Na podlagi 23. člena v povezavi s 173. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03-popravek in 58/03-ZZK-1) in 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99-prečiščeno besedilo, 2/01, 1/03, 6/03 in 12/05), je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 44. seji, dne 25. septembra 2006, sprejel

ODLOK

o spremembah in dopolnitvah Odloka o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za območje mesta Ptuj

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za območje mesta Ptuj (v nadaljnjem besedilu: spremembe PUP-mesto), ki jih je izdelala družba Geodetski zavod Celje, d. o. o., Celje, pod številko projekta 24D/06, in z datumom junij 2006.

S spremembami PUP-mesto se spremenijo in dopolnijo prostorski ureditveni pogoji za območje mesta Ptuj (odlok je objavljen v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, št. 7/94 in Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj, št. 11/97; v nadaljnjem besedilu: odlok).

2. člen

2. člen odloka se spremeni tako, da se glasi:

"2. člen

S PUP se, na osnovi opredelitev o urejanju prostora v dolgoročnem in srednjeročnem družbenem planu Mestne občine Ptuj, podrobneje določa urbanistične, oblikovalske in druge pogoje za posege v prostor ter ukrepe za ohranjanje in razvijanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja, za približno 2200 ha veliko območje mesta Ptuja.

PUP-mesto ne velja za dele območja mesta Ptuja, za katere so že bili sprejeti izvedbeni prostorski akti, in sicer za območja že sprejetih posebnih ureditvenih pogojev oziroma lokacijskih načrtov:

-           P11-C1 Staro mestno jedro - Ptuj (objava: Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 38/88),

-           P11-C1 Staro mestno jedro Ptuj - Kare 9 (objava: Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 29/90),

-           P11-C1 Staro mestno jedro Ptuj - Kare 14 /del/ (objava: Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 20/94 in Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 3/97),

-           P11-C1 Staro mestno jedro Ptuj - Kare 16 (objava: Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 33/90),

-           del P11-R1 Ljudski vrt (del LN; PUP-mesto velja za nogometno igrišče) (objava: Uradni vestnik Občin Ormož in Ptuj, št. 8/93),

-           P11-S6/1 Nova vas pri Ptuju (pri novi cerkvi) (objava: Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 8/94 in Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 3/99),

-           P11-S6/II Rabelčja vas - zahod (severno od Ulice 5. Prekomorske) (objava: Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 16/94 in Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 10/02),

-           P11-S6/III Rabelčja vas - zahod ("breg"), območje B (objava: Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 12/04),

-           del P11-R4 Toplice - območje hotela in lokalne obvozne ceste (objava: Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 10/05),

-           OLN za odsek hitre ceste Hajdina-Ormož na območju Mestne občine Ptuj ter navezovalno in priključne ceste mesta Ptuj (objava: Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 5/04),

-           DLN za avtocesto na odseku Slivnica - Draženci (54. člen) (objava; Uradni list RS, št. 73/05).

Z dnem uveljavitve posameznega lokacijskega načrta pa bodo iz ureditvenega območja PUP-mesto izvzeti naslednji lokacijski načrti:

-           del P11-S1 Orešje (sicer PUP; del LN za območje med začetnim delom Ulice Orešje in reko Dravo; "pozidava Belšak"),

-           P11-S1/1 Sovretova pot,

-           P11-S2/2 Krčevina pri Ptuju,

-           P11-S6/III Rabelčja vas - zahod ("breg"), območje A,

-           P11-S6/IV Rabelčja vas - zahod (zahodno od P11-S6/III RVZ "breg"),

-           P11-S14/2 Budina,

-           P11-S14/3 Budina - ob Rogoznici,

-           P11-S15/2 Med Dravo in Studenčnico - vrtec Breg,

-           (del) P11-S18 Ob Selski cesti (sicer PUP; del LN za območje južno od Ulice Šercerjeve brigade),

-           (del) P11-S23 Nova vas pri Ptuju - Ulica Jožefe Lacove (sever) (sicer PUP; del LN za osrednji in vzhodni del območja severno od Ulice Jožefe Lackove),

-           P11-I5 Ob Potrčevi cesti,

-           P11-R3 Stadion ob Volkmerjevi cesti,

-           P11-R4 Toplice (del),

-           P11-R8 Staro ptujsko (mestno) pokopališče,

-           P11-R11 Jezero,

-           P11-P1/2 Industrijska cona - sever,

-           P11-P2/1 Parkirišče pri mostu.".

3. člen

Za tretjim členom se doda nov 3.a člen, ki se glasi:

"3.a člen

Spremembe PUP-mesto se nanašajo na:

-           uskladitev besedila odloka s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/04-72, 9/04 - popravek, Uradni list RS, št. 73/05 - 3251-/54. člen/),

-           uskladitev grafičnega prikaza območij urejanja s spremembami in dopolnitvami prostorskega plana Mestne občine Ptuj,

-           uskladitev s strokovnimi podlagami za varstvo kulturne dediščine,

-           uskladitev z novimi naravovarstvenimi smernicami za ohranjanje narave,

-           varovanje kvalitete bivanja,

-           prikaz ogroženih območij zaradi poplav,

-           merila in pogoje za posege v varovalni pas omrežja posamezne gospodarske infrastrukture,

-           uskladitev z zakonodajo glede varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,

-           merila in pogoje za potrebe obrambe in civilne zaščite,

-           uskladitev glede gradnje pomožnih objektov,

-           tehnične popravke v veljavnem izvedbenem prostorskem aktu.

V tekstualnem delu vsebujejo spremembe PUP-mesto:

-           besedilo odloka,

-           seznam strokovnih podlag Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (grafični prikaz enot kulturne dediščine je prikazan v Strokovnih podlagah s področja varstva kulturne dediščine za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Mestne občine Ptuj),

-           prikaz naravovarstvenih smernic za spremembe PUP-mesto (podan je v digitalnem zapisu in v dopolnilnem posebnem grafičnem izpisu),

-           smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora.

V grafičnem prikazu so dopolnjene naslednje prostorske vsebine:

-           kartografska dokumentacija PUP-mesto se dopolni tako, da se uskladi s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Mestne občine Ptuj,

-           izločitev površin, ki se urejajo z izvedbenimi prostorskimi akti (lokacijskimi načrti in posebnimi ureditvenimi pogoji),

-           grafični prikaz v merilu 1:5.000, ki se prikaže v analogni in v digitalni obliki."

4. člen

Za 4. členom se doda nov 4.a. člen, ki se glasi:

"4.a člen

Uporabljeni izrazi imajo v tem odloku naslednji pomen:

Poselitveno območje:

je območje, ki ima pretežno skupne oblikovne značilnosti in namensko rabo in zanj veljajo enotna podrobna merila in pogoji za urejanje prostora.

Širše območje:

obsega eno ali več poselitvenih območij, in se zanje lahko določijo skupna izhodišča za podrobnejše urejanje prostora in graditev v obliki splošnih meril in pogojev za urejanje prostora.

Pretežna namembnost v poselitveni enoti:

v poselitveni enoti morajo površine namenjene osnovni dejavnosti obsegati pretežni del, to je več kot 50 % vseh površin. Spremljajoče dejavnosti lahko zasedejo le manj kot 50 % površin območja.

Faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ):

je razmerje med zazidano površino stavbe in celotno površino gradbene parcele;

za prostostoječe enodružinske stavbe je običajni FZ=0,3;

za bloke je običajni FZ=0,4.

Faktor zelenih površin (Z):

je razmerje med površino gradbene parcele, ki mora ostati zelena, in celotno površino gradbene parcele;

za prostostoječe enodružinske stavbe v mestnem okolju je običajni Z=0,5;

za bloke je običajni Z=0,3.

Faktor izrabe gradbene parcele (FI):

je razmerje med bruto tlorisno površino objekta in celotno površino gradbene parcele; pri tem je bruto tlorisna površina skupna površina vseh etaž objekta, ki so nad terenom;

za prostostoječe enodružinske stavbe je običajni FI=0,9 do 1,2;

za bloke je običajni FI=1,2 do 2,0 (pri P+2).

Dozidava objekta:

je povečanje zazidane površine obstoječega objekta do največ 50 % ob upoštevanju drugih določb tega odloka. Dozidava objekta, ki poveča zazidane površine obstoječega objekta za več kot 50 % ali dozidava površin z drugo namensko rabo, kakor jo ima osnoven objekt, pomeni gradnjo novega objekta.

Nadzidava objekta:

je povečanje objekta nad nivojem terena brez povečanja zazidane površine objekta.

Arhitekturne značilnosti stavbe so:

načrtovani gabariti stavbe, kompozicija in tekstura fasad z odprtinami in strešnimi venci, oblika, tekstura in barva kritine ter strešni elementi. Sestavni del arhitekturnih značilnosti stavbe so tudi vsi na stavbo nameščeni tehnični ali komunikacijski elementi (klimatske naprave, oglasni panoji, svetlobni napisi in podobno). Arhitekturne značilnosti stavbe je dovoljeno spreminjati le z načrtom arhitekture.

Podzemna stavba:

je tista, katere gabariti, lega v prostoru, gradbeno tehnične lastnosti in pogoji obratovanja ne ovirajo izpolnjevanja osnovnih funkcij ureditve nad nivojem terena. Podzemne stavbe se lahko gradijo povsod, če njihova gradnja ni v nasprotju z drugimi predpisi.

Izrazi s področja urejanja prostora, ki so uporabljeni v tem odloku, razen zgoraj opredeljenih, imajo pomen, kakor je opredeljen v predpisih s področja urejanja prostora in graditve objektov ter v drugih predpisih.

5. člen

V drugem odstavku 5. člena se zaporedje besed "prostorskih izvedbenih" zamenja z zaporedjem besed "izvedbenih prostorskih".

6. člen

V prvem odstavku 6. člena se za besedo "funkcije" doda beseda "poselitvenih".

7. člen

Točka d) 6. člena se spremeni tako, da se glasi:

"d1) Kot spomenike oziroma območja kulturne dediščine se ureja območja, objekte in podobno, tako opredeljene s posebnimi predpisi, in sicer: grad Ptuj (300 metrski pas), grad Turnišče z okolico, grad Ristavec z okolico, arheološko območje Hajdine in Brega, arheološko območje Vičave, Panorame, Rabelčje vasi in Potrčeve ceste, arheološko območje ob Mariborski cesti (mitrej), arheološka območja ob cesti proti Dornavi in druge s predpisi opredeljene spomenike in območja.

d2) Kot območja ohranjanja narave se urejajo:

- zavarovana območja (ZO):

(glej Odlok o razglasitvi in zavarovanju naravnih območij in spomenikov narave v občini Ptuj, Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 17/79 in 33/89)

zeleni pas mesta Ptuj (ZO)

Turnišče - okolje gradu (SON - spomenik oblikovane narave)

platana - Potrčeva cesta (NS - narav-

ni spomenik)

Hincejeva sekvoja (NS)

sekvoja na Ptujskem gradu (NS)

-           območja, predlagana za zavarovanje:

Krajinski park Drava (KP)

Ptujsko jezero (NS)

Turniška studenčnica (NS)

Hajdinska studenčnica (NS)

platana - Potrčeva cesta (NS)

Hincejeva sekvoja v Orešju (NS)

- naravne vrednote državnega oziroma lokalnega pomena (NVDP, NVLP):

(glej Zakon o določitvi in varstvu na-

ravnih vrednot, Uradni list RS, št. 111/04)

Drava - rečna loka 1 (NVDP)

Drava - stara struga (NVDP)

Ptujsko jezero (NVDP)

Hajdinska studenčnica (NVDP)

Turniška studenčnica (NVDP)

Hincejeva sekvoja v Orešju (NVDP)

platana - Potrčeva cesta (NVDP)

sekvoja na Ptujskem gradu (NVLP)

lipa na Ptujskem gradu (NVLP)

- ekološko pomembna območja (EPO):

(glej Uredbo o ekološko pomembnih območjih, Uradni list RS, št. 48/04)

Drava - spodnja EPO 41500

Dravsko polje EPO 42500

- posebna varstvena območja (PosVO):

(glej Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000), Uradni list RS, št. 49/04, 110/04)

Drava (PosVO SI5000011)

Drava (potencialno PosVO SI3000220)

            e) Šolsko namembnost ohranja območje srednješolskega centra. Športno-rekreacijska, šolska in zdravstvena namembnost se opredeljujejo kot prevladujoče namembnosti območja na levem bregu Drave, vzhodno od železniške proge med Ormoško cesto in ulico Na tratah - območje Stadiona z okolico. Območje vojašnice se po opustitvi vojaške namembnosti nameni za šolske, muzejske in druge dejavnosti humanistične usmeritve."

8. člen

V točki f) 6. člena se črta besedilo "stadiona - Štuki pri srednješolskem centru," ter tudi besedilo "Območje hipodroma v Turniščah se nameni dvonamenski rabi za hipodrom in kmetijstvo."

9. člen

V točki h) 6. člena se besedi "rudarskih nahajališč" nadomestita z besedami: "nahajališč mineralnih surovin".

V točki h) 6. člena se na koncu odstavka pika spremeni v vejico in doda besedilo: "avtocest in hitrih cest.".

10. člen

Za 6. členom se doda nov 6.a člen, ki se glasi:

"6.a člen

Novogradnje v posameznem ureditvenem območju so možne, če obstoječe infrastrukturno omrežje in naprave dopuščajo dodatne obremenitve ali če so zagotovljeni sočasni ukrepi za izbolj-

šanje ali vsaj ohranjanje nivoja infrastrukturnih uslug pod pogoji, ki jih določijo posamezni upravljalci infrastrukturnih sistemov."

11. člen

Na koncu zadnjega odstavka 7. člena se doda stavek: "To določilo ne velja za zaščitene objekte.".

12. člen

Dosedanji 10. člen se črta in se nadomesti z novima 10. in 10.a členom, ki se glasita:

d) Spomeniki oziroma območja kulturne dediščine in varstva narave

10. člen

Na spomenikih oziroma območjih kulturne dediščine se dopuščajo le posegi po tem odloku, v kolikor niso v nasprotju s predpisi, s katerimi so proglašeni za spomenike oziroma varovana območja kulturne dediščine.

Za posege na objektih, območjih in vplivnih območjih kulturnih spomenikov in varovane kulturne dediščine si je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje, na projektno dokumentacijo pa kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor.

Na arheoloških območjih je obvezen arheološki nadzor oziroma arheološka zaščitna izkopavanja. Pri večjih posegih je smiselno tudi predhodno sondiranje terena, kjer se nato na osnovi rezultatov določa podrobnejša namembnost delov zemljišča.

V primeru arheoloških zidanih struktur je le-te potrebno glede na njihovo ohranjenost prezentirati "in situ", to je na mestu najdbe ali drugače predstaviti v sklopu nove arhitekture.

Etnološki spomenik predstavljajo po-

samezne domačije. Pri morebitnih gradnjah je potrebno upoštevati dovolj velik odmik zaradi celovite ohranjenosti spomenikov. Podobno velja za zgodo-

vinske spomenike.

Podrobnejša razdelitev na območju kulturne dediščine je prikazana v grafičnem delu PUP s prikazom območja in oznake dediščine, ki je povezava s strokovnimi podlagami za varstvo kulturne dediščine, uporabljenih za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine.

10.a člen

Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednost in za-

varovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, navedeni v strokovnem gradivu "Naravovarstvene smernice za spremembe in dopolnitve PUP za območje mesta Ptuj" (Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Maribor, februar 2006), ki se hranijo na sedežu Mestne občine Ptuj.

Za gradnjo objekta na teh območjih je, skladno s 105. členom Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04-UPB2 in 61/06 ZDru-1), potrebno pridobiti naravovarstveno soglasje.

13. člen

V drugem odstavku 12. člena se črta besedilo "stadiona - Štuki pri srednje-

šolskem centru,".

Črta se celotno besedilo šestega odstavka 12. člena.

14. člen

13. člen odloka se spremeni, tako da se ta člen glasi:

"g) Kmetijstvo in gozdarstvo

13. člen

g1) Kmetijska zemljišča

Na območjih kmetijskih zemljišč so dovoljene le prostorske ureditve v skladu z zakoni in podzakonskimi predpisi, ki urejajo področje kmetijstva, z name-

nom zagotavljanja osnovne kmetijske dejavnosti, Kmetijske operacije, kot jih določa zakon o kmetijskih zemljiščih, se lahko izvajajo le na območjih, ki so v občinskem prostorskem planu temu namenjene.

Na zemljiščih, opredeljenih z družbenim planom občine (v nadaljnjem besedilu DP) kot kmetijska zemljišča, to je na območjih najboljših kmetijskih zemljišč območjih drugih kmetijskih zemljišč, se dopušča:

-           obnova in vzdrževanje melioracijskih sistemov;

-           obnova in vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav;

-           gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, opredeljenih z DP;

-           gradnja objektov za urejanje vodnega režima z namenom, da se zagotovijo obramba pred poplavami in erozijo, varstvo vodnih količin in zalog, varstvo kakovosti voda in vzdrževanje narav-

nih vodotokov, če je tako opredeljeno z družbenim planom občine;

-           melioracije kmetijskih zemljišč, opredeljene z DP, in manjše melioracije kmetijskih zemljišč velikosti do 5 ha;

-           obnova in vzdrževanje ribnikov in ribogojnic;

-           dela, povezana s posegi na sosednjih zemljiščih z drugo namensko rabo, po katerih je mogoče takoj vzpostaviti prvotno stanje;

-           ureditev obor za živino in divjad;

-           ureditev utrjenih površin za potrebe kmetijske proizvodnje.

-           postavitev ograj okoli kmetijskih zemljišč je dovoljena le v primeru, ko je ograjevanje potrebno za opravljanje kmetijske dejavnosti; ograje ne smejo biti polne površine.

Pomožni objekti se dopuščajo graditi v območjih stavbnih zemljišč, opredeljenih z DP, čebelnjaki, rastlinjaki, leseni kozolci, izvedba električnega priključka na kmetij-

skem zemljišču - električni pastir (s transformacijo na 12 V), vodovodni pri-

ključek za intenzivno gojenje povrtnin, na-

pajališče (vodovodni priključek) za živino in drobnico, ob predhodni ureditvi pašnih površin, ograje pašnikov ter ograje za zaščito pred divjadjo se dopuščajo graditi tudi na območjih najboljših kmetijskih zemljišč in območjih drugih kmetijskih zemljišč, pod pogojem, da je pridobljeno pozitivno mnenje pristojnega organa oz. službe in da se gradnja pričela po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja.

Na območju drugih kmetijskih zemljišč se dopušča tudi obnova in vzdrževanje stanovanjskih in drugih objektov. Na območjih razpršene gradnje, na katerih so zgrajena le gospodarska poslopja, so dopustne zasnove novih kmetij, stano-

vanjska gradnja pa je dopustna le, če se dokaže, da je v preteklosti stanovanjska gradnja že obstajala.

Ob izvajanju posegov, ki prekinjajo obstoječe dostope do kmetijskih zemljišč, je le-te potrebno nadomestiti.

Višinske razlike na terenu je potrebno premagovati z brežinami. Gradnja opornih zidov je dovoljena le takrat, ko za uredbo brežin ni na razpolago zadostnega zemljišča.

Do izdelave podrobnejših navodil o do-

pustnosti poseganja na kmetijska zem-

ljišča se dopušča ureditev rekreacijskih površin v odprtem prostoru, in sicer dvonamenske rabe območja - igrišče - zatravljene utrjene površine in travniki, ureditev območij ob bajerjih /ribnikih/ oziroma saniranih gramoznicah z ob-

vodnim habitatom, s sprehajalnimi potmi in razgledišči.

Na zemljiščih, opredeljenih v DP kot kmetijska, se dopušča urejati tudi sprehajalne in jahalne poti, kolesarske steze in steze s športnimi napravami ter podobno, toda le po obstoječih poteh.

V območjih za kmetijska gospodarstva (območja z oznako "SK") so dopustni naslednji posegi:

-           gradnja gospodarskih objektov, hlevov ter ostalih objektov, namenjenih kme-

tijski dejavnosti in gradnja enostavnih objektov v skladu s pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči;

-           gradnja, dozidave in nadzidave stanovanjskega objekta ter spremembe namembnosti objektov;

-           rekonstrukcije, adaptacije, rušitve, na-

domestne gradnje, tekoča vzdrževalna dela in nujne funkcionalne dopolnitve obstoječih objektov;

-           gradnja objektov za dejavnosti, ki predstavljajo nadaljevanje predelave proizvodov kmetijskega gospodarstva in za dopolnilne dejavnosti prebivalcev na kmetijah;

-           gradnja komunalne infrastrukture;

-           postavitev ograj za obore;

-           ograditev funkcionalnega zemljišča kmetije za potrebe osamitve živali na kmetiji (karantena).

Možna je gradnja celotnega kmetijskega gospodarstva ali samo posameznih objektov.

g2) Gozdna zemljišča

Območje gozdov so zemljišča, na kate-

rih je gozd ali so kot gozdna zemljišča z mejo določena v izvedbenem prostorskem aktu.

V območjih gozdov so dovoljeni posegi v prostor v skladu z zakoni in podzakonskimi predpisi, ki urejajo področje gozdarstva, z namenom zagotavljanja osnovne dejavnosti gospodarjenja z gozdovi. Posegi v prostor v območju gozdov morajo biti v skladu z gozdnogospodarskim načrtom pristojne gozdnogospodarske enote.

Na območju gozdov je dovoljena:

-           izvedba vzdrževalnih del na obsto-

ječih objektih in napravah,

-           izvedba gozdnih učnih poti,

-           priprava ali gradnja vlak za spravilo lesa, če je tako opredeljeno v gozdnogojitvenem načrtu, ki ga izdela Zavod za gozdove Slovenije (26. člen Pravilnika o gozdnih prometnicah - Uradni list RS, št. 104/04),

-           postavitev stalne gozdne žičnice,

-           ureditev stojišč stalnih naseljenih čebelnjakov in stojišč za začasne dovoze čebel na pašo, na zemljiščih, ki so s pašnim redom določena za stalne naseljene čebelnjake in stojišča za začasne dovoze čebel na pašo (6. člen Pravilnika o katastru čebelje paše, čebelarskem pašnem redu, prometu s čebelami in programu napovedi medenja - Uradni list RS, št. 94/03),

-           postavitev lovskih prež in krmišč za divjad, če je takšna postavitev predvidena z lovsko gojitvenim načrtom.

Dopustni so naslednji posegi v gozd in gozdni prostor:

-           ureditev planinske poti, sprehajalne poti in trim steze po obstoječih poteh,

-           gradnja gozdne ceste, ki je namenjena predvsem gospodarjenju z gozdom, če se nahaja na prednostnem območju za gradnjo gozdnih cest, ki je določeno v gozdnogospodarskem načrtu (3. člen Pravilnika o gozdnih prometnicah),

-           postavitev premičnega čebelnjaka z razložljivimi panji,

-           gradnja infrastrukturnih objektov in naprav.

Posegi iz prejšnjega odstavka so dopustni le, če vplivi posega v gozd ne bodo negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozdov. K zgoraj navedenim posegom je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije, Območna enota Maribor.

Ograditev posameznih delov gozda ni dovoljena, razen v primerih, ki so določeni z Zakonom o gozdovih (24. člen; Uradni list RS, št. 30/93, 13/98 Odl.US, 56/99 ZON, 67/02 ZG-A in 110/02 ZGO-1).

Negozdna zemljišča v gozdu je prepove-

dano pogozdovati, razen če je to pred-

videno v gozdnogospodarskem načrtu.

Na celotnem območju je potrebno zagotoviti nemoteno gospodarjenje z gozdom oziroma nemoten izvlek lesnih sortimentov po obstoječih vlakah (priključitev vlak na transportne poti, možnost kamion-

skega prevoza).

g3) Območje varovalnih gozdov in gozdov s posebnimi nameni

V varovalnih gozdovih so dopustni le posegi po tem odloku, v kolikor niso v nasprotju s predpisi, s katerimi so bili opredeljeni kot varovalni gozdovi.

Gospodarjenje in ravnanje z gozdovi na območjih varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom (gozdnih rezervatih), mora biti v skladu z določili Uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Uradni list RS, št. 88/05) oziroma s predpisi lokalne skupnosti, če je ta območja razglasila lokalna skupnost.

g4) Ostala območja

Posege in ureditve na stavbnih in vodnih zemljiščih, ki mejijo na območje gozdov, je treba načrtovati tako, da se ne posega v obstoječi gozdni rob. Za posamezne vrste objektov je potrebno zagotoviti naslednje minimalne odmike:

-           stavbe morajo biti odmaknjene vsaj 25 m od gozdnega roba;

-           ostali objekti, posegi in ureditve, ki so v nivoju zemljišča, pq morajo biti odmaknjeni od gozdnega roba najmanj 1,0 m.

V projektni dokumentaciji je možno opredeliti tudi manjši odmik, če je iz soglasja Zavoda za gozdove Slovenije razvidno, da manjši odmik ne povzroča negativnega vpliva na gozdni rob oziroma na funkcijo gozdov in gozdnega prostora.

Če ureditve na kmetijskih zemljiščih, ki mejijo na območja gozdov, zahtevajo objekte, morajo biti le-ti odmaknjeni najmanj 4 m od gozdnega roba.

Ob izvajanju posegov v prostor, ki pre-

kinjajo obstoječe dostope do gozdnih zemljišč, je le-te potrebno nadomestiti.

Višinske razlike na terenu je potrebno premagovati z brežinami. Gradnja opornih zidov je dovoljena le takrat, ko za uredbo brežin ni na razpolago zadostnega zemljišča.

Gradnje, navedene pod četrto alinejo 2. odstavka tega člena (gradnja objektov za urejanje vodnega režima), se dopuščajo pod pogojem, da z njimi soglašajo:

-           upravni organ, pristojen za kmetijstvo in gozdarstvo,

-           pristojna institucija za varstvo narave ter

-           pristojno vodnogospodarsko podjetje.

Dela na kmetijskih ali gozdnih zemljiščih, povezana s posegi na sosednjih zemljiščih z drugo namensko rabo, ki bi lahko povzročila večjo motnjo pri osnovni izrabi kmetijskih ali gozdnih zemljišč, se dopuščajo pod pogojem, da z njimi soglašata ..

.. upravni organ, pristojen za kmetijstvo in gozdarstvo, ter

.. pristojna institucija za varstvo narave.

Na kmetijskem delu območja Panorame se dopušča le obnova in vzdrževanje obstoječih objektov."

15. člen

Besedilo 14. člena se črta in se nadomesti z naslednjim besedilom:

"h) Ostala območja posebnih namembnosti

- pokopališča

- območja poseganja v vodni režim

- varovalni pas železniške proge

- plinovodno omrežje

- nahajališča mineralnih surovin

- deponija komunalnih odpadkov v Brstju

- čistilna naprava mesta

- območje avtocest in hitrih cest

14. člen

1. Pokopališča:

V območju novega pokopališča v Rogoznici se dopuščajo:

-           novogradnja, dozidava, obnova in vzdrževanje objektov in naprav za pokopališko in spremljajoče dejavnosti;

-           sanacijski posegi oziroma pretvorba območja v park oziroma spominski park - pod pogoji posebnih občinskih predpisov in tega odloka.

V območju starega pokopališča v Ro-

goznici se dopuščajo v prejšnjem odstavku navedeni posegi, razen novogradnje ter dozidave objektov in naprav za poko-

pališko in spremljajoče dejavnosti.

V območju starega mestnega pokopa-

lišča se dopuščajo le posegi po drugi alineji 1. odstavka te točke.

2. Območja poseganja v vodni režim:

Na vodnem in priobalnem zemljišču vodotokov ter njihovih pritokov in vodnih virov ni dovoljeno posegati v prostor, razen z deli, ki izhajajo iz 37. člena zakona o vodah (ZV-1; Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 ZGO-1, 2/04 ZZdrI-A, 10/04 Odl.US, 41/04 ZVO-1), in sicer kadar gre za:

-           gradnjo objektov javne infrastrukture,

-           gradnjo objektov grajenega javnega dobra po tem ali po drugih zakonih,

-           ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,

-           ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave,

-           gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,

-           gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, in

-           gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.

V območjih poseganja v vodni režim, opredeljenih z družbeno verificiranimi dokumenti upravljalca z vodotoki, se morajo, ob preostalih pogojih, izhajajočih iz opredelitve v družbenem planu, upoštevati tudi pogoji iz teh dokumentov oziroma upravljalca z vodotoki.

Pri predvidenih posegih je potrebno upoštevati varovanje priobalnega zemljišča in sicer pri vodotokih 1. reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča, pri vodotokih 2. reda 5 metrov od meje vodnega zemljišča. Ti odmiki morajo biti usklajeni s predvidenimi ureditvami vodotokov.

Za posege v varstvenem pasu je potrebno pridobiti smernice in mnenje Agencije RS za okolje (ARSO).

Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki lahko imajo ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda v skladu z 86. členom ZV-1.

Za posege na območju, ki so poplavno ogrožena, je v fazi izdelave projektne dokumentacije potrebna posebna preveritev. Predvideni morajo biti ukrepi varovanja pred visokimi vodami in morajo biti obdelani za celotno območje.

Na erozijsko ogroženih območjih je potrebno pred posegi v prostor zagotoviti ustrezne protierozijske ukrepe.

3. Varovalni pas železniške proge:

-           za vsak poseg v 200 m varovalnem pasu železnice je potrebno upošte-

vati veljavni zakon o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 102/04-UPB1) in pravilnik o pogojih za graditev gradbenih objektov ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem progovnem pasu in v varovalnem pasu ob industrijskem tiru (Uradni list SRS, št. 2/87), glede minimalnih odmikov bodočih objektov od osi skrajnega tira, gradnje protihrupne ograje, če se pokaže za potrebno in zaščito vseh morebitnih kovinskih delov v zemlji proti vplivu blodečih tokov zaradi v prihodnosti elektrificirane proge;

-           za vsak objekt, lociran v 200 m varovalnem pasu železnice si mora investitor pridobiti soglasje h gradnji od Javne agencije za železniški promet RS;

-           predvidene cestne povezave morajo biti oddaljene minimalno 8,00 m od obstoječega tira;

-           objekti višine do 15,00 m morajo biti oddaljeni minimalno 12,00 m od osi skrajnega obstoječega tira;

-           pri vseh prečkanjih, približevanjih in vzporednih vodenjih plinovoda z obstoječo železniško progo je potrebno upoštevati Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 bar (Uradni list RS, št. 60/01 in 54/02);

-           pri vseh prečkanjih daljnovoda in obstoječe železniške proge je potrebno upoštevati Pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, 101/05).

4. Plinovodno omrežje:

V območju prenosnega in distribucij-

skega plinovoda se dopušča:

-           posege v zvezi z graditvijo, obnovo in vzdrževanjem plinovoda;

-           posege po konkretni osnovni planski opredelitvi pod sledečimi pogoji: k vsakemu dovoljenju za lokacijo in gradnjo v varovalnem pasu prenosnega plinovoda širine 100 m na vsako stran od osi voda mora biti pridobljeno soglasje upravljalca plinovoda;

-           k vsem posegom, razen k vzdrževalnim delom, v pasu, ki sega po 30 m na vsako stran osi distribucijskega plinovoda, mora biti pridobljeno soglasje upravljalca plinovoda; v tem pasu se ne dovoljujejo novogradnje bivalnih objektov;

-           v varovalnem pasu vseh daljnovodov v širini po 5 m od osi plinovoda se dela lahko izvajajo le pod posebnimi pogoji in pod nadzorstvom pooblaščenca operaterja.

5. Nahajališča mineralnih surovin:

V območju nahajališč mineralnih surovin - gramoznicah, glinokopih i podobnem, se dopuščajo:

-           novogradnja, dozidava, obnova in vzdrževanje objektov in naprav za pridobivanje surovine, njeno predelavo in prodajo;

-           sanacijski posegi oziroma pretvorba območja v kmetijske površine ali površine za potrebe gozdarstva, lovstva, ribištva, vodnega gospodarstva, rekreacije in turizma - pod pogojem, da je posamezno nahajališče mineralnih surovin plansko opredeljeno.

Na območjih mineralnih surovin so dovoljene gradnje in prostorske ureditve v skladu z zakonom o rudarstvu in tiste, ki služijo sanaciji degradiranih območij.

Nahajališča mineralnih surovin, ki niso opredeljena z DP, se dopušča sanirati le po konkretni planski opredelitvi.

6. Deponija komunalnih odpadkov v Brstju:

V območju zaprte deponije komunalnih odpadkov v Brstju se dopušča sanacijske posege in monitoring. Deponijo komunalnih odpadkov se sanira in nadzira v skladu s sanacijskim programom za sanacijo ter zapiranje obstoječe deponije, in ki mora biti usklajen z veljavno okoljevarstveno zakonodajo.

7. Čistilna naprava mesta:

V območju čistilne naprave mesta se dopuščajo novogradnje, dozidave, vzdrževanje ter obnove objektov in naprav čistilne naprave, kompostarne in sortiranje komunalnih odpadkov.".

8. Območje avtocest in hitrih cest :

V območju, ki ga ureja PUP-M, so naslednje prometnice, ki so v pristojnosti DARS, d. d.:

-           HC Hajdina - Ormož na območju Mestne občine Ptuj (ter navezovalna in priključne ceste mesta Ptuj, prva faza),

-           AC (avtocesta) odsek Slivnica - Draženci na območju Mestne občine Ptuj.

V območju avtocest in hitrih cest se dopušča:

-           posege v zvezi z graditvijo, obnovo in vzdrževanjem avtocest in hitrih cest ter objektov in naprav, povezanih z avtocesto in hitro cesto;

-           posege po konkretni osnovni planski opredelitvi, pod pogojem. da ne bodo ovirali posegov v zvezi z avtocesto in hitro cesto.

Vse posege v varovalni pas bodoče hitre ceste bo možno izvajati le po predhodnem soglasju DARS, d. d., oziroma upravljalca ceste.

Posegi v varovalni pas prometnic ne smejo biti v nasprotju z njihovimi koristmi, ne smejo prizadeti interesov varovanja ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanje njenega videza.

V varovalnem pasu ceste je potrebno načrtovati takšne dejavnosti, ki ne bodo negativno vplivale na cesto. V bodočem in obstoječem varovalnem pasu naj se ne načrtuje stanovanjskih objektov in takšnih dejavnosti, za katere bi bil vpliv ceste lahko moteč.

Vse prostorske ureditve morajo biti načrtovane v skladu z Zakonom o javnih cestah.

DARS, d. d., oziroma upravljalec ceste ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nova poselitvena območja oziroma za območja spremenjene rabe prostora kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja avtocest, glede na že izvedene oziroma načrtovane ukrepe zaščite v sklopu izgradnje avtocest. Zato je pri načrtovanju ureditev ob avtocestah potrebno upoštevati Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 12/04), Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, 105/05) ter Pravilnik o zvočni zaščiti stavb (Uradni list RS, št. 14/99).

16. člen

Besedilo 15. člena se spremeni, tako da se glasi:

"Območja, za katera je z DP predvidena izdelava izvedbenega prostorskega načrta

15. člen

V območjih, za katera je z DP predvidena izdelava izvedbenega prostorskega načrta (označba "b" v grafičnih prilogah "Območja in načini urejanja s prostorskimi ureditvenimi pogoji") se dopuščajo:

-           novogradnje objektov in naprav, ki so nujno potrebni za vzdrževanje obstoječe gradbene strukture ali za bivanje in delo prebivalcev na teh območjih, ter da ta dela ne presegajo definicije enostavnih ali manj zahtevnih objektov in da pisno določi (definira) nujno potrebnost za urejanje prostora pristojen občinski upravni organ,

-           vzdrževanje objektov in naprav;

-           prečkanja infrastrukturnih in vodnogospodarskih objektov in naprav;

-           pripravljalna dela za izvedbo izvedbenega prostorskega načrta.

V tem območju objektom ni mogoče spreminjati namembnosti; na objektih pa so dopustna vzdrževalna dela.

Posegi po 3. in 4. alinei prvega odstavka tega člena se dovoljujejo pod pogojem, da ne bodo ovirali izvedbe izvedbenega prostorskega načrta in tudi

-           da za navedena dela zadošča priglasitev oziroma lokacijska informacija oziroma je zanje potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje,

-           da z njimi niso prizadete pravice ali zakoniti interesi drugih oseb,

-           da so predvidena dela v skladu z rešitvami v izvedbenih prostorskih aktih."

17. člen

V 16. členu se v zadnjem stavku črtata besedi "naravne in".

18. člen

Besedilo 17. člena se spremeni tako, da se glasi:

"Osnovni urbanistični pogoji

17. člen

I.          STANOVANJSKI IN CENTRALNI DELI OBMOČJA ("MESTO")

Postavitev posameznih stavb se dopušča, če se izvaja tako, da se:

-           ohranja dominantni učinek Gradu in starega mestnega jedra v podobi mesta in v poglavitnih pogledih s posameznih mestnih delov;

-           ustvarja za mesto in njegove posamezne dele povezujoče dominante;

-           povezuje in premošča razlike med vizuelno preveč različnimi deli mesta;

-           homogenizira posamezne dele mesta, ki so to v urbanističnem smislu zaradi starosti, stila ali programa stavb, zaradi funkcionalnih potreb, naravnih danosti, komunikacij ali zaradi oblike kompleksa zazidljivih zemljišč;

-           ob primarnih in sekundarnih mestnih cestah, določenih s tem odlokom, tvori veliko homogenost pozidav odsekov v posameznih delih mesta v urba-

nističnem smislu.

Kot urbanistični element za homogeniza-

cijo mesta oziroma posameznih njegovih delov, se morajo uporabljati, ob že omenjenih dominantah tudi stavbe, ki premoščajo prevelike razlike, stavbe, ki zapolnjujejo vrzeli med pozidavo, formiranje gradbenih linij, poenotenje smeri slemen stavb, višinskih, volumenskih in tlorisnih gabaritov, naklonov streh, kritin, strukturalnih elementov fasad, oblikovanja dostopov do zgradb, uskladitev barv, ograj, povezovalni drevoredi, vegetacija, ki prekrije moteče objekte ali prevelike razlike med objekti itd. v odvisnosti od kvalitete in dominacije zatečenih značilnosti v posameznem delu mesta.

Vrste objektov po funkcijah, to so stanovanjski, javni, proizvodni objekti itd., oziroma deli objektov z različno funkcijo, morajo praviloma s svojo zunanjo podobo in postavitvijo v okolje odražati, glede na dano okolje, različnost svojih funkcij. Pri oblikovanju teh zunanjih podob in pri postavitvah v okolje se mora praviloma upoštevati tradicionalno izročilo.

Pri določevanju homogenizirajočih urbanističnih elementov za posamezno stavbo se mora upoštevati določila o stopnji homogenizacije, prikazana na grafičnih prilogah "Območja in načini urejanja s prostorskimi ureditvenimi pogoji". Večja stopnja homogenizacije območja je določena, večja mora biti podobnost med postavitvami ter oblikovanji novogradenj in prevladujočih stavb v območju.

Homogenost območja pomeni obvezno prilagajanje urbanističnim in arhitekturnim značilnostim soseščine. Deljena je na tri stopnje in sicer:

V          velika homogenost zazidave

M         srednja homogenost zazidave

N          nehomogena zazidava

velika homogenost (V):

za mestno tkivo, grajeno po enotnih principih, ki ga je potrebno obdelovati kot zelo občutljivo in zahtevno. V to stopnjo je uvrščeno staro mestno jedro in kvalitetno oblikovana območja mesta;

srednja homogenost (M):

za območje manj izrazite enotnosti arhitekture, ki pa jo je potrebno izboljševati. Taka so območja organizirane gradnje vseh namembnosti. Oblikovni principi so nastavljeni za celotno območje in jih je pri gradnji potrebno upoštevati (npr. tip zazidave, oblika strehe, orientacija, gradbena črta itd.);

nehomogena zazidava (N):

so območja mešanih namembnosti, brez razpoznavne enotnosti oblikovanja arhitekture. Na teh območjih je potrebno upoštevati tiste pogoje poenotenja, ki so izvedljivi (npr. barva kritine in fasade) in tako doseči bolj urejen videz območja.".

Pred večjimi oziroma višjimi javnimi objekti se praviloma uvede, v odvisnosti od pomena, velikosti oziroma višine ter obiska teh objektov, nepozidane površine. V primerih, kjer je večje število javnih objektov v neposredni bližini, se morajo nepozidane površine pred temi objekti urediti v obliki trga. Trgi se pra-

viloma oblikujejo tudi ob križiščih pomembnih cest in na naravno centralnih ali poudarjenih točkah. Ob utrjenih površinah trgov se morajo urediti parkovne površine.

Kadar se predvideva ureditev območja večih stanovanjskih in drugih objektov, kot območje zaključene pozidave, pa zanj ni predvidena izdelava lokacijskega načrta, je potrebno zasnovati predvsem cestno mrežo območja, potek energetskih in komunalnih vodov, s poudarkom na gravitacijski kanalizaciji, pozidavo območja, povezave in soodvisnosti s sosednjimi območji, zasnove skupnih ureditev zelenih površin, prostor za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov (ekološki otok).

II. STANOVANJSKO-KMEČKI DELI OBMOČJA ("PRIMESTNA NASELJA")

Širitev naselij in graditev posameznih stavb v naseljih se dopušča, če se izvaja po krajevnih tradicionalnih značilnostih glede:

-           izbora vrste terena za gradnjo, lociranja cest in poti, oblikovanja trgov in ulic ter lociranja javnih in drugih večjih zgradb;

-           ohranjanja pogleda na javne in druge večje zgradbe, na značilne tradicionalne objekte in tradicionalne dele naselij ter na krajinske kvalitete;

-           gradbenih linij, usmeritev slemen objektov, medsebojne oddaljenosti objektov, mikrolociranja objektov glede na oblikovanost terenov, podrejanja lokacij in gabaritov zasebnih objektov lokacijam in gabaritom javnih objektov; oblikovanja gabaritov zasebnih in javnih objektov ter pomožnih objektov; lociranja gospodarskih in pomožnih objektov in podobnega;

-           morebitnih strukturalnih značilnosti fasad objektov in pomožnih objektov v posameznih delih naselja.

III. RAZPRŠENA GRADNJA

Gradnja stavb razpršene gradnje se dopušča, če se izvaja po krajevnih tradicionalnih značilnostih glede:

-           izbora vrste terena za gradnjo, lociranja objektov glede na ceste in poti;

-           ohranjanja pogledov na naselja in krajinske kvalitete;

-           lociranja objektov glede na oblikovanost terenov in temu ustrezna usmeritev slemen objektov, oblikovanje gabaritov objektov ter pomožnih objektov, lociranja gospodarskih in pomožnih objektov;

-           morebitnih strukturalnih značilnosti fasad objektov in pomožnih objektov v posameznih območjih.".

19. člen

Besedilo 18. člena se spremeni tako, da se glasi:

"Odmiki

18. člen

Objekte in pomožne objekte, ki so pritlični ali visokopritlični in imajo strehe v skladu z določili 19. člena tega odloka ter so take vrste, da njihova raba ne more vplivati v večji meri škodljivo na zdravje ljudi, se dopušča graditi v oddaljenosti 4 m in več od parcelnih meja brez posebnih pogojev.

Če so, po krajevni tradiciji, objekti oziroma pomožni objekti od parcelnih meja manj oddaljeni, se dopušča zgoraj navedene vrste objektov in pomožnih objektov graditi po krajevni tradicionalni razdalji oziroma na obstoječe temelje. Bliže parcelnih meja se dopušča graditi tudi, če tako narekuje oblikovanost terena, ali če zahteva za manjšo razdaljo oziroma za gradnjo prav od parcelne meje (strnjena ulična gradnja ali vrstna gradnja) izhaja iz zahtev homogenizacije dela mesta, v katerem se lokacija nahaja. Zadoščeno pa mora biti sanitarnim in požarnim zahtevam ter ko ni prizadeta javna korist, kadar gre za gradnjo na meji odprtega javnega prostora. Razlogi za odmik, ki je manjši kot 4 m, morajo biti utemeljeni v načrtu za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Minimalni odmiki od parcelnih meja za druge vrste objektov se na osnovi pogojev, navedenih v prejšnjem stavku, določijo v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja.

Objekt ali pomožni objekt, ki se gradi proti sosednjemu objektu na manjši razdalji, kot je višina slemena višjega od objektov, mora imeti proti temu sosednjemu objektu ali pomožnemu objektu požarni zid ali pa mora biti s tehničnimi ukrepi onemogočen prenos požara z objekta na objekt. Gospodarsko poslopje mora biti od stanovanjskega ločeno s požarnim zidom.

Kadar naj bi bili pomožni objekti, ki izpolnjujejo pogoje in zahteve glede največje velikosti, načina gradnje ter rabe in odmika od sosednjih zemljišč, določene s posebnim pravilnikom, navedenim v 40. členu tega odloka, zgrajeni bližje kot 4 m od parcelne meje, smejo veljajo zanje določila tega posebnega pravilnika.

Kot oddaljenost od parcelne meje po določilih tega odloka se šteje najkrajša razdalja med mejo sosednjega zemljišča in tej meji najbližjo zunanjo točko objekta. Če ima objekt streho z napuščem ali kakšno drugačno konzolno konstrukcijo, se kot najkrajša razdalja šteje najkrajša razdalja med mejo sosednjega zemljišča in navpičnico najbolj izpostavljenega dela napušča oziroma konzolne konstrukcije.".

20. člen

Za 18. členom se doda novi 18.a člen, ki se glasi:

"Varovalni pasovi, varovana območja in z njimi povezana soglasja

18.a člen

Če ni s posebnimi predpisi določeno drugače, znaša varovalni pas posameznih objektov gospodarske javne infrastrukture na vsaki strani

1.         avtoceste          40 m,

            hitre ceste         35 m,

            glavne ceste      25 m,

            regionalne ceste            15 m,

            kategorizirane občinske ceste     10 m,

            državne kolesarske steze           5 m,

merjeno od zunanjega roba cestnega sveta;

2.         glavne železniške proge             200 m,

            regionalne železniške proge       200 m,

            industrijskega tira:          80 m,

merjeno od osi skrajnih tirov;

3.         nihalne žičnice   20 m,

            krožne žičnice     15 m,

            žičnice, ki pozimi deluje kot vlečnica:       5 m,

merjeno od osi nosilne oziroma vlečne vrvi;

4.         prenosnega elektroenergetskega daljnovoda

                        nazivne napetosti 400 kV             25 m,

                        nazivne napetosti 220 kV             25 m,

                        nazivne napetosti 110 kV             15 m,

            prostozračnega distribucijskega elektroenergetskega voda

                        nazivne napetosti 10/20 kV          10 m,

            kabliranega distribucijskega elektroenergetskega voda

                        nazivne napetosti 10/20 kV          5 m,

merjeno od osi skrajnih vodov;

5.         prenosnega plinovoda

                        z obratovalnim tlakom 16 bar in več        100 m,

            distribucijskega plinovoda

                        z obratovalnim tlakom manjšim od 16 bar

                        in večjim od 1 bar           30 m,

            drugega distribucijskega plinovoda,

                        manjšega od 1 bar:        5 m,

merjeno od osi voda;

6.         vodovoda,

            kanalizacije,

            toplovoda oziroma vročevoda,

            voda, namenjenega telekomunikacijskim storitvam,

                        vključno s kabelskim razdelilnim sistemom in

            drugih vodov, ki služijo določeni vrsti gospodarske

                        javne službe lokalnega pomena oziroma

                        so v javno korist, razen priključkov nanje:           1,5 m,

merjeno od osi posameznega voda.

Soglasja, ki jih morajo investitorji pridobiti pred začetkom gradnje, če leži zemljišče, na katerem naj bi bil zgrajen objekt oziroma pomožni objekt, v varovalnem pasu, so soglasja oziroma dovoljenja, ki jih v skladu s predpisi, ki urejajo obratovanje objektov gospodarske javne infrastrukture iz prejšnjega odstavka, izdajajo upravljavci teh objektov.

Če ni s posebnimi predpisi določeno drugače, so varovana območja:

1. po predpisih, ki urejajo upravljanje s celinskimi in podzemnimi vodami in z njimi določenih varstvenih območij (vodovarstvena območja in območja kopalnih voda) in ogroženih območij (poplavna, plazljiva, plazovita in erozijska območja), ter po predpisih, ki urejajo rabo voda in uprav-

ljanje z vodnimi in priobalnimi zemljišči, ki segajo:

-           v primeru celinskih voda 1. reda 15 m od meje vodnega zemljišča tekoče ali stoječe vode in

-           v primeru celinskih voda 2. reda 5 m od meje vodnega zemljišča tekoče oziroma stoječe vode;

2. po predpisih, ki urejajo kmetijstvo, zemljišča, ki so primerna za kmetijsko obdelavo in so z mejo določena v izvedbenih prostorskih aktih, razen zemljišč, na katerih so grajena območja kmetij;

3. po predpisih, ki urejajo gozdarstvo, zemljišča, na katerih je gozd ali so kot gozdna zemljišča z mejo določena v izvedbenih prostorskih aktih, lahko pa tudi kot varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim namenom, katerih meje so razvidne iz akta o njihovi razglasitvi;

4. po predpisih, ki urejajo rudarstvo, zemljišča, na katerih oziroma pod katerimi je rudniški prostor, katerega meje so razvidne iz:

-           akta o pridobitvi rudarske pravice za raziskovanje mineralne surovine in

-           akta o pridobitvi rudarske pravice za izkoriščanje mineralne surovine;

5. po predpisih, ki urejajo naravna zdravilna sredstva, zemljišča, katerih meje so razvidne iz:

-           akta o razglasitvi naravnega zdravilnega sredstva in

-           akta o določitvi varstvenega območja naravnega zdravilišča;

6. po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave, zemljišča, katerih meje so razvidne iz:

-           akta o določitvi naravne vrednote, ekološko pomembnega območja in posebnega varstvenega območja,

-           akta o zavarovanju naravnega spo-

menika, strogega naravnega rezervata ali naravnega rezervata,

-           akta o zavarovanju narodnega, regij-

skega ali krajinskega parka in

-           akta o začasnem zavarovanju dela narave v času njegove veljavnosti;

7. po predpisih, ki urejajo varstvo kulturne dediščine,

zemljišča, katerih meje so razvidne iz:

-           registra kulturne dediščine,

-           akta o razglasitvi kulturnega spomenika in

-           akta o začasni razglasitvi za kulturni spomenik, v času njegove veljavnosti;

8. po predpisih, ki urejajo letalstvo, zemljišča, na katerih je območje izključne rabe letališča,

vzletišča oziroma infrastrukturnega objekta navigacijskih služb zračnega prometa ter zemljišča, nad katerimi je na podlagi predpisov, ki urejajo letalstvo, določeno območje nadzorovane rabe in območje omejene rabe;

9. po predpisih, ki urejajo področje obrambe;

10. po predpisih, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Soglasja morajo investitorji pridobiti pred začetkom gradnje, če leži zemljišče, na katerem naj bi bil zgrajen objekt ali pomožni objekt, v območju, ki je z aktom oziroma predpisom o zavarovanju opredeljeno kot varovano območje.".

21. člen

Besedilo 19. člena se spremeni tako, da se glasi:

"Gabariti objektov in strehe

19. člen

Prevladujoče etažnosti objektov v posameznih poselitvenih območjih morajo biti po določilih grafičnih prilog "Območja in načini urejanja s prostorskimi ureditvenimi pogoji".

Območji centralnih dejavnosti praviloma morata imeti več, najmanj pa eno stavbo takih gabaritov, da učinkujejo kot pomembne dominante mestne podobe. Posamezni deli mesta, v urbanističnem smislu, morajo imeti najmanj eno stavbo, ki učinkuje dominantno v tem delu mesta in kot poudarek v mestni podobi. Po več dominantnih stavb se mora zgraditi tudi ob primarnih cestah, vodečih v center mesta.

V stanovanjsko - kmečkih delih območja lahko znaša etažnost največ K+P+M. Lahko se poveča na največ K+P+1N+M, če jo - po preveritvi zadostitve določilom 17. člena - odobri Služba mestnega arhitekta.

Kleti se dopuščajo, tudi na nagnjenih terenih, le v povsem ali do 2/3 vkopani izvedbi. Če podtalnica ali sestava tal ne dopušča podkletitve, se zvišanje objektov ne dovoljuje.

Razmerje tlorisnih stranic osnovnega pravokotnika enodružinskega stanovanjskega objekta oziroma daljšega kraka takega objekta L ali T oblike, se dopušča v razmerju vsaj 1:1,25, ki ga je dopustno dograjevati na daljši strani. Razmerje teh stranic se dopušča v velikosti do 1:3, če gre za gospodarske, javne, poslovne in večstanovanjske objekte, objekte za intenzivno živinsko rejo in podobne večje objekte. Izjeme od določil, navedenih v prvem delu tega odstavka, se dopušča le, če jih - po preveritvi zadostitve določilom 17. člena - odobri Služba mestnega arhitekta.

Strehe stavb morajo biti v celoti ali v večjem delu simetrične dvokapnice s slemeni vzporednimi daljši stranici. Nad krajnimi stranicami se stavbe lahko zaključujejo s strešino prečno na streho večjega dela stavbe ali z večkapno strešino. Dovoljeni so čopi v območjih, kjer ti prevladujejo. Enokapne strehe se dopuščajo le na ozkih prizidkih.

Strehe nad vhodnimi, središčnimi ali drugimi poudarjenimi deli stavb ter strehe nad iz glavnih gmot izstopajočimi kubusi se dopuščajo prekrivati s posebno oblikovanimi strehami. To velja tudi za vetrolove, tako imenovane "zimske vrto-

ve", balkone, svetlobne pasove, svetlobnike in strešne okenske hišice. Odpiranje strešin je dopustno do 10 % površine strehe. V območjih razpršene gradnje na kmetijskih delih mestnega območja se dopušča tudi slamnata streha.

Zgoraj omenjeni večji deli strešnih ploskev morajo imeti naklon 35 - 45 stopinj in kritina mora biti žgana opeka ali betonska v obliki in barvi žgane opeke. Dopušča se tudi uporaba stekla oziroma ustrezne plastike na zasteklitvah. Na manjših strešnih elementih se dopušča uporaba tudi drugih kritin. Manjši deli streh se lahko izvedejo tudi kot pohodne terase.

Izjemoma se sme na objektih, kjer zaradi velikih prostih razponov ni smotrno uporabiti streh za naklonom, navedenim v prejšnjem odstavku, uporabiti tudi na celotni strehi manjši naklon in eternitna ali pločevinasta kritina. Širina, opredeljena kot "veliki prosti razpon" znaša > 16,00 m.

Na objektih v območju PUP-mesto, ki niso s posebnimi predpisi opredeljeni kot kulturni spomeniki ali so kako drugače zavarovani, je možna uporaba tudi drugačnih kritin ali drugačnih naklonov strešnih ploskev, kot so navedeni v

8. odstavku tega člena, v kolikor uporabljene kritine, njihov barvni videz in nakloni strešnih ploskev niso v nasprotju z značilnostmi prostora, obstoječih grajenih struktur in naravo načrtovanih prostorskih ureditev ter zagotavljajo ohranjanje posameznih sestavin kulturne dediščine v naselju.".

22. člen

Besedilo 20. člena se spremeni tako, da se glasi:

"Novogradnje zahtevneje oblikovanih in pomembnejših objektov

20. člen

Zahtevneje oblikovane stavbe smejo odstopati od zgoraj navedenih določil glede streh in kritin. Dodatna merila za odstopanje od teh določil so lahko še višinski gabarit, razmerja gabaritov, vrsta strehe, postavitev na parcelo, velikost in oblika parcele, materiali, gradiva in podobno.

K idejnim rešitvam zahtevneje oblikovanih stavb in k urbanistični postavitvi ter oblikovni zasnovi vseh pomembnejših stavb oziroma objektov mora podati svoje mnenje Služba mestnega arhitekta.".

23. člen

Prvi odstavek 21. člena se spremeni tako, da se glasi:

"Prenova streh se dopušča le ob upoštevanju določil iz zadnjih dveh predhodnih členov. Sanacija streh je praviloma mogoča le po osnovnem projektu; ob tem je zahtevana dokazljivost prvotne zasnove.".

24. člen

Besedilo 23. člena se spremeni tako, da se glasi:

"Urejanje prostega prostora

23. člen

Na posameznih območjih krajine so dovoljene le tiste gradnje, ki so za osnovno rabo območja sprejemljive in z njo skladne, ali rabi območja služijo.

Relief, površinski vodotoki in vegetacija se dopuščajo v večji meri spreminjati le, če se dokaže, da dajejo posegi večje ekonomske ali druge prednosti v primerjavi s prvotnim stanjem in če soglaša pristojna institucija za varstvo narave.

Pri urejanju stavbnih in kmetijskih zemljišč se morajo praviloma ohranjati pasovi vegetacije na mejah, drevoredi, markantnejša drevesa, skupine dreves, deli neokrnjene krajine, obraščene struge potokov in melioriranih vodotokov, žive meje in podobno.

Erozija vetra in vode ter plazovitost terena se praviloma preprečujeta z zasaditvijo vegetacije. Za podporne ali oporne zidove, urejanje vodotokov in podobno, se praviloma dopušča uporabljati le naravni material. To določilo velja tudi za obnovo.

Okolja objektov in naprav v območjih, namenjenih za industrijske oziroma obrtne ali skladiščne in transportne dejavnosti, za javne servise za goriva ter v območjih posebnih namembnosti po "h" točki 6. člena in proizvodnih objektov v ostalih območjih PUP-a, se mora takoj po zaključku gradbenih del urediti z izdatno ozelenitvijo z že bolj odraslimi sadikami dreves. To je pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja.

Izkopi v nahajališčih mineralnih surovin se morajo sproti sanirati.

Ograje proti cesti ali sosednji parceli se dopušča izvajati le tam, kjer so take ograje avtohtoni del ureditve okolja. Lahko so postavljene na mejo.

Za izvedbo ograj se ne dopušča uporaba bodeče žice, oblikovno neustreznih betonskih elementov, in odpadnih materialov. Medsosedske ograje se praviloma naj ne bi gradile višje kot 1,2 m. Ob javni cesti njihov zgornji rob oziroma pozicija ne sme posegati v polje preglednosti, zato se mora pred gradnjo ograje pridobiti soglasje upravljalca javne ceste.

Če je tako določeno v soglasju, se dopušča postavljati ograje na vrhu podpornega ali opornega zidu, in bliže cesti, če gre za ograje na že začetih gradbenih predelih. Ograje ob isti cesti v naselju se dopuščajo le v enaki višini in v enaki oddaljenosti od ceste.

Prostore pred zgradbami se dopušča urejati le po krajevnih zgodovinskih značilnostih. To velja za izvedbo dostopov in dohodov, zelenic, ograj, stopnišča v zgradbo, in podobnega.".

25. člen

Besedilo 24. člena se spremeni tako, da se glasi:

"Oblikovanje večjih elementov urbane opreme

24. člen

Za postavljanje urbane opreme veljajo določila posebnega predpisa, opredelje-

nega v 40. členu tega odloka.

Večje objekte urbane opreme: avtobusne čakalnice, telefonske govorilnice, prodaj-

ne kioske in stojnice in podobno, se dopušča postavljati pod pogoji,

-           da se jih lahko gradi samo na javnih površinah, ali neposredno ob njih,

-           da če se jih gradi na javni površini, ne smejo ovirati njene splošne rabe,

-           da če je sosednje zemljišče javna cesta, je za postavitev urbane opreme potrebno pridobiti soglasje upravljalca javne ceste,

-           da ne smejo imeti novih priključkov na objekte javne gospodarske infrastrukture, lahko pa se jih priključi na obstoječe priključke,

-           da so oblikovani estetsko in

-           da je k urbanistični postavitvi ter oblikovanju objektov pridobljeno pritrdilno mnenje Službe mestnega arhitekta.

Prodajne kioske in stojnice, kot začasne objekte, ki so namenjeni sezonski tu-

ristični ponudbi, se dovoli postavljati le izjemoma in le začasno za dobo največ enega leta (po tem času se mora dovoljenje obnoviti).

Elemente urbane opreme je dovoljeno umeščati v prostor le na podlagi soglasja Oddelka za gospodarsko infrastrukturo in okolje Mestne občine Ptuj.".

26. člen

Besedilo 25. člena se spremeni tako, da se glasi:

"Postavljanje spominskih obeležij

25. člen

Za postavljanje spominskih obeležij (kip oziroma spomenik, spominska kapelica, spominska plošča) veljajo določila posebnega predpisa, opredeljenega v 40. členu tega odloka. To določilo velja tudi za postavljanje spominskih in verskih obeležij izven pokopališč.".

27. člen

V 26. členu se na koncu besedila pika nadomesti s podpičjem ter se v nadaljevanju dodajo tri nove alinee, ki se glasijo:

"-         upoštevati je potrebno minimalne in horizontalne odmike z drugimi novimi instalacijami;

-           vsa križanja z obstoječimi komunalnimi vodi in napravami morajo biti izvedena v skladu s soglasji pristojnih organov in organizacij;

-           približevanja in križanja z ostalimi podzemnimi vodi in nadzemnimi objekti se z odmiki lahko v soglasnosti z lastnikom oziroma upravljalcem zmanjšajo na minimalno razdaljo z ustrezno zaščito.".

V istem členu se doda drugi odstavek, ki se glasi:

"V varovalnih pasovih prometne infrastrukture, določenih v zakonih in predpisih, je dovoljena gradnja, nadomestna gradnja, dozidava, nadzidava, sprememba namembnosti in hortikulturne ureditve le s soglasjem upravljalca prometne infrastrukture in v skladu z osnovno namensko rabo.".

28. člen

Besedilo 27. člena se spremeni tako, da se glasi:

"Posebni pogoji prometnega urejanja

27. člen

Kot primarne mestne ceste, s po enim voznim pasom za vsako od smeri in obojestranskim pločnikom, z voziščem z robnima pasovoma širine približno 7 m in skupne širine približno 12 m, se urejajo glavne mestne vpadnice, zahodna ob-

voznica z mostom in vzhodna obvoznica ob zunanjem robu industrijske cone.

Kot sekundarne mestne ceste, s po enim voznim pasom za vsako od smeri in eno ali dvostranskim pločnikom, z voziščem širine 5,5 m, skupne širine približno 9 m do 10,5 m, se urejajo ceste, ki povezujejo mestne dele in preostale pomembne vpadnice. Te ceste smejo biti, če ni dovolj prostora, tudi enosmerne, širine vozišča 3,5 m.

Preostale ceste so terciarne mestne ceste s po enim voznim pasom za vsako od smeri, z eno ali dvostranskim pločnikom ali brez pločnika, voziščem širine 5,5 m, skupne širine približno 6 m do 8 m. Lahko so tudi enosmerne, širine vozišča 3,5 m.