravljavec javnega vodovoda. |
(3) Odčitavanje vodomera je v pristojnosti upravljavca javnega vodovoda
in se izvaja najmanj dvakrat letno. |
(4) Vodomer se vgrajuje v predpisan vodomerni jašek, ki ga določi
upravljavec javnega vodovoda. |
(5) Vodomer mora biti pregledan in overjen po predpisih za
standardizacijo in meroslovje. |
(6) Vodomere namešča, zamenjuje in vzdržuje izključno upravljavec
javnega vodovoda. |
(7) Uporabnik lahko od upravljavca javnega vodovoda zahteva izredno
kontrolo vodomerne naprave. Če vodomer deluje izven meja predpisane
točnosti v škodo uporabnika, nosi vse stroške upravljavec javnega
vodovoda, v nasprotnem primeru pa uporabnik. |
(8) Stroški, ki nastanejo zaradi poškodbe ali zmrzali vodomera, se ne
krijejo iz naslova redne menjave in bremenijo uporabnika. |
(9) Odštevalni vodomeri, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom so del
interne instalacije, zato niso v upravljanju in vzdrževanju upravljavca
javnega vodovoda. |
(10) Velikost vodomera določi izdelovalec projekta za pridobitev
gradbenega dovoljenja. Velikost vodomera se lahko, v kolikor so
izpolnjeni dobavni pogoji, na osnovi pisnega zahtevka lastnika oziroma
solastnikov objekta spremeni, pri čemer stroški spremembe bremenijo
lastnika oziroma solastnike objekta. |
|
VIII. EVIDENCE UPORABNIKOV |
|
42. člen |
|
(evidence uporabnikov) |
|
(1) Za potrebe poslovanja upravljavec javnega vodovoda vodi in vzdržuje
evidenco uporabnikov. |
(2) Osnovna evidenca uporabnikov za fizične osebe vsebuje naslednje
podatke: |
– šifro uporabnika, |
– ime, priimek in naslov stalnega ali začasnega prebivališča nosilca
gospodinjstva (ulica, kraj, hišna številka, število oseb v
gospodinjstvu), |
– znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti, |
– datum vnosa podatkov. |
(3) Upravljavec javnega vodovoda lahko za posameznega uporabnika z
njegovim soglasjem zbira tudi podatke o: |
– številki osebnega računa, |
– davčni številki, |
– deležu lastništva, |
– EMŠO. |
(4) Evidenca uporabnikov za pravne osebe in samostojne podjetnike
vsebuje naslednje podatke: |
– šifro uporabnika in plačnika, |
– šifro dejavnosti (SKD), |
– naziv firme oziroma samostojnega podjetnika, |
– naslov, |
– transakcijski račun, |
– davčno številko, |
– znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti, |
– datum vnosa podatkov. |
(5) Poleg navedenih podatkov vsebujeta evidenci tudi naslednje podatke: |
– podatke o merilnih napravah in priključnem cevovodu, |
– lastništvo nepremičnine. |
|
43. člen |
|
(dodatne evidence v večstanovanjskih
stavbah) |
|
(1) Lastniki, najemniki in upravniki večstanovanjskih stavb morajo
upravljavca javnega vodovoda pravočasno pisno obveščati o: |
– statusnih in lastninskih spremembah, ki vplivajo na razmerje med
dobaviteljem in odjemalcem; |
– vseh spremembah naslova za dostavo računov in drugih podatkih ter
skrbeti, da tudi njihov pravni naslednik vstopi v obstoječe razmerje. |
(2) Pisno obvestilo iz predhodnega odstavka velja od prvega naslednjega
obračunskega obdobja in obsega: |
– ime, priimek in novi naslov dotedanjega in novega odjemalca, |
– listino o prenosu lastninske pravice (razen upravnik), |
– številko in naslov odjemnega mesta, |
– podpisano izjavo novega lastnika, najemnika na obrazcu upravljavca, da
vstopa v že sklenjeno pogodbeno razmerje. |
(3) Do prejema popolnega obvestila je za vse obveznosti zavezan
dotedanji lastnik, najemnik. |
|
44. člen |
|
(pridobivanje evidenc) |
|
Upravljavec javnega vodovoda pridobiva evidence od uporabnikov,
upravnikov, organov lokalne skupnosti, državnih organov in služb,
ustanovljenih na podlagi Zakona o lokalni samoupravi, Zakona o javnih
gospodarskih službah. Zbrani podatki so varovani na podlagi Zakona o
varovanju osebnih podatkov. |
|
45. člen |
|
(izstavitev računa za večstanovanjski
objekt) |
|
Če
je v stavbi več uporabnikov in je nameščen samo en glavni obračunski
vodomer, se račun lahko izstavi: |
– upravniku večstanovanjske stavbe; v tem primeru upravnik razdeli
stroške na posamezne uporabnike znotraj stavbe in v celoti poravna račun
upravljavcu javnega vodovoda; |
– vsakemu uporabniku posebej, če vsi uporabniki v stavbi ali upravnik v
njihovem imenu sklenejo pisni dogovor z upravljavcem javnega vodovoda
glede načina obračuna, ključa delitve, ki mora biti za vse uporabnike
enoten in načinom plačila nastalih stroškov takšne delitve; |
– v
primerih solastništva stavbe je plačnik računa komunalne storitve
solastnik v razmerju do deleža lastnine vpisane v zemljiško knjigo ali
drugo ustrezno listino, ki je podlaga za solastništvo. Solastniki stavbe
lahko sklenejo medsebojni pisni dogovor s katerim uredijo drugačen način
plačevanja in ta pisni dogovor predložijo upravljavcu javnega vodovoda. |
|
IX. PREKINITEV DOBAVE |
|
46. člen |
|
(prekinitev dobave uporabniku po uradni
dolžnosti in na zahtevo uporabnika) |
|
(1) Upravljavec javnega vodovoda je dolžan uporabniku prekiniti dobavo
pitne vode v naslednjih primerih: |
– če
je bil priključek na javni vodovod izdelan brez soglasja oziroma v
nasprotju s soglasjem upravljavca javnega vodovoda ali brez nadzora ter
prevzema s strani upravljavca javnega vodovoda; |
– če
vodomerni jašek ali interna instalacija uporabnika ni tehnično ustrezna
in je zaradi tega oteženo vzdrževanje ali ogrožena kakovost pitne vode; |
– če
uporabnik ali bodoči uporabnik brez soglasja upravljavca javnega
vodovoda opravlja posege v naprave in objekte, ki jih ima v upravljanju
upravljavec; |
– če
uporabnik ali bodoči uporabnik ne dopusti upravljavcu javnega vodovoda
opravljati nujnih vzdrževalnih del na javnem vodovodu ali vodovodnem
priključku; |
– če
uporabnik odvzema vodo pred vodomerno napravo, ali če odstrani vodomerno
napravo; |
– če
uporabnik brez soglasja upravljavca javnega vodovoda dovoli priključitev
drugega uporabnika na svoje interno omrežje; |
– če
notranje instalacije in naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode
drugim uporabnikom in uporabnik oviranja noče odstraniti; |
– če
uporabnik brez privolitve upravljavca javnega vodovoda odstrani plombo,
vodomer ali kako drugače spremeni način izvedbe priključka; |
– če
uporabnik krši navodila, priporočila in predpise o varčevanju z vodo v
izrednih primerih (redukcije); |
– če
uporabnik onemogoča upravljavcu javnega vodovoda odčitavanje in pregled
vodomerne naprave; |
– če
uporabniku preneha veljavnost začasnega priključka; |
– če
uporabnik ne plača računa za dobavo vode. |
(2) Dobava vode se prekine do odprave vzroka za prekinitev. Za vnovično
vzpostavitev dobave vode mora uporabnik plačati vse nastale stroške
odklopa, priklopa ali poskusa odklopa po ceniku upravljavca javnega
vodovoda. |
(3) Na zahtevo uporabnika lahko upravljavec javnega vodovoda izvede
začasen odklop vodovodnega priključka. Stroške začasnega odklopa in
vnovične priključitve pitne vode plača uporabnik po ceniku upravljavca
javnega vodovoda. |
|
47. člen |
|
(prekinitev dobave uporabnikom za krajši
čas) |
|
(1) Upravljavec javnega vodovoda lahko uporabniku javne službe prekine
oskrbo s pitno vodo, če uporabnik s svojim ravnanjem ogroža nemoteno in
varno oskrbo s pitno vodo drugih uporabnikov javne službe. |
(2) Upravljavec javnega vodovoda lahko začasno prekine ali omeji oskrbo
s pitno vodo v primeru izvedbe vzdrževalnih del na javnem vodovodu ali
vodovodnih priključkih. |
(3) V primeru načrtovanih vzdrževalnih del upravljavec javnega vodovoda
o predvidenem času in trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno
vodo uporabnike javne službe obvesti najmanj en dan pred predvideno
prekinitvijo na krajevno običajen način in z objavo na svoji spletni
strani. |
(4) V primeru nepredvidljivih vzdrževalnih del upravljavec javnega
vodovoda o predvidenem trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno
vodo uporabnike javne službe obvesti na krajevno običajen način in z
objavo na svoji spletni strani. |
(5) V primeru prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo, ki nastopi
zaradi višje sile ali zaradi preprečitve ogrožanja zdravja ter življenja
ljudi in živali, upravljavec javnega vodovoda o predvidenem trajanju
prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike javne službe
obvesti na krajevno običajen način takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa
v roku 24 ur po prekinitvi ali omejitvi. |
(6) V primeru prekinitve oskrbe s pitno vodo, ki je daljša od 24 ur,
mora upravljavec javnega vodovoda uporabnikom javne službe zagotoviti
pitno vodo vsaj za nujni obseg porabe. |
|
48. člen |
|
(ukrepi ob pomanjkanju vode) |
|
(1) V primeru pomanjkanja pitne vode v vodovodnem sistemu, lahko
upravljavec javnega vodovoda izda ukrep o racionalni rabi, s katerim
omeji uporabo pitne vode. |
(2) O izdanem ukrepu o racionalni rabi pitne vode je upravljavec javnega
vodovoda dolžan takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa v roku 24 ur po
začetku veljave ukrepa o racionalni rabi, s katerim se omeji uporabo
pitne vode pisno, po elektronski pošti obvestiti Občino Škocjan in
občinski inšpektorat, uporabnike javne službe pa na krajevno običajen
način. |
(3) Ukrep o racionalni rabi pitne vode uporabnikom prepovedujejo rabo
pitne vode iz vodovodnega omrežja za namene: |
– zalivanja vrtov, zelenic in nogometnih igrišč, |
– polnjenje bazenov, |
– pranje vozil, |
– polnjenje individualnih rezervoarjev in |
– čiščenje javnih površin. |
(4) Ukrep opredeljen v tem členu ne velja za delo avtopralnic, katerih
osnovna dejavnost je čiščenje vozil. |
(5) O prenehanju ukrepa o racionalni rabi pitne vode je upravljavec
javnega vodovoda dolžan takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa v roku 24
ur po prenehanju veljave ukrepa o racionalni rabi, s katerim je bila
omejena uporaba pitne vode pisno, po elektronski pošti obvestiti Občino
Škocjan in občinski inšpektorat, uporabnike javne službe pa na krajevno
običajen način. |
|
X. NADZOR NAD IZVAJANJEM TEGA ODLOKA IN
KAZENSKE DOLOČBE |
|
49. člen |
|
(inšpekcijski organ) |
|
(1) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega odloka izvaja
inšpekcijski organ, ki ima v primeru ugotovljenih nepravilnosti in
pomanjkljivosti pravico in dolžnost odrediti vse ukrepe v skladu s tem
odlokom in z zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor. |
(2) Izvajalec javne službe in uporabniki so dolžni kršitve določil
odloka in kršitelje prijaviti pristojnemu občinskemu inšpekcijskemu
organu, ki deluje na območju Občine Škocjan. |
|
50. člen |
|
(globe) |
|
(1) Z globo 1.400 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba –
upravljavec javnega vodovoda, če: |
– ravna v nasprotju z 12. členom, |
– ravna v nasprotju s prvim in drugim odstavkom 18. člena, |
– ravna v nasprotju z 22. členom, |
– ravna v nasprotju s petim odstavkom 24. člena, |
– ravna v nasprotju s 26. členom, |
– ravna v nasprotju s 46. členom, |
– ravna v nasprotju z drugim in četrtim odstavkom 48. člena. |
(2) Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega
člena odgovorna oseba pravne osebe – upravljavca. |
(3) Z globo 1.400 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost, če: |
– ravna v nasprotju s prvo, drugo, tretjo, četrto ter sedmo alinejo
četrtega odstavka 6. člena, |
– ravna v nasprotju s tretjim in četrtim odstavkom 9. člena, |
– ravna v nasprotju s 13. členom, |
– ravna v nasprotju s 23. členom, |
– ravna v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom 27. člena, |
– ravna v nasprotju z 28. členom, |
– ravna v nasprotju z vsebino prve do desete alineje prvega odstavka
46. člena, |
– ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 48. člena. |
(4) Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek iz tretjega odstavka tega
člena odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika
ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost. |
(5) Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek iz tretjega odstavka tega
člena posameznik – uporabnik. |
(6) Z globo 1.400 evrov se kaznuje za prekršek bodoči uporabnik – pravna
oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno
opravlja dejavnost, če: |
– ravna v nasprotju z devetim odstavkom 6. člena, |
– ravna v nasprotju s tretjim in četrtim odstavkom 9. člena, |
– ravna v nasprotju s 13. členom, |
– ravna v nasprotju z 28. členom, |
– ravna v nasprotju z vsebino prve do četrte alineje prvega odstavka
46. člena, |
– ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 48. člena. |
(7) Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek iz šestega odstavka tega
člena odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika
ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost. |
(8) Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek iz šestega odstavka tega
člena posameznik – bodoči uporabnik. |
(9) Z globo 1.400 evrov se kaznuje za prekršek upravnik večstanovanjske
stavbe pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju s tretjim odstavkom
6. člena. |
(10) Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek iz devetega odstavka tega
člena odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega
podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja
dejavnost. |
|
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
51. člen |
|
(prehodni roki) |
|
Tehnični pravilnik o javnem vodovodu na območju Občine Škocjan iz
2. člena tega odloka sprejeme Občinski svet Občine Škocjan v roku enega
leta od uveljavitve tega odloka. |
|
52. člen |
|
(prenehanje veljavnosti) |
|
Z
dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo
na območju Občine Škocjan (Uradni list RS, št. 1/14). |
|
53. člen |
|
(veljavnost odloka) |
|
Ta
odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 354-0025/2016 |
Škocjan, dne 30. januarja
2018 |
|
Župan |
Občine Škocjan |
Jože Kapler l.r. |