Na podlagi 12. in 72. člena
Zakona
o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, popr. 8/03) in 16.
člena
Statuta Občine Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 109/03 – UPB-1)
je Občinski svet Občine Rogaška Slatina na 10. redni seji dne 22. 10.
2007 sprejel |
|
O D L O K |
o občinskem lokacijskem načrtu za območje urejanja P1 v Rogaški Slatini |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
S tem odlokom se ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega plana Občine Rogaška Slatina sprejme občinski lokacijski
načrt za območje urejanja P1 v Rogaški Slatini (v nadaljevanju: OLN), ki
ga je izdelalo podjetje API d.o.o., arhitektura, projektiranje,
inženiring, v aprilu 2007 pod številko projekta 434/564. |
|
2. člen |
OLN vsebuje besedilo, grafične prikaze in priloge, ki se nanašajo na
območje urejanja. |
Tekstualni del obsega: |
– Opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OLN |
– Ureditveno območje OLN |
– Umestitev načrtovane ureditve v prostor |
– Opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji |
– Opis rešitev načrtovanih objektov in površin |
– Lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo |
– Zasnova projektnih rešitev prometne, energetske, komunalne in druge
gospodarske infrastrukture in obveznost priključevanja objektov nanjo |
– Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo
kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin |
– Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami |
– Predlog parcelacije |
– Etapnost izvedbe prostorske ureditve ter drugi pogoji in zahteve za
izvajanje OLN |
– Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OLN |
– Roki za izvedbo prostorske ureditve in za pridobitev zemljišč. |
Grafični del obsega: |
– Načrt namenske rabe prostora |
– Načrt ureditvenega območja s predlogom parcelacije |
– Načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor s prikazom vplivov in
povezav s sosednjimi območji. |
Priloge obsegajo: |
– Povzetek za javnost |
– Izvleček iz strateškega prostorskega akta, ki se nanaša na obravnavano
prostorsko ureditev |
– Obrazložitev in utemeljitev OLN |
– Strokovne podlage |
– Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora |
– Seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili upoštevani pri
pripravi OLN |
– Ocena stroškov za izvedbo OLN |
– Spis postopka. |
Sestavni del lokacijskega načrta so še Smernice požarne varnosti za
pripravo občinskega lokacijskega načrta za območje urejanja P1 Rogaška
Slatina, ki jih je v aprilu 2007 izdelalo podjetje SiEKO d.o.o. pod št.
projekta API-434/564, Okoljevarstvene smernice občinski lokacijski načrt
za območje urejanja P1 Rogaška slatina, ki jih je v aprilu 2007 izdelalo
podjetje izdelalo podjetje SiEKO d.o.o. pod št. projekta EKO-07-0090,
Hidrološko hidravlična analiza, ki jo je v februarju 2007 izdelalo
podjetje Hidrosvet d.o.o. pod št. projekta 5/07, Idejni načrt el.
priključkov za objekte, ki ga je izdelalo Elektroinžiniring Lilija
d.o.o. Celje ter elaborat Predlog parcelacije, ki ga je v avgustu 2007
izdelalo podjetje Geodet biro d.o.o. Rogaška Slatina. |
|
II. OBSEG UREDITVENEGA OBMOČJA |
|
3. člen |
Ureditveno območje OLN zajema površine območja urejanja P1 v Rogaški
Slatini. Meje ureditvenega območja predstavlja na jugu mestna obvoznica,
ki se deloma rekonstruira. Velikost območja OLN je cca 115872 m².
Ureditveno območje zavzema zemljišča ali dele zemljišč s parc. št.:
280/2, 280/3, 280/4, 280/5, 283/3, 283/4, 283/5, 286/1, 286/2, 286/3,
286/4, 286/5, 289/1, 289/10, 289/11, 289/12, 289/13, 289/14, 289/15,
289/16, 289/17, 289/18, 289/19, 289/2, 289/20, 289/21, 289/22, 289/3,
289/4, 289/5, 289/6, 289/7, 289/8, 289/9, 290, 291/1, 291/2, 294/1,
294/2, 294/3, 294/4, 295/1, 295/2, 296, 297, 299, 300, 301, 302/2,
302/3, 303, 304/1, 304/2, 305/1, 305/4, 305/5, 305/7, 307/2, 307/6,
309/1, 309/2, 309/3, 310, 311/1, 311/2, 319/4, 320/1, 622/1, 622/2,
623/1, 623/2, 623/3, 624, 625, 626/1, 626/2, 629/1, 629/3, 629/4, 632/1,
632/2, 633, 635, 636/1, 637/2, 639, 640/2, 641/1, 643/1, 643/2, 643/3,
643/4, 643/5, 643/6, 643/7, 643/8, 925/1, 925/2, 925/3, 926, 937/1,
937/12, 937/13, 937/4, 937/5, 946, 947, 948 in 949 v katastrski občini
Negonje. |
|
III. FUNKCIJA OBMOČJA |
|
4. člen |
Ureditveno območje OLN obsega: |
– F1 funkcionalna enota obstoječe trgovsko servisne dejavnosti |
– F2 funkcionalna enota obstoječe trgovske in obrtno proizvodne
dejavnosti. |
– F3 funkcionalna enota obstoječe trgovske in obrtno poslovne
dejavnosti, kjer so predvidene razširitve dejavnosti. |
– F4 funkcionalna enota, kjer se obstoječa dejavnost betonarne ukine,
poslovna dejavnost se ohrani in lahko razširi. Predvidena je ureditev
parkirnih mest za potrebe funkcionalne enote F4 in F3. Preko
funkcionalne enote je mogoče podaljšati cesto C2 preko potoka
Negonjščice do stanovanjskih hiš na severnem robu območja urejanja OLN. |
– F5 funkcionalna enota predvidene trgovske dejavnosti. |
– F6 funkcionalna enota obstoječe trgovsko servisne dejavnosti in nove
dejavnosti tehnološkega parka. |
– F7 funkcionalna enota predvidene dejavnosti tehnološkega parka, mogoča
je tudi rekonstrukcija obstoječe cestne povezave do objektov izven
območja urejanja OLN na severu. |
– F8 funkcionalna enota predvidene dejavnosti tehnološkega parka. |
– F9 funkcionalna enota obstoječe stanovanjske gradnje, novogradnje
stanovanjskih objektov niso dovoljene. |
– F10 funkcionalna enota obstoječe dejavnosti betonarne. |
– F11 funkcionalna enota obstoječe stanovanjske gradnje. Ob vzhodni meji
območja urejanja je proti severu dovoljeno v eni vrsti zgraditi nove
enodružinske stanovanjske objekte, ki so z dovozom povezani s cesto C5.
Zahodna polovica funkcionalne enote služi kot zeleni pas med
stanovanjsko gradnjo in obstoječo betonarno v funkcionalni enoti F10. |
– C1 obstoječa državna cesta GII – 107/1276 Podplat–Rogatec, ki se
rekonstruira z izgradnjo drevoreda, hodnika za pešce in novim cestnim
priključkom (cesta C4). |
– C2 obstoječa cesta, ki se rekonstruira z izgradnjo drevoreda, hodnika
za pešce in novimi priključki. Mogoče je podaljšanje proti severu izven
območja urejanja OLN preko funkcionalne enote F4 in potoka Negonjščica
za potrebe dovoza do obstoječih stanovanjskih hiš severno od območja
urejanja OLN. |
– C3 obstoječa cesta, ki se rekonstruira z izgradnjo drevoreda, hodnika
za pešce, novimi priključki in novim mostom preko potoka Negonjščica. |
– C4 nova cesta z novimi priključki in navezavo na državno cesto GII –
107/1276 Podplat–Rogatec (C1) in rekonstruirano obstoječo cesto C3 ter
mostom preko potoka Negonjščica. |
– C5 obstoječa cesta, ki se po potrebi rekonstruira za zagotavljanje
prometne varnosti. |
– P1 območje potoka Negonjščica. Preko tega območja je mogoče
podaljšanje ceste C2 proti severu izven območja urejanja OLN za potrebe
dovoza do obstoječih stanovanjskih hiš severno od območja urejanja OLN. |
– P2, P3 in P4 območje potoka Negonjščica. |
|
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTURNO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE |
|
5. člen |
Za urbanistično oblikovanje območja in arhitekturno oblikovanje objektov
je skladno s prikazi prostorske ureditve v grafičnih prilogah št. 3
upoštevati naslednje pogoje: |
– razporeditev objektov |
– dostope do objektov |
– maksimalne tlorisne in višinske gabarite objektov |
– določene gradbene linije za objekte |
– ter elemente za zakoličbo objektov in ureditev, ki so prikazani na
geodetskem načrtu. |
Območje novih objektov obsega gradnjo: |
– poslovno trgovskih in obrtno proizvodnih objektov v funkcionalni enoti
F3 |
– poslovno trgovskih objektov in objektov za parkiranje v funkcionalni
enoti F4 |
– poslovno trgovskega objekta v funkcionalni enoti F5 |
– objektov tehnološkega parka v funkcionalni enoti F6 |
– objektov tehnološkega parka v funkcionalni enoti F7 |
– objektov tehnološkega parka v funkcionalni enoti F8 |
– objektov potrebnih za delovanje obstoječe betonarne v funkcionalni
enoti F10 |
– dopolnilnih stanovanjskih objektov na vzhodnem robu funkcionalne enote
F11 |
– ceste C4 |
– mostov na cestah C3 in C4 |
– most na cesti C2, kolikor se cesta podaljša preko potoka Negonjščica. |
Rekonstruirajo in prenovijo se lahko vsi legalno zgrajeni objekti
znotraj ureditvenega območja OLN. |
Za morebitne nove objekte ali naprave znotraj funkcionalne enote F10,
mora investitor za tako gradnjo pridobiti vse potrebne študije in
dovoljenja s področja varovanja okolja in narave, ki jih zahteva
zakonodaja. |
V primeru večanja zmogljivosti obstoječe betonarne, mora investitor
izvesti ukrepe, ki bodo zagotovili, da emisije ne bodo presegale
obstoječih. |
Na celotnem območju OLN je potrebno zagotoviti kriterij 1 parkirno mesto
na 45 m2 bruto površine objekta. Izjema so stanovanjski objekti, kjer je
potrebno upoštevati 2 parkirni mesti na stanovanje, skladiščni objekti,
kjer potrebno upoštevati 1 parkirno mesto na 100 m2 bruto površine in
proizvodni objekti, ker je potrebno upoštevati 1 parkirno mesto na 75 m2
bruto površine. |
|
6. člen |
Lega, horizontalni in vertikalni gabarit ter zasnova zunanje ureditve je
prikazana v grafični prilogi list 3.1 in list 3.2. |
|
7. člen |
Dozidave in nadzidave |
Na funkcionalnem zemljišču novih objektov so dovoljene dozidave in
nadzidave znotraj gradbenih mej določenih v grafičnem delu – list 3.1a.
Vertikalni gabarit se mora višinsko prilagajati osnovnemu objektu
katerega ne sme preseči. Morebitno dozidavo je treba zasnovati tako, da
z osnovnim objektom tvori oblikovno celoto ob zagotavljanju potrebnih
površin za mirujoči promet. |
|
8. člen |
Namembnost objektov |
Namembnost objektov je določena v grafičnem delu – list 3.1. Predvidena
namembnost objektov se lahko spreminja vendar zgolj z namembnostmi, ki
so predvidene znotraj območja urejanja OLN. Te dejavnosti so: obstoječa
betonarna, trgovska, poslovna in tehnološki park (lahko tudi mirna
obrtniška dejavnost in storitvene dejavnosti). Novogradnje stanovanjskih
objektov načeloma niso dovoljene, obstoječim objektom pa se namembnost
lahko ohrani. Dejavnost se opredeli v projektni dokumentaciji za
pridobitev gradbenega dovoljenja. |
|
9. člen |
Gradnja enostavnih objektov |
Dovoljena je gradnja enostavnih objektov znotraj območja urejanja, v
skladu s predpisi, ki urejajo gradnjo tovrstnih objektov. |
|
10. člen |
Ograje |
Dovoljena je postavitev ograj v skladu s predpisi, ki urejajo gradnjo
tovrstnih objektov. |
|
11. člen |
Fasade |
Fasade naj sledijo modernim smernicam in oblikujejo arhitekturo
tehnološkega parka. Prilagajajo naj se dejavnosti v objektih. |
Vsi prizidki in novogradnje znotraj območja, ki se ureja z OLN, morajo
biti odmaknjeni 5 m od priobalnega pasu Negonjščice. |
|
12. člen |
Zelene površine |
Območje se v največji možni meri zazeleni. |
– Zelenice se izvedejo kot je prikazano v grafičnem delu OLN – list 3.1. |
– Devored se izvede ob novopredvidenih in rekonstruiranih obstoječih
cestnih povezavah znotraj območja urejanja kot je prikazano v grafičnem
delu – list 3.1. |
|
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE IN KOMUNALNE
INFRASTRUKTURE |
|
13. člen |
Na območju urejanja bo cestna in obcestna infrastruktura zavzemala
naslednje profile: |
Cesta C1 – glavna cesta G II – 107/1276 Podplat–Rogatec |
Razširitev
ceste za tretji pas |
–
vozišče 10,00 m |
–
pločnik 1,60 m |
– bankina
(varovalni pas) 2 x 1,00 m |
------------------------------- |
Skupaj: 13,60 m |
Cesta C2 –
razširitev ceste |
–
vozišče 7,00 m |
–
pločnik 2 x 1,60 m |
–
zelenica 2,00 m |
–
bankina 2 x 0,50 m |
------------------------------- |
Skupaj: 13,20 m |
Cesta C3, C4 |
– vozišče
6,00 m |
–
zelenica 2,00 m |
–
pločnik 1,60 m |
–
bankina 1,00 m |
–
bankina 0,50 m |
------------------------------- |
Skupaj: 11,10 m |
|
|
|
Znotraj regulacijske linije so dopustni tudi varčnejši profili, kjer se
smiselno zamenjajo pločniki in zelenice. |
Za posamezne širine obstoječih cest, ali za gradnjo novih, je mogoče
izvajati fazno gradnjo, ki jo pač pogojujejo investitorji novih
objektov, pri tem pa je posamezne odseke potrebno zgraditi v celotni
širini z vso potrebno infrastrukturo, ki jo predvideva OLN. |
|
14. člen |
Znotraj območja urejanja OLN je potrebno upoštevati vso obstoječo in
predvideno komunalno infrastrukturo. |
Vsa križanja se morajo izvesti v skladu s predpisi, oziroma po pogojih
upravljalcev. Pred gradnjo je potrebno obstoječe vode zakoličiti in
določiti njihovo natančno lego. Detajlne rešitve se obdelajo v projektni
dokumentaciji PGD, PZI. |
Možna so manjša odstopanja od predvidenih rešitev opredeljenih v tem
odloku, če so rešitve utemeljene iz tehničnega in ekonomskega vidika in
ne vplivajo na koncept ostalih rešitev. |
|
15. člen |
V ureditvenem območju LN so predvidene naslednje ureditve: |
Vodovod |
Preko obravnavanega območja poteka tlačni vodovod d 90 mm ''Mijošek'',
ki ga je potrebno prestaviti ob cesto C4. Prav tako je potrebno
prestaviti, obstoječe vode, ki potekajo ob glavni cesti G II in jih
nadomestiti z novim vodom DN 80 mm. |
Obstoječe vode povežemo z novo zanko DN 80 mm, ki bo potekala ob cesti
C3 in C4, delno pa jih dogradimo s posameznimi vejami, tako da dobimo
krožno hidrantno omrežje s potrebnimi nadzemnimi hidranti. |
Na mestih križanj z ostalimi vodi je potrebno izvesti ustrezne zaščitne
ukrepe, ter dela izvajati v skladu s pogoji upravljalca. |
Kanalizacija |
Za zbiranje odpadnih in fekalnih voda je predviden zbirni kanal iz PVC
DN 300 mm, ki bo potekal ob glavni cesti G II, oziroma po dograditvi
tretjega pasu, približno po sredini le-tega in bo povezan z obstoječo
centralno čistilno napravo na jugu Rogaške Slatine. |
Priključki iz obravnavanega področja bodo iz PVC DN 200 mm, potekali pa
bodo v smeri jug–sever, pri obstoječi cesti C2 po levem robu ceste, pri
cesti C4 po sredini ceste. Za območje na levem bregu Negonjščice bo
potrebno zgraditi nov kanal, ki bo priključen na zbirni kanal na
skrajnem jugo-vzhodnem delu izven meje območja OLN (lokacija prečkanja
ceste G II). |
Vsa kanalizacija odpadnih in fekalnih voda mora biti zgrajena vodotesno.
Za revizijske jaške se naj uporabi tipske montažne PVC jaške istega
proizvajalca kot za PVC kanalske cevi (stikovanje …). |
Obstoječi objekti, ki so priključeni na obstoječe greznice se morajo po
izgradnji kolektorja fekalne kanalizacije nanj priključiti, greznice pa
opustiti. Predviden kolektor fekalne kanalizacije je pogoj za gradnjo
novih objektov na območju OLN. Gradnja kolektorja fekalne kanalizacije
in novih objektov se lahko izvaja istočasno. |
Pri izvajanju ureditev znotraj ureditenega območja OLN je potrebno
upoštevati določbe Pravilnika o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne
in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02 in 50/04). |
Padavinske vode |
so iz večine obstoječih objektov in utrjenih cest speljane v odprte
odvodnike. Ob cesti C2 poteka od severa (Gic, Merkur) proti jugu kanal
PVC DN 400 mm, delno betonske cevi DN 600 mm, in na koncu pod glavno
cesto G II mimo bencinskega servisa B.C. DN 800 mm z iztokom v odprti
odvodnik. |
Objekt 8 (avtomobilski salon) ima kanalizacijo speljano po brežini v
odvodni jarek, ki poteka ob cesti G II, ostali obstoječi objekti pa
imajo izlive v potok Negonjšico. |
Za predvidene objekte in za nekatere obstoječe je potrebno zgraditi novo
padavinsko kanalizacijo. |
Obstoječe objekte 5, 6, 16 (Gic, Merkur), ter predvidene nove 17, 18 ter
9 priključimo na nov kanal PVC DN 400 mm, ki bo potekal delno v cesti C3
in delno po 5 m vodnem pasu na desnem bregu Negonjščice, do odprtega
zadrževalnega bazena (ZB 2 – 150 m3), od koder bo voda speljana v
Negonjšico. |
Na levem bregu morajo biti na odprti zadrževalni bazen (ZB 1 – 40 m3)
priključeni novi objekti 19, 20 in 21. Kanal do ZB 1 bo iz PVC DN 250
mm, potekal pa bo po cesti C4. |
Ostali obstoječi in predvideni objekti na desnem bregu se priključijo na
kanal PVC DN 250–DN 350 mm, ki bo potekal po razširjenem delu ceste G II
od objekta ''avto Alka'' pa vse do izliva v Negonjščico na jugo–vzhodu
kompleksa izven meje območja OLN. |
Vse onesnažene padavinske vode iz parkirnih in manipulativnih površin
morajo biti pred priključitvijo na javni kanal očiščene v oljnem
lovilcu. |
Iztok padavinskih vod v vodotok bo načrtovan tako, da ne bo segal v
svetli profil vodotoka. Iztočna glava bo izoblikovana pod kotom enakemu
naklonu brežine vodotoka. Na območju iztoka bo struga ustrezno
zavarovana pred vodno erozijo. |
Plinovod |
Za energetsko oskrbo s plinom je predvidena priključitev na
projektirani, oziroma predvideni nizkotlačni plinovod PE 160 mm, ki bo
potekal ob robu vozišča, ali pod pločnikom. |
Predvidena je krožna zanka ob cestah C1, C2, C3 in C4, kar bo
zagotavljalo zanesljivejšo oskrbo. |
Pri nadaljnem načrtovanju krožne povezave ob cesti C3 in C4 bo potrebno
upoštevati omejitve, ki veljajo v varnostnem pasu plinovoda, ter
pridobiti soglasje upravljalca. |
Posegi v varnostnem pasu, ki za plinovode z delovnim tlakom do vključno
5 bar znaša 2 m na vsako stran, se lahko opravljajo samo pod stalnim
nadzorom pooblaščenega upravljalca plinovoda. |
Zasaditev dreves v pasu 1,5 m na vsako stran plinovoda, oziroma
priključnih plinovodov, ni možna. V tem pasu je dovoljena le zasaditev
grmovja s koreninami, ki zrastejo v globino maksimalno do 0,50 m. |
Telekomunikacijsko omrežje |
Skladno s potrebami novih objektov po TK priključkih, bo potrebno
izdelati projekte priključkov do posameznih objektov. |
Predvidena je nova TK kabelska kanalizacija, ki bo potekala pod
pločnikom vzporedno z elektro kabelsko kanalizacijo (cesta C1, C4), ob
cesti C3 pa bo potekala v bankini. |
Vse potrebne prestavitve in zaščite obstoječega TK omrežja zaradi
pozidave, izvede na osnovi projektnih rešitev Telekom Slovenije, d.d. |
Električno omrežje |
Energija za napajanje obravnavanega območja bo na razpolago v TP, ki se
napajajo v območju OLN. |
Trase priključnih kablovodov do posameznih objektov bodo obdelane v PGD,
PZI projektih. |
Izdelava je idejna rešitev tras NN vodov, ki je osnova za OLN in
projekte PGD, PZI. |
Vse električne vode je potrebno pred pričetkom del zakoličiti in
določiti njihovo natančno lego. Eventualne zaščite in prestavitve se
izvedejo v skladu s pogoji upravljalca. |
V postopku izdelave projektne dokumentacije je potrebno pridobiti od
Elektra Celje, d.d. projektne pogoje v skladu s 50. členom ZGO-1. |
Ob cestah, kjer poteka pločnik je predvidena javna razsvetljava.
Kandelabri, oziroma svetilke bodo umeščene med posameznimi drevesi
drevoreda, tip pa se definira v projektni dokumentaciji. |
|
V. OKOLJEVARSTVENI IN DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR |
|
16. člen |
Vodnogospodarske ureditve in varovanje vodnih virov |
Podtalnica |
Zaradi izgradnje novih objektov, oziroma povoznih površin ni pričakovati
vplivov na nivo podtalne vode. |
Podtalnico je potrebno varovati z naslednjimi ukrepi: |
Odpadne in fekalne vode se odvedejo preko vodotesne kanalizacije v
obstoječ in v predviden zbirni kanal. |
Pri izvajanju gradbenih del, je potrebno zagotoviti vse potrebne ukrepe
za preprečitev morebitnega razlitja nevarnih snovi v podtalje, oziroma v
Negonjščico. |
Odvod padavinskih voda iz cestišča in utrjenih površin se izvede po
vodotesni kanalizaciji preko objektov predčiščenja (peskolovi, lovilci
olja in zadrževalnika) v Negonjščico. |
Površinske vode |
Preko obravnavanega območja poteka potok Negonjščica. |
Negonjščica, ki poteka preko območja lokacijskega načrta, je vodotok 2.
reda. Zunanja meja priobalnega zemljišča na vodotokih 2. reda sega 5 m
od meje vodnega zemljišča oziroma od zgornjega roba brežine vodotoka
(14. člen ZV-1). Na vodnem in priobalnem zemljišču po 37. členu ZV-1
(Uradni list RS, št. 67/02) ni dovoljeno posegati v prostor, razen v
primerih, ki jih ta člen posebej navaja. |
Pri nadaljnji izgradnji je potrebno upoštevati ukrepe, ki so predvideni
na Negonjščici za zagotavljanje večje poplavne varnosti. |
Pri gradnji je dovoljeno uporabljati samo takšne materiale, ki kasneje
ne morejo ogroziti podtalnice. |
Na območju površinskih vodotokov se izvedejo naslednji ukrepi: |
– na območju obdelave se nahaja priobalno zemljišče Negonjščice, |
– z današnjo ureditvijo je območje poplavno ogroženo s strani visokih
vod Negonjščice, |
– za to območje je bila izdelana hidrološko hidravlična analiza pri
podjetju Hidrosvet d.o.o. pod zaporedno številko 5/07, ki je sestavni
del OLN, |
– skladno s Hidrološko hidravlično študijo je za zagotovitev poplavne
varnosti območja potrebno: |
– pogoj za zagotovitev potrebne poplavne varnosti je odstranitev
propusta med profiloma P17 in P18 (nadomestna premostitev je predvidena
gorvodno od omenjenega propusta med profiloma P18 in P19), ter zamenjava
propusta med profiloma P10 in P11 s premostitvijo ustreznejših dimenzij.
Glede na rezultate hidravličnih izračunov in obstoječi teren ne mestu
predvidenih novih premostitev je potrebna minimalna širina mostne
odprtine (pravokotno na os vodotoka) 8,0 m. Mostna konstrukcija naj se
izvede brez vmesnih opornikov. Minimalna kota spodnjega roba mostne
konstrukcije mora biti načrtovana na koti HQ 100 + 50 cm varnostnega
nadvišanja. V sklopu ureditvenih del v strugi Negonjščica je potrebna
tudi ureditev nivelete med profiloma P18 in P21. Izgradnja teh
protiplavnih ukrepov je pogoj za novogradnjo v poplavno ogroženih
funkcionalnih enotah F7 in F10. Novogradnje v funkcionalnih enotah F7 in
se lahko izvajajo hkrati z izvajanjem protipolavnih ukrepov; |
– da bodo objekti predvidene cone Negonje v funkcionalnih enotah F7 in
F10 poplavno varne je potrebno pri načrtovanju upoštevati varnostno
višino, zato je niveleto platoja potrebno dvigniti na koto HQ100
(izračun predvidenega stanja) + min. 50 cm varnostnega nadvišanja; |
– pri načrtovanju cone je potrebno upoštevati tudi zakonsko določen
obvodni pas v širini petih metrov (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02), ki
v 14. členu navaja, da zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah
drugega reda 5 metrov od meje vodnega zemljišča. Na levem bregu (med
profili P11 in P18) smo ohranili tudi retenzijske površine za razlivanje
morebitnih voda s povratno dobo 100 let. |
– območje severno od potoka Negonjščica ostaja razlivno področje za
poplavne vode, kot je označeno v Hidrološko hidravlični študiji,
retenzijsko območje potoka Negonjščica se mora ohraniti najmanj v mejah,
kot so predvidene v Hidrološko hidravlični študiji, ki je sestavni del
OLN, kar pomeni, da na tem območju gradnje niso dopustne razen
infrastrukturnih objektov, |
– za zagotovitev poplavne varnosti območja je mogoče uporabiti druge
tehnične rešitve, če se k njim predhodno pridobi soglasje Agencije
Republike Slovenije za okolje, |
– pri izvajanju gradbenih del, je potrebno zagotoviti vse potrebne
ukrepe za preprečitev morebitnega razlitja nevarnih snovi v podtalje,
oziroma potoku Negonjščica, |
– v času gradnje ob potoku Negonjščica je potrebno zagotoviti, da ne
pride do porušitve brežin in posegov v območje potoka. |
V skladu s 150. členom Zakona o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02)
se lahko poseg v prostor, ki lahko trajno ali začasno vpliva na vode in
vodni režim, izvede samo na podlagi vodnega soglasja. |
|
17. člen |
Ravnanje z rodovitno prstjo |
Zgornjo humusno prst je treba pravilno odgrniti, začasno in ustrezno
deponirati ter ponovno uporabiti za rekultivacijo poškodovanih zemljišč,
ureditev funkcionalnih zemljišč objektov in zelenic. |
Z viški rodovitne zemlje naj razpolaga lokalna skupnost v skladu z
občinskimi odloki. |
Omilitveni in zaščitni ukrepi |
Gradnja |
V času gradnje je potrebno upoštevati naslednje omilitvene in zaščitne
ukrepe za zmanjšanje negativnih vplivov na tla in podtalnico: |
– Točenje goriva v gradbene stroje na območju gradbišča je potrebno
izvajati z ustrezno cisterno za razvoz goriva in na vnaprej določenih in
ustrezno pripravljenih mestih. Točenje goriva in olja iz sodov ni
dovoljeno. |
– Investitor, ki naroči graditev objekta mora zagotoviti, da izvajalci
gradbenih del na gradbišču hranijo ali začasno skladiščijo odpadke, ki
nastajajo pri gradbenih delih, ločeno po vrstah gradbenih odpadkov iz
klasifikacijskega seznama odpadkov. |
– Investitor mora zagotoviti, da izvajalci gradbenih del odpadke hranijo
ali začasno skladiščijo na gradbišču tako, da ne onesnažujejo okolja in
je zbiralcu gradbenih odpadkov omogočen dostop za njihov prevzem ali
prevozniku gradbenih odpadkov za njihovo odpremo. Če hramba ali začasno
skladiščenje gradbenih odpadkov ni možna na gradbišču, mora investitor
zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke odlagajo
neposredno po nastanku v zabojnike. |
– Med drugim je nevarne odpadke potrebno zbirati ločeno (prepovedano je
mešanje nevarnih odpadkov z ostalimi odpadki). |
– Določeno mora biti ustrezno opremljeno mesto na območju gradbišča za
začasno skladiščenje nevarnih odpadkov, skladiščne posode za nevarne
odpadke pa morajo biti iz ustreznih materialov (odpornih na skladiščene
snovi), zaprte in ustrezno označene (oznaka odpadka, oznaka nevarnosti),
s čimer bo preprečeno iztekanje ali izpiranje nevarnih snovi v tla in
podtalnico. |
– Zagotovljen mora biti reden odvoz z območja gradbišča, pri čemer mora
investitor zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke
oddajo zbiralcu gradbenih odpadkov in nevarne odpadke oddajo pooblaščeni
organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar mora biti tudi ustrezno
evidentirano. |
– Prepovedano je izlivanje nevarnih in drugih tekočih odpadkov v tla
(ali v kanalizacijski sistem, ko bo ta zgrajen). |
– Skladiščenje nevarnih snovi in kemikalij, ki se uporabljajo pri
gradnji in ki so kot nevarne opredeljene skladno z določili Zakona o
kemikalijah, mora biti urejeno tako, da se preprečijo škodljivi vplivi
na podtalnico in okolje. |
– Izvajalec gradbenih del mora med drugim zagotoviti, da so na območju
gradbišča skladiščene le sprotne oziroma le najmanjše možne količine
nevarnih snovi oziroma kemikalij, ki se pri gradnji uporabljajo, ter
hkrati čim krajši čas. |
– Zagotovljeno mora biti ustrezno opremljeno mesto za skladiščenje teh
snovi, z lovilno skledo ustrezne prostornine, ki bi v primeru razlitja,
razsipa ali druge nezgode omogočila zajem teh snovi in preprečila iztok
v tla, poleg tega pa mora ta skladiščni prostor biti zaščiten pred
atmosferskimi vplivi, preprečen pa mora biti tudi dostop nepooblaščenim
osebam. |
– Za skladiščenje nevarnih snovi oziroma kemikalij naj se uporablja
originalna embalaža, posode za skladiščenje pa morajo biti zaprte in
ustrezno označene (oznaka nevarnosti). |
– Vsak morebitni vnos onesnaževala v tla in s tem posredno tudi v
podzemne vode je potrebno takoj sanirati. Za primer dogodkov, kot je
npr. razlitje naftnih derivatov iz strojev in transportnih vozil ali
razlitje drugih nevarnih tekočin, mora biti pripravljen poslovnik (načrt
ravnanja) za takojšnje ukrepanje. Onesnaženo mesto je potrebno, če je to
mogoče, najprej nevtralizirati, ves onesnažen material je potrebno takoj
shraniti v neprepustne zaprte posode in ga predati v oskrbo
pooblaščenemu zbiralcu ali odstranjevalcu tovrstnih nevarnih odpadkov.
Na vnaprej določenem mestu mora biti na voljo vsakemu zaposlenemu
dostopna oprema za takojšnje ukrepanje. |
– Vse nevarne snovi oziroma kemikalije naj bodo skladiščene na enem,
ustrezno varnostno opremljenem mestu in zaščitenem pred atmosferskimi
vplivi, zaradi lažjega nadzora. Zagotovljen mora biti zajem teh snovi v
primeru razlitja, zato mora biti zagotovljen lovilni prostor z ustrezno
prostornino, ki ustreza količini skladiščenih nevarnih snovi ali druge
tehnične rešitve, ki bodo zagotovile, da bodo preprečeni škodljivi
vplivi na okolje. Nevarne snovi naj bodo skladiščene po možnosti v
originalni embalaži oziroma v zaprtih skladiščnih posodah, odpornih na
skladiščene nevarne snovi. Embalaža mora biti ustrezno označena, v
skladu s predpisi, ki urejajo označevanje nevarnih snovi in pripravkov
(ime, oznaka nevarnosti …). Na območju gradbišča naj se skladiščijo
najmanjše možne in le nujno potrebne količine nevarnih kemikalij, čim
krajši čas. |
– Vsi transportni in gradbeni stroji, uporabljeni pri gradnji, morajo
biti tehnično brezhibni in ustrezno vzdrževani. Vzdrževalna dela (kot
npr. menjava olja) na gradbenih strojih morajo potekati izven gradbišča,
v ustrezno opremljenih delavnicah, le izjemoma na območju gradbišča na
za to vnaprej predvideni in za naftne derivate neprepustno utrjeni
površini oziroma zavarovani tako, da je preprečen izliv naftnih
derivatov v tla in posredno v podtalnico. |
– Pri ukrepih za zaščito tal je potrebno upoštevati tudi ustrezno
ravnanje z nevarnimi odpadki, s čimer bo preprečen direktni vnos,
izpiranje ali izluževanje nevarnih kemikalij snovi v tla in posredno v
podzemne vode. |
Obratovanje |
V času obratovanja je potrebno upoštevati naslednje omilitvene in
zaščitne ukrepe za zmanjšanje negativnih vplivov na tla in podtalnico: |
– Kolikor bodo na predvidenih objektih izvedeni rezervoarji za kurilno
olje, je pod njimi potrebno predvideti lovilni bazen v betonski,
oljenepropustni izvedbi. |
– Pri projektiranju parkirišč osebna in tovorna vozila je potrebno
upoštevati Pravilnik o minimalnih tehničnih in drugih pogojih za
parkirna mesta za motorna vozila in priklopna vozila ter mesta za
njihovo vzdrževanje. Parkirne in manipulativne površine morajo biti
obrobničene; meteorne vode iz njih pa speljane preko peskolovov in
lovilcev olj. |
– Zbiranje odpadkov je potrebno urediti tako, da bo preprečeno izcejanje
kakršnihkoli odpadnih vod v tla in v površinske vodotoke. |
– Predvidene dejavnosti v objektih morajo pri morebitni uporabi nevarnih
snovi, skladišča urediti skladno s Pravilnikom o tem, kako morajo biti
zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in
škodljive snovi, tehnologija predvidenih dejavnosti pa mora biti
izvedena tako, da je preprečen vnos nevarnih snovi v tla. |
– Kvaliteta odpadnih vod iz predvidenih dejavnosti v objektih mora biti
skladna z vrednostmi, ki jih določa Uredba o emisiji snovi in toplote
pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. |
– Prepovedano je izlivanje nevarnih kemikalij ali tekočih nevarnih
odpadkov v tla in s tem posredno v podtalnico. |
– Lovilci olj in njihovo vzdrževanje morajo ustrezati normativom glede
na Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode
in javno kanalizacijo. |
|
18. člen |
Varovanje objektov in območij kulturne dediščine |
Znotraj območja urejanja ni evidentiranih objektov kulturne dediščine. |
|
19. člen |
Varovanje objektov in območij naravne dediščine |
Znotraj območja urejanja ni evidentiranih objektov naravne dediščine. |
|
20. člen |
Varovanje pred hrupom |
Sestavni del OLN so Okoljevarstvene smernice občinski lokacijski načrt
za območje urejanja P1 Rogaška Slatina, ki jih je v aprilu 2007 izdelalo
podjetje izdelalo podjetje SiEKO d.o.o. pod št. projekta EKO-07-0090. |
Obravnavano območje spada v območje IV. stopnje varstva pred hrupom,
kjer znaša mejna raven hrupa 75/65 dBA za dan in noč. Emisije hrupa
predvidenih objektov in prometne infrastrukture ne bodo presegle
dopustnih meja, ki so predvidene za to območje. |
Omilitveni in zaščitni ukrepi |
Gradnja |
V času gradnje je potrebno upoštevati naslednje omilitvene in zaščitne
ukrepe za zmanjšanje negativnih vplivov na hrup v okolju: |
– Vsi gradbeni stroji in delovne naprave morajo biti tehnično brezhibni
in morajo ustrezati standardom kakovosti glede emisij hrupa, v skladu s
Pravilnikom o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem. |
– Upoštevati je treba časovne omejitve gradbenih in transportnih del
(delo le v dnevnem času ob delavnikih med 6. in 18. uro, v večernem in
nočnem času in ob nedeljah ter praznikih pa samo izjemoma oziroma v
primeru neodložljivih del). |
– Delovodje morajo zagotoviti ustrezno disciplino na gradbišču. Zvočni
signali naj se uporabljajo le v nujnih primerih, motorji strojev pa naj
brez potrebe ne obratujejo v prostem teku. |
– V primeru, da bi meritve hrupa v času gradnje pokazale preseganje
dovoljenih ravni hrupa, je potrebno zagotoviti ustrezne dodatne zaščitne
ukrepe, pri čemer imajo prednost ukrepi zmanjšanja emisije hrupa pri
njenem izvoru pred ukrepi preprečevanja širjenja hrupa v okolju (npr.
omejitev časa, v katerem se dela izvajajo, zmanjšanje števila hkrati
delujočih hrupnih naprav, itd.). |
Obratovanje |
V času obratovanja je potrebno upoštevati naslednje omilitvene in
zaščitne ukrepe za zmanjšanje negativnih vplivov na hrup v okolju: |
– Vse proste površine v okolici objekta je potrebno v čimvečji meri
zazeleniti tudi z višjimi drevesnimi vrstami in grmovnicami, s čimer bo
omiljeno širjenje hrupa v okolico. |
– V primeru, da bi prve meritve hrupa oziroma meritve hrupa po pričetku
obratovanja pokazale čezmerno obremenjevanje okolice s hrupom, je
lastnik ali upravljavec naprave ali obrata dolžan zagotoviti ustrezne
dodatne zaščitne ukrepe, kakor tudi ponovne meritve hrupa po izvedenih
ukrepih. Pri izbiri ukrepov varstva pred hrupom imajo prednost ukrepi
zmanjšanja emisije hrupa pri njenem izvoru pred ukrepi preprečevanja
širjenja hrupa v okolju. |
|
21. člen |
Varstvo zraka |
Gradnja |
V času gradnje je potrebno upoštevati naslednje omilitvene in zaščitne
ukrepe za zmanjšanje negativnih vplivov na zrak: |
– V času gradnje novih objektov ali rekonstrukcije ali odstranitve
obstoječih objektov je potrebno preprečiti emisije prahu z vlaženjem. |
– Uredba o pogojih, pod katerimi se lahko pri rekonstrukciji ali
odstranitvi objektov in pri vzdrževalnih delih na objektih, instalacijah
ali napravah odstranjujejo materiali, ki vsebujejo azbest v 7. členu
določa: |
– da mora izvajalec del pred pričetkom odstranitve azbestnih materialov
sestaviti pisna navodila za izvajanje del, |
– da mora biti območje odstranjevanja ograjeno, razen če gre za območje
odstranjevanja, na katerem se izvajajo dela manjšega obsega. |
– Pri odstranjevanju kritine iz azbestnih plošč bodo delavci lahko
izpostavljeni azbestnemu prahu ali prahu materialov, ki vsebujejo
azbest, zato je potrebno upoštevati Pravilnik o varovanju delavcev pred
tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (Uradni list RS, št.
93/05). |
– Uporabljeni gradbeni in drugi stroji z motorji z notranjim
izgorevanjem morajo ustrezati določbam Pravilnika o emisiji plinastih
onesnaževal in delcev iz motorjev z notranjim zgorevanjem, namenjenih za
vgradnjo v necestne premične stroje. |
– Z ustreznimi organizacijskimi ukrepi je mogoče zmanjšati emisije v
zrak iz tovornih vozil in gradbenih strojev na gradbišču (npr.
preprečevanje nepotrebnega čakanja tovornih vozil s prižganim motorjem
itd.). |
– V sušnem in vetrovnem vremenu je potrebno sipke materiale na tovornih
vozilih pokriti, obvezno pa je tudi vlaženje nezaščitenih površin za
preprečevanje raznašanja prahu z območja gradbišča, pa tudi čiščenje
tovornih vozil pred vožnjo z gradbišča na javne prometne površine. |
– Pri gradnji naj se uporablja tehnično brezhibna in redno vzdrževana
mehanizacija. |
Obratovanje |
V času obratovanja je potrebno upoštevati naslednje omilitvene in
zaščitne ukrepe za zmanjšanje negativnih vplivov na zrak: |
– redno vzdrževanje in izvajanje predpisanih monitoringov tehnoloških
postrojenj in kurilnih naprav, |
– redno vzdrževanje cestišč in povoznih površin. |
Zaradi predvidenega prometa se v času obratovanja onesnaženost zraka
zaradi emisij škodljivih snovi na območju urejanja ne bo bistveno
povečala. Posebni aktivni ukrepi v času obratovanja niso potrebni. |
|
22. člen |
Ravnanje z odpadki |
Omilitveni in zaščitni ukrepi |
Gradnja |
V času gradnje je potrebno upoštevati naslednje omilitvene in zaščitne
ukrepe za zmanjšanje negativnih vplivov odpadkov: |
– Investitor mora zagotoviti, da izvajalci gradbenih del na gradbišču: |
– hranijo ali začasno skladiščijo gradbene odpadke ločeno po vrstah
odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov, |
– nevarne odpadke hranijo ali skladiščijo ločeno od drugih (mešanje
posameznih vrst nevarnih odpadkov med seboj ali mešanje nevarnih z
nenevarnimi odpadki ni dovoljeno), |
– gradbene odpadke hranijo ali začasno skladiščijo tako, da ne
onesnažujejo okolja in je zbiralcu ali prevozniku gradbenih odpadkov
omogočen dostop za njihov prevzem ali odpremo (če hramba ali začasno
skladiščenje gradbenih odpadkov na gradbišču ni možna, morajo izvajalci
gradbenih del gradbene odpadke odlagati neposredno po nastanku v
zabojnike, ki so prirejeni za odvoz brez prekladanja vsebine). |
– Odpadna strešna salonitna kritina je klasificirana kot nevaren odpadek
s katerim je potrebno ravnati skladno z Uredbo o pogojih pod katerimi se
lahko pri rekonstrukciji ali odstranjevanju objektov in pri vzdrževalnih
delih na objektih, inštalacijah ali napravah odstranjujejo materiali, ki
vsebujejo azbest (Uradni list RS, št. 60/06) in skladno s Pravilnikom o
ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest (Uradni list RS, št. 105/00,
41/04). Tovrstne odpadke je potrebno zbirati ločeno. Ti odpadki morajo
biti inkapsulirani oziroma zaprti v neprepustnih vrečah in na ta način
inertizirani ter kot taki začasno skladiščeni na gradbišču do odvoza.
Zabojniki in vreče v katerih se hranijo azbestni odpadki v začasnih
skladiščih morajo biti na dobro vidnih mestih označeni z napisom
»Azbestni odpadek«. V skladu s 3. členom navedene Uredbe, mora pred
pričetkom projektiranja rekonstrukcije ali odstranitve objekta in
vzdrževalnih del investitor zagotoviti, da izdelovalec projektne
dokumentacije ugotovi, ali bodo delavci pri rekonstrukciji ali
odstranitvi objekta oziroma pri vzdrževalnih delih izpostavljeni
azbestnemu prahu ali prahu materialov, ki vsebujejo azbest. V skladu s
4. členom navedene uredbe mora pri projektiranju rekonstrukcije ali
odstranitve objektov in pri projektiranju vzdrževalnih del investitor
zagotoviti, da izdelovalec projektne dokumentacije izdela in sprejme
izjavo o varnosti z oceno tveganja v skladu s predpisi, ki urejajo
varovanje delavcev pred azbestom. V skladu s 6. členom navedene uredbe
lahko rekonstrukcijo ali odstranitev objektov in vzdrževalna dela
opravlja le oseba (v nadaljnjem besedilu: izvajalec), ki ima za
odstranjevanje azbesta okoljevarstveno dovoljenje ministrstva,
pristojnega za okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo). V skladu z
8. členom Uredbe mora izvajalec dela, ki se izvajajo zaradi
rekonstrukcije ali odstranitve objekta ali vzdrževalnih del, prijaviti
inšpektorju, pristojnemu za varstvo okolja, najkasneje 15 dni pred
pričetkom del. |
– Investitor mora zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene
odpadke oddajo zbiralcu gradbenih odpadkov (pod pogoji, določenimi v 7.
členu Pravilnika o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih
delih), lahko pa zagotovi oddajo gradbenih odpadkov neposredno
predelovalcu ali odstranjevalcu odpadkov, pod pogoji, določenimi v 8.
členu pravilnika. Naročilo za prevzem gradbenih odpadkov ali njihov
prevoz v predelavo ali odstranjevanje mora investitor zagotoviti pred
začetkom gradnje. |
– Investitor mora za celotno gradbišče pooblastiti enega od izvajalcev
del, ki bo v njegovem imenu oddajal gradbene odpadke zbiralcu gradbenih
odpadkov in ob oddaji vsake pošiljke odpadkov izpolnil predpisan
evidenčni list. |
– Ločeno zbrane nevarne odpadke je potrebno oddajati oziroma prepuščati
pooblaščeni organizaciji za nevarne odpadke, kar mora biti ustrezno
evidentirano. Začasno skladiščenje nevarnih odpadkov mora biti urejeno
tako, da je preprečen direktni vnos, izpiranje ali izluževanje nevarnih
kemikalij v tla in vode – skladiščne posode morajo biti zaprte in
odporne na skladiščene nevarne odpadke ter ustrezno označene (naziv in
klasifikacijska številka odpadka). |
– Ker količine posameznih vrst pri rušenju nastalih gradbenih odpadkov
presegajo količine iz tabele v 10. členu Pravilnika o ravnanju z
odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih, mora investitor za pridobitev
uporabnega dovoljenja kot sestavni del projekta izvedenih del
pristojnemu upravnemu organu priložiti poročilo o gospodarjenju z
gradbenimi odpadki s predpisano vsebino. |
– Preprečen mora biti raznos odpadkov z območja gradbišča v vetrovnem
vremenu. |
– Pri uporabi zemeljskega izkopa za zasipanje oziroma rekultivacijo je
potrebno upoštevati pogoje, določene v Pravilniku o obremenjevanju tal z
vnašanjem odpadkov. |
Obratovanje |
V času obratovanja je potrebno upoštevati naslednje omilitvene in
zaščitne ukrepe za zmanjšanje negativnih vplivov odpadkov: |
– Lokacija, izvedba in pogostost praznjenja zabojnikov za zbiranje
odpadkov mora biti določena tako, da ne bo povzročala emisij snovi in
vonjav v okolje. |
– Zagotovljen mora biti reden odvoz odpadkov. |
– Ločeno zbrane nevarne odpadke (staro olje, z odpadnim oljem onesnažene
krpe, onesnaženi filtri, mulj iz lovilca olj) je potrebno oddajati
oziroma prepuščati pooblaščeni organizaciji za nevarne odpadke, kar mora
biti ustrezno evidentirano. |
– Začasno skladiščenje nevarnih odpadkov mora biti urejeno tako, da je
preprečen direktni vnos, izpiranje ali izluževanje nevarnih kemikalij v
tla in podzemne vode – skladiščne posode morajo biti zaprte in odporne
na skladiščene nevarne odpadke ter ustrezno označene (v skladu s
Pravilnikom o ravnanju z odpadki in Zakonom o kemikalijah). |
|
23. člen |
V skladu z 82. členom (druge naprave) ali 86. členom (okoljevarstveno
dovoljenje za obrat) Zakona o varstvu okolja (ZVO-1) mora upravljalec
naprave ali obrata, imeti okoljevarstveno dovoljenje, skladno s tem
zakonom. Za posamezne segmente okoljskih vplivov podrobneje določajo
vsebino vloge za okoljevarstveno dovoljenje podzakonski akti (zrak,
vode, hrup, odpadki …). |
Če obratovanje naprave/obrata ali večja sprememba zahteva gradnjo, mora
upravljavec okoljevarstveno dovoljenje pridobiti pred začetkom gradnje,
v drugih primerih pa pred začetkom obratovanja. |
V času izdelave okoljevarstvenih smernic iz trenutno dostopne
dokumentacije ni razvidno, da bi bil na obravnavanem območju predviden
poseg, ki lahko pomembno vpliva na okolje in je treba zanj pred začetkom
izvajanja posega, izvesti presojo njegovih vplivov na okolje in
pridobiti okoljevarstveno soglasje ministrstva v skladu z Zakonom o
varstvu okolja /ZVO-1/ in Uredbo o vrstah posegov v okolje, za katere je
treba izvesti presojo vplivov na okolje. |
|
24. člen |
Varstvo pred požarom |
Smernice požarne varnosti za pripravo občinskega lokacijskega načrta za
območje urejanja P1 Rogaška Slatina, ki jih je v aprilu 2007 izdelalo
podjetje SiEKO d.o.o. pod št. projekta API-434/564. |
Pri izdelavi projektne dokumentacije in izvedbi je potrebno upoštevati
prostorske, gradbene in tehnične ukrepe s katerimi bodo zagotovljeni: |
– pogoji za varen umik ljudi in premoženja, |
– potrebni odmiki med objekti oziroma ustrezna požarna ločitev objektov,
s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru, |
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila v skladu s SIST
DIN 14090, |
– viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje požarov. |
|
VI. ETAPNOST IZVEDBE LOKACIJSKEGA NAČRTA |
|
25. člen |
Dopustna je etapna izgradnja. |
V vsaki fazi se izvedejo vse potrebne prestavitve oziroma novogradnje
infrastrukturnih naprav in ureditve, ki so potrebne za funkcioniranje te
faze ne glede na katerem delu območja OLN se prestavitve ali novogradnje
in ureditve infrastrukture nahajajo. Pri teh prestavitvah, novogradnjah
infrastrukturnih naprav in ureditvah se upošteva končno stanje ureditve,
ki jo določa OLN. |
Novogradnje je mogoče graditi le, če je zanje zgrajen (ali pa se gradi
istočasno) zadrževalnik meteorne vode na katerega je predvidena
priključitev. |
Za novogradnjo na poplavno ogroženih območjih – funkcionalni enoti F7 in
F10 je potrebno predhodno zagotoviti protipoplavne ukrepe, navedene v
16. členu tega odloka in zagotoviti retenzijsko površino potoka
Negonjščica, kot je predvideno v Hidrološko hidravlični študiji, ki je
sestavni del OLN. |
V vsaki fazi je potrebno izvesti vse nove priključke in rekonstruirati
obstoječe za nemoteno delovanje novih objektov in obstoječih okoliških.
Vse komunalne vode je potrebno zgraditi tako, da bodo omogočali končno
fazo izvedbe. |
|
VII. REŽIM IN ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ |
|
26. člen |
Na območju lokacijskega načrta se do začetka izvedbe načrtovanih posegov
v prostor ohrani namembnost zemljišč in objektov po stanju ob sprejetju
lokacijskega načrta. |
Pri polaganju komunalnih vodov v območju urejanja je potrebno upoštevati
končno stanje izvedbe. |
|
VIII. GRAJENO JAVNO DOBRO |
|
27. člen |
Na območju lokacijskega načrta so grajeno javno dobro zemljišča cest C1,
C2, C3, C4, C4 in C5. |
|
IX. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV |
|
28. člen |
Razmerja med občino in investitorji za komunalno opremo zemljišč, se
uredijo v urbanistični pogodbi. |
Poleg vseh obveznosti, navedenih v predhodnih členih te uredbe, so
obveznosti investitorja in izvajalcev med gradnjo in po njej: |
– promet med gradnjo in rekonstrukcijo cest in objektov organizirati
tako, da ne bo večjih zastojev na obstoječem prometnem omrežju; |
– med gradnjo zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo
na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje okolja in voda, ki bi
nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe goriv in drugih
škodljivih snovi. Ob morebitni nezgodi zagotoviti takojšnje ukrepanje za
to usposobljenih delavcev; |
– pred začetkom gradnje skupaj z upravljavci evidentirati stanje
obstoječe infrastrukture; |
– omogočiti dostop do vseh objektov in zemljišč med gradnjo in po njej; |
– med gradnjo zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo
objektov preko obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav; |
– zavarovati gradbišča tako, da bodo zagotovljeni varnost in nemotena
uporaba sosednjih objektov ter nemoten odtok vode; |
– v skladu z veljavnimi predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času
morebitne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje in
obratovanja priključne ceste in parkirišč; |
– o pričetku del oziroma gradnje obvestiti vse upravljavce, katerih
objekti in naprave so s predvidenim posegom tangirani. |
Pri izdelavi projektne dokumentacije in izvedbi je potrebno upoštevati
prostorske, gradbene in tehnične ukrepe s katerimi bodo zagotovljeni: |
– pogoji za varen umik ljudi in premoženja, |
– potrebni odmiki med objekti oziroma ustrezna požarna ločitev objektov,
s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru, |
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila v skladu s SIST
DIN 14090, |
– viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje požarov v skladu s
pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje
požarov (Uradni list RS, št. 30/91). |
|
X. TOLERANCE |
|
29. člen |
Vse stacionaže in dimenzije, navedene v tem odloku, se morajo natančneje
določiti v projektni dokumentaciji za pridobitev dovoljenja za graditev. |
Pri realizaciji lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od rešitev
določenih s tem odlokom ± 2,00 m. Višinske tolerance pri urejanju terena
na poplavnem območju ni oziroma zagotovljene so minimalne višine
nadvišanja terena. Večja odstopanja so izjemoma dovoljena ob soglasju
projektanta OLN. Če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju poiščejo
tehnične rešitve, ki so primernejše iz cestnega, prometno tehničnega,
okoljevarstvenega in oblikovalskega vidika, se ne smejo poslabšati
prostorske in okoljske razmere. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju
z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije,
ki jih ta odstopanja zadevajo. |
Investitor si mora glede odstopanj od sprejetega lokacijskega načrta
pridobiti soglasje Občine Rogaška Slatina. |
|
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
30. člen |
OLN je na vpogled na Občini Rogaška Slatina. |
|
31. člen |
Nadzor nad izvajanjem lokacijskega načrta izvajajo pristojne
inšpekcijske službe. |
|
32. člen |
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 0320-009/2007-02 |
Rogaška Slatina, dne 22. oktobra 2007 |
|
Župan |
Občine Rogaška Slatina |
mag. Branko Kidrič l.r. |
|