Na podlagi
29. člena zakona
o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 73/93 in 57/94) in 17. člena
statuta Občine Destrnik-Trnovska vas,
z dne 26. 6. 1995 (Uradni list RS, št. 47/95) je Občinski svet občine
Destrnik-Trnovska vas na 10. redni seji dne 26. 10. 1995 sprejel |
P O S L O
V N I K
Občinskega sveta občine Destrnik-Trnovska vas |
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
1. člen |
S tem
poslovnikom se ureja organizacija in način dela Občinskega sveta občine
Destrnik-Trnovska vas (v nadaljnjem besedilu: svet) ter uresničevanje
pravic in dolžnosti občinskih svetnic in svetnikov (v nadaljnjem
besedilu: svetnikov). |
2. člen |
Vprašanja
organizacije in načina dela občinskega sveta in njegovih delovnih teles,
ki niso urejena s tem poslovnikom se lahko uredijo s sklepi ali z drugim
aktom občinskega sveta v skladu s tem poslovnikom. |
3. člen |
Občinski
svet posluje v slovenskem jeziku. |
Delo
občinskega sveta je javno. |
Javnost se
lahko omeji ali izključi samo, če tako zaradi splošnih koristi odloči
občinski svet z večino vseh članov. |
4. člen |
Občinski
svet dela na rednih in izrednih sejah. |
5. člen |
Občinski
svet predstavlja predsednik občinskega sveta, v njegovi odsotnosti pa
podpredsednik. |
II.
KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA |
6. člen |
Prvo sejo
novoizvoljenega občinskega sveta skliče dotedanji predsednik občinskega
sveta. Do izvolitve novega predsednika občinskega sveta vodi sejo
najstarejši član občinskega sveta. |
7. člen |
Občinski
svet se konstituira na svoji prvi seji, na kateri je potrjenih več kot
polovica mandatov svetnikov. |
8. člen |
Občinski
svet izvoli na predlog svetnikov z istoimenskih list na prvi seji
komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
9. člen |
Komisiji
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja se predloži poročilo
občinske volilne komisije, potrdila o izvolitvi svetnikov in morebitne
pritožbe kandidatov ali predstavnikov list. |
10. člen |
Mandate
svetnikov potrdi občinski svet na predlog komisije za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja, potem, ko dobi njeno poročilo o
pregledu potrdil o izvolitvi ter o vsebini in upravičenosti morebitnih
pritožb kandidatov ali predstavnikov list. |
Občinski
svet skupaj odloči o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem
spornem mandatu pa odloča posebej. |
Svetnik,
katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata.
|
Šteje se,
da je občinski svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o
pritožbi kandidata ali predstavnika liste kandidaov, vloženi pri
občinskem svetu oziroma občinski volilni komisiji. |
11. člen |
Po
potrditvi mandatov občinski svet izvoli komisijo za volitve in
imenovanja, statutarnopravno komisijo, predsednika in dva podpredsednika
občinskega sveta. |
12. člen |
Občinski
svet praviloma v 30 dneh po konstituiranju ustanovi odbore in druga
delovna telesa in imenuje sekretarja občinskega sveta. |
III.
PRAVICE IN DOLŽNOSTI SVETNIKOV |
1. Splošne
določbe |
13. člen |
Svetniki
imajo pravice in dolžnosti, določene z ustavo, z zakonom, statutom in s
splošnimi in posamičnimi akti ter s tem poslovnikom. |
14. člen |
Pod
pogoji, določenimi s tem poslovnikom, ima svetnik pravico ustanoviti
skupaj z drugimi svetniki svetniško skupino, se včlaniti vanjo in v njen
enakopravno sodelovati. |
15. člen |
Svetnik
ima pravico in dolžnost, da se izreče, v katerih odborih ali drugih
delovnih telesih občinskega sveta želi sodelovati. Izjavo sporoči vodji
svetniške skupine, katere član je. Če svetnik ni član nobene svetniške
skupine, sporoči to izjavo predsedniku komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. |
16. člen |
Svetnik
ima pravico in dolžnost, da se udeležuje tudi sej delovnih teles,
katerih je član. |
Če se
svetnik udeleži seje odbora ali delovnega telesa, v katerem ni član,
lahko na njem razpravlja le po sklepu odbora oziroma delovnega telesa.
Nima pravice glasovati. |
Ne glede
na določbo prejšnjega odstavka ima svetnik, ki ni član delovnega telesa,
pravico razpravljati na seji delovnega telesa, če v njem ni zastopana
svetniška skupina, katere član je svetnik. |
17. člen |
Svetnik
ima pravico zahtevati od župana oziroma občinskega urada in organov
občinskega sveta obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z
delom v občinskem svetu, odborih in delovnih telesih občinskega sveta. |
18. člen |
Svetnik v
občinskem svetu uživa imuniteto v skladu z določili ustave Republike
Slovenije, ki jo ima od dneva verifikacije izvolitve do prenehanja
mandata. |
Državni
organ, ki namerava pripreti ali pričeti kazenski postopek zoper
svetnika, ki se sklicuje na imuniteto, mora najprej dobiti dovoljenje
občinskega sveta. |
Imunitetna
pravica se nanaša samo na odgovornost svetnika za dejanja v okviru
opravljanja funkcije člana občinskega sveta. |
19. člen |
Svetniki
imajo pravico do povračila stroškov za opravljanje funkcije v skladu z
zakonom. |
2.
Vprašanja in pobude |
20. člen |
Na redni
seji občinskega sveta je praviloma predvidena posebna točka dnevnega
reda za vprašanja in pobude svetnikov. |
Za vsako
predvideno obravnavo vprašanj in pobud se določi dan in ura obravnave.
Pri določitvi dnevnega reda se določi časovna omejitev obravnave.
|
Občinski
svet lahko odloči, da bo vprašanja in pobude svetnikov obravnaval na
posebni seji. |
Svetnik
mora prijaviti vprašanje ali pobudo sekretarju občinskega sveta
najkasneje do začetka seje, na kateri se obravnavajo vprašanja in
pobude. |
Predsedujoči občinskega sveta mora pri določitvi vrstnega reda,
postavljanja vprašanja in pobude skrbeti za to, da pridejo na vrsto
svetniki iz raznih svetniških skupin ob upoštevanju vrstnega reda
prijavljenih vprašanj. |
21. člen |
Vprašanje
mora biti kratko in postavljeno tako, da je njegova vsebina jasno
razvidna. V nasprotnem primeru predsedujoči občinskega sveta svetnika na
to opozori in ga opozori, da vprašanje ustrezno dopolni. |
22. člen |
Pri
obravnavi vprašanj in pobud svetnikov mora biti na seji občinskega sveta
navzoči župan ali tajnik. Če je župan opravičeno odsoten ali zadržan, ga
lahko nadomešča podžupan, ki ga določi župan ali tajnik občinske uprave. |
23. člen |
Svetnik
ima pravico postaviti vprašanje županu, občinskemu uradu ali posameznemu
delavcu v občinskem uradu z njegovega delovnega področja. |
Svetnik
lahko postavi vprašanje pisno ali ustno na seji občinskega sveta. Ustno
zastavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute. |
Predsednik
občinskega sveta mora pisno vprašanje takoj poslati občinskemu uradu ali
pristojnemu delavcu občinske uprave. Predsednik lahko zahteva, da se
ustno vprašanje da v pisni obliki. |
24. člen |
Če je
vprašanje postavljeno pisno, mora občinski urad ali pristojni delavec
uprave odgovoriti naj pisno vprašanje najkasneje tri dni pred prvo
naslednjo sejo. |
Na ustno
vprašanje mora občinski urad ali pristojni delavec uprave odgovoriti na
isti seji, na kateri je bilo vprašanje postavljeno. Če tega ne more
storiti, mora to takoj obrazložiti. V takem primeru mora na vprašanje
odgovoriti pisno najkasneje tri dni pred prvo naslednjo sejo. Odgovor
praviloma ne sme trajati več kot 5 minut. |
Potem, ko
je svetnik na seji dobil odgovor na svoje ustno vprašanje, ima pravico
postaviti dopolnilno vprašanje, ki ne sme trajati več kot 2 minuti. |
25. člen |
Predsednik
občinskega sveta odgovor občinskega urada ali pristojnega delavca na
pisno vprašanje takoj pošlje svetniku, ki je postavil vprašanje in z
njim seznani vse svetnike. |
Potem, ko
je svetnik dobil odgovor na svoje pisno vprašanje, ima pravico postaviti
dopolnilno vprašanje, postavi pa ga lahko pisno ali ustno na prvi
naslednji seji občinskega sveta. |
26. člen |
Svetnik
ima pravico dati pobudo občinskemu uradu ali posameznemu delavcu uprave
za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov.
|
Pobudo
lahko da pisno ali ustno na seji občinskega sveta. Ustno dana pobuda ne
sme trajati več kot 3 minute. |
Pisno
pobudo svetnik predloži predsedniku občinskega sveta, ta pa z njo takoj
seznani druge svetnike. |
27. člen |
Če se
pobuda nanaša na delo občinskega sveta, jo mora takoj obravnavati
predsednik občinskega sveta. Če svetnik z odgovorom predsednika
občinskega sveta ni zadovoljen, lahko zahteva, da se pobuda obravnava na
prvi naslednji seji občinskega sveta. |
3.
Postopek za ugotavljanje odgovornosti in ukrepi zaradi neupravičene
odsotnosti s sej |
28. člen |
Svetnik se
je dolžan udeleževati sej občinskega sveta, odborov in drugih delovnih
teles, katerih član je. |
Svetnik,
ki ne more priti na sejo občinskega sveta, odbora ali delovnega telesa,
katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti sekretarja
občinskega sveta oziroma predsednika odbora ali delovnega telesa
najpozneje do začetka seje, razen če tega ne more storiti zaradi višje
sile. |
Za
opravičeno odsotnost svetnika se šteje: |
–
zadržanost z dela po predpisih o delovnih razmerjih in zdravstvenem
zavarovanju, |
–
odsotnost po odobritvi predsednika občinskega sveta, |
–
zadržanost zaradi istočasnega dela drugega odbora ali delovnega telesa,
katerega član je, |
–
zadržanost zaradi letnega dopusta, |
–
zadržanost zaradi okoliščin, ki se štejejo za višjo silo. |
29. člen |
Sekretar
občinskega sveta ali predsednik odbora oziroma delovnega telesa pisno
obvesti komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, o
opravičenih in neopravičenih odsotnostih svetnikov s seje občinskega
sveta oziroma odbora in drugih delovnih teles. |
30. člen |
Na podlagi
obvestila o dveh zaporednih neopravičenih odsotnostih svetnika s seje,
predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izreče
svetniku javni opomin. |
Zoper
odločbo predsednika komisije iz prejšnjega odstavka ima svetnik pravico
ugovora pri tej komisiji v 8 dneh po prejemu obvestila. Ugovor zadrži
izvršitev ukrepa. |
31. člen |
Komisija
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na sejo, na kateri je
obravnavan ugovor iz prejšnjega člena, povabi tudi svetnika, ki je
vložil ugovor. Svetnik ima pravico, da na seji komisije svoj ugovor
pojasni. |
O ugovoru
odloči komisija s sklepom, s katerim ugovoru ugodi in ukrep prekliče,
ali pa ugovor zavrne in potrdi veljavnost ukrepa. |
IV. SEJE
OBČINSKEGA SVETA |
1.
Sklicevanje sej |
32. člen |
Seje
občinskega sveta sklicuje predsednik občinskega sveta. |
Predsednik
občinskega sveta mora sklicati sejo na obrazloženo zahtevo župana ali
najmanj četrtine svetnikov. |
33. člen |
V času
rednih zasedanj ima občinski svet redne seje praviloma vsak zadnji teden
v mesecu. Praviloma se seje sklicujejo ob l7. ali l8. uri. |
34. člen |
Izredna
seja se skliče zunaj rednih zasedanj občinskega sveta in v času rednih
zasedanj, kadar ni pogojev za redno sejo. |
Izredno
sejo skliče predsednik občinskega sveta na svojo pobudo ali na zahtevo
najmanj tretjine svetnikov. V zahtevi za sklic izredne seje morajo biti
navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o
zadevah, o katerih naj občinski svet odloča. |
Če
predsednik ne skliče izredne seje, kadar je to zahtevano v skladu s
prejšnjim odstavkom, jo lahko skliče predstavnik svetnikov, ki
predlagajo sklic in hkrati predloži ustrezno gradivo. |
35. člen |
Sklic seje
občinskega sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje svetnikom najmanj 7
dni pred dnem, določenim za sejo. |
Gradivo,
ki je podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red, se pošlje svetnikom
najpozneje 5 dni pred sejo. Ostalo gradivo za sejo se pošlje svetnikom
najkasneje s sklicem seje. |
Sklic seje
in gradivo se pošlje tudi županu, podžupanom in v pisarne KS.
|
Sklic seje
in dnevni red se objavi na oglasni deski občine in KS. |
36. člen |
Predlog
dnevnega reda seje občinskega sveta določijo predsednik in
podpredsednika občinskega sveta po posvetovanju z županom. |
V predlog
dnevnega reda se lahko uvrstijo le zadeve, za katerih obravnavo so
izpolnjeni pogoji, določeni s tem poslovnikom. |
37. člen |
Izredno
sejo skliče predsednik občinskega sveta tudi v krajšem roku, kakor je
določen v 36. členu. Dnevni red izredne seje lahko predlaga tudi na sami
seji. |
Gradivo za
izredno sejo se lahko predloži svetnikom tudi na sami seji. Izredno sejo
občinskega sveta mora predsednik občinskega sveta sklicati na zahtevo
župana. |
Kolikor
predsednik občinskega sveta v sedmih dneh od prejema pisne zahteve
župana za sklic izredne seje, seje ne skliče, jo lahko skliče župan. |
38. člen |
Občinski
svet ne more odločati o zadevah, glede katerih svetniku ni bilo prej
poslano oziroma izročeno ustrezno gradivo. |
Če je bilo
gradivo dano tik pred sejo, je potrebna dvetretjinska večina za
odločanje o omenjenih zadevah. |
2.
Predsedovanje in udeležba na seji |
39. člen |
Seji
občinskega sveta predseduje predsednik občinskega sveta ali
podpredsednik, ki ga določi predsednik občinskega sveta. |
40. člen |
Svetniki
imajo pravico in dolžnost, da se udeležujejo sej občinskega sveta in
sodelujejo pri delu in odločanju na njih. |
41. člen |
Svetniške
skupine se v 15 dneh po konstituiranju občinskega sveta dogovorijo za
stalni sedežni red svetnikov v dvorani. O udeležbi svetnikov na seji
občinskega sveta se vodi evidenca na podlagi ugotavljanja navzočnosti na
začetku seje, ob glasovanjih, ob preverjanju sklepčnosti med sejo in na
začetku nadaljevanja prekinjene seje. |
Za vodenje
evidence o udeležbi svetnikov na seji skrbi sekretar občinskega sveta. |
42. člen |
Seje
občinskega sveta se lahko udeležijo osebe, ki jih na sejo povabi
predsednik občinskega sveta ali župan. Druge osebe so lahko navzoče na
seji v skladu z določili tega poslovnika. |
3. Potek
seje |
43. člen |
Ko
predsedujoči začne sejo, obvesti občinski svet, kdo izmed svetnikov ga
je obvestil, da je zadržan in se ne more udeležiti seje. |
Predsedujoči nato ugotovi, ali je občinski svet sklepčen. |
Predsedujoči obvesti občinski svet, kdo je povabljen na sejo.
|
Na začetku
seje predsedujoči lahko daje pojasnila v zvezi z delom na seji in v
zvezi z drugimi vprašanji. |
44. člen |
Preden
občinski svet preide k določitvi dnevnega reda, odloča o sprejemu
zapisnika prejšnje seje. |
Svetnik
lahko da pripombo k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik
ustrezno spremeni ali dopolni. |
O
utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje
odloči občinski svet brez razprave. |
Predsedujoči ugotovi, da je sprejet zapisnik, h kateremu ni bilo
pripomb, ali zapisnik, ki je bil sprejet po sprejetih pripombah ustrezno
spremenjen ali dopolnjen. |
45. člen |
Občinski
svet na začetku seje določi dnevni red. |
Pri
določanju dnevnega reda občinski svet najprej odloča o predlogih, da se
posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se
dnevni red razširi, in nato o predlogih za skrajšanje rokov, združitev
obravnav ali hitri postopek. |
O
predlogih iz drugega odstavka tega člena razprava ni mogoča. O njih
lahko sporočijo občinskemu svetu stališča predstavniki svetniških
skupin. Ustna predstavitev takšnega sporočila ne sme trajati več kot 3
minute. Po predstavitvi lahko predlagatelj razširitve v največ 3 minutah
dodatno pojasni razloge za razširitev dnevnega reda. |
O
predlogih iz drugega odstavka tega člena, odloča občinski svet brez
razprave. |
Predlogi
za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi zanjo
nastali po sklicu seje in če je bilo svetnikom poslano ali izročeno
gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. |
O
predlogih za razširitev dnevnega reda lahko poda mnenje župan, če ni sam
predlagatelj razširitve. |
Občinski
svet lahko sklene, da mora pred odločanjem podati mnenje odbor oziroma
delovno telo občinskega sveta. |
Po
sprejetih odločitvah iz drugega odstavka tega člena da predsedujoči na
glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. |
46. člen |
Posamezne
točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem vrstnem redu.
|
Med sejo
lahko občinski svet spremeni vrstni red obravnave posameznih točk
dnevnega reda. |
47. člen |
Na začetku
obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda predlagatelj oziroma
predstavnik predlagatelja dopolnilno obrazložitev. |
Predlagatelj oziroma njegov predstavnik mora podati dopolnilno
obrazložitev, če tako sklene občinski svet. |
Za
predlagateljem oziroma predstavnikom predlagatelja dobijo najprej besedo
poročevalci odborov in delovnih teles, tajnik, če občinski svet ni
predlagatelj in predstavniki svetniških skupin. Zatem dobijo besedo
svetniki po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi. |
48. člen |
K razpravi
se je treba prijaviti pred pričetkom obravnave. |
Ko je
vrstni red vnaprej priglašenih razpravljalcev izčrpan, predsedujoči
vpraša, ali želi še kdo razpravljati. Razprave tistih, ki se prijavijo
na ta poziv, lahko predsedujoči omeji na določen čas, vendar ne manj kot
5 minut. |
49. člen |
Govornik
sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu. Če se govornik ne
drži dnevnega reda, ga predsedujoči opomni. Če se govornik tudi po
drugem opominu ne drži dnevnega reda, mu predsedujoči lahko vzame
besedo. Zoper odvzem besede svetnik lahko ugovarja. O ugovoru odloči
občinski svet brez razprave in brez obrazložitve glasu. |
50. člen |
Razprave
svetnikov in drugih udeležencev na seji niso časovno omejene, če ni v
tem poslovniku drugače določeno. |
Občinski
svet lahko na predlog predsedujočega ali na zahtevo svetnika odloči, da
lahko govornik o istem vprašanju govori le enkrat, lahko pa mu omeji
tudi trajanje govora, vendar ne na manj kot 5 minut. |
Odločitev
o omejitvi razprave sprejme občinski svet pred začetkom razprave. |
51. člen |
Svetniku,
ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da
predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Govor svetnika ne sme trajati
več kot 5 minut. Predsedujoči da po tem govoru pojasnilo glede kršitve
poslovnika ali dnevnega reda. Če svetnik ni zadovoljen s pojasnilom,
odloči občinski svet o vprašanju brez razprave. |
Če svetnik
zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali popravil navedbo, ki po
njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum, ali potrebo po
osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri
tem se mora svetnik omejiti le na pojasnilo in njegov govor ne sme
trajati več kot 3 minute. |
52. člen |
Ko
predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo.
Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge odločitev ali
stališč, se razprava prekine in se nadaljuje po predložitvi teh
predlogov. |
53. člen |
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo občinskega sveta in določi,
kdaj se bo nadaljevalo. |
Predsedujoči prekine delo občinskega sveta, če se ugotovi, da seja ni
več sklepčna, če so potrebna posvetovanja, če je treba dobiti mnenja
odborov ali delovnih teles oziroma občinskega urada, in v drugih
primerih, kadar tako sklene občinski svet. |
Če je delo
občinskega sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnost
pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo za ta dan konča. |
54. člen |
Če
občinski svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če
ni pogojev za odločanje ali če občinski svet o zadevi ne želi odločati
na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno
izmed naslednjih sej. Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, občinski
svet konča sejo. |
4.
Vzdrževanje reda na seji |
55. člen |
Za red na
seji občinskega sveta skrbi predsedujoči. |
56. člen |
Na seji
občinskega sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da
besede. |
Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika
lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči. |
57. člen |
Na seji
občinskega sveta in sestankih odborov in komisij se ne kadi.
|
V ta namen
se pred ali med sejo oziroma sestankom določijo odmori. V odmoru se v
prostoru kjer se vrši seja ne kadi. |
58. člen |
Za kršitev
reda na seji občinskega sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe:
|
– opomin,
|
– odvzem
besede, |
–
odstranitev s seje ali z dela seje. |
59. člen |
Opomin se
lahko izreče svetniku, če govori, čeprav mu predsedujoči ni dal besede,
če sega govorniku v besedo, ali če na kak drug način krši red na seji in
določbe tega poslovnika. |
60. člen |
Odvzem
besede se lahko izreče svetniku, če s svojim govorom na seji krši red in
določbe tega poslovnika, pa je bil na tej seji že dvakrat opomnjen, naj
spoštuje red in določbe tega poslovnika. |
61. člen |
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče svetniku, če kljub
opominu ali odvzemu besede krši red na seji tako, da onemogoča delo
občinskega sveta. |
62. člen |
Svetnik,
kateremu je izrečen opomin odstranitve s seje ali z dela seje, mora
takoj zapustiti dvorano. |
Odsotnost
s seje med trajanjem tega ukrepa se šteje za neopravičeno odsotnost s
seje. |
Svetnik,
ki mu je bil izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, lahko v
treh dneh vloži ugovor na občinski svet. Le-ta odloči o ugovoru na prvi
naslednji seji. |
63. člen |
Predsedujoči odredi, da se odstrani iz dvorane in iz poslopja, v katerem
je seja, vsaki drugi udeleženec ali poslušalec, ki krši red na seji.
|
Če je red
hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci. |
64. člen |
Če
predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji občinskega
sveta, jo prekine. |
5.
Odločanje |
65. člen |
Občinski
svet veljavno odloča, če je na seji navzoča večina svetnikov. Kadar je
za sprejem odločitve potrebna dvetretjinska večina vseh svetnikov,
občinski svet veljavno odloča, če sta na seji navzoči najmanj dve
tretjini vseh svetnikov. |
Za
sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost svetnikov v dvorani. |
66. člen |
Navzočnost
svetnikov se ugotovi z dvigovanjem rok ali s poimenskim klicanjem
svetnikov. |
O načinu
ugotavljanja navzočnosti odloči predsedujoči. |
Poimensko
klicanje svetnikov opravi sekretar občinskega sveta. Vsak svetnik potrdi
svojo navzočnost z besedo “tukaj”. |
Predsedujoči ponovi ime in priimek svetnika in ugotovi, da je navzoč ali
odsoten. Navzočnost ali odsotnost svetnika vpiše sekretar občinskega
sveta pri imenu in priimku svetnika v seznamu. |
Odsotnost
vseh svetnikov posamezne svetniške skupine lahko predstavnik svetniške
skupine na seji obrazloži. |
67. člen |
Navzočnost
na seji se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na
začetku nadaljevanja prekinjene seje. |
Navzočnost
na seji se lahko ugotavlja tudi med sejo, če predsedujoči ugotovi, da je
potrebno preveriti sklepčnost. |
68. člen |
Občinski
svet odloča z večino opredeljenih glasov navzočih svetnikov, kadar ni z
zakonom, statutom ali s tem poslovnikom določena drugačna večina.
|
Statut
občine občinski svet sprejme z dvetretjinsko večino članov sveta. |
69. člen |
Občinski
svet praviloma odloča z javnim glasovanjem. |
S tajnim
glasovanjem odloča pri volitvah, imenovanjih in razrešitvah, kadar je to
določeno z zakonom, statutom ali s tem poslovnikom. |
Občinski
svet lahko odloči, da se opravi tajno glasovanje tudi v drugih primerih. |
70. člen |
Glasovanje
se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča.
|
Pred
glasovanjem ima svetnik pravico obrazložiti svoj glas, če s tem
poslovnikom ni drugače določeno. Obrazložitev glasu ne sme trajati več
kot 3 minute. |
O
postopkovnih vprašanjih odloča občinski svet takoj brez razprave. |
71. člen |
Javno
glasovanje se opravi z dvigovanjem rok ali s poimenskim izrekanjem.
|
S
poimenskim izrekanjem se glasuje, če tako odloči občinski svet na
predlog predsedujočega ali najmanj pet svetnikov. |
72. člen |
Glasuje se
z dvigovanjem rok. Predsedujoči najprej vpraša, kdo je za predlog in
nato, kdo je proti njemu. |
Svetniki
se izrečejo tako, da dvignejo roko. |
Vzdržanih
glasov ni. |
73. člen |
Če se
glasuje s poimenskim izrekanjem, sekretar občinskega sveta kliče
svetnike po seznamu, vsak svetnik pa se izreče z besedo “za” ali
“proti”. Predsedujoči ponovi ime in priimek svetnika in njegovo izjavo,
oziroma ugotovi, da je odsoten. Sekretar občinskega sveta zapiše
svetnikovo izjavo ali njegovo odsotnost pri njegovem imenu in priimku na
seznamu. |
Če se na
podlagi števila opredeljenih glasov ugotovi, da seja ni sklepčna, se
glasovanje prekine. |
74. člen |
Če svetnik
ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, se glasovanje lahko
ponovi. O ponovitvi glasovanja odloči občinski svet brez razprave na
predlog svetnika, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja,
ali na predlog predsedujočega. |
75. člen |
Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid
glasovanja. |
Predlog je
sprejet, če je zanj glasovala predpisana večina svetnikov, če o predlogu
ni bila sprejeta odločitev. V tem primeru se predlog ponovno obravnava. |
76. člen |
Tajno se
glasuje z glasovnicami. |
Za vsako
glasovanje se napiše 16 glasovnic. |
Glasovnice
so enake velikosti, oblike in barve in so overjene s pečatom občine. |
77. člen |
Glasovnica
vsebuje predlog, o katerem se odloča in opredelitev “za” in “proti”. Na
dnu glasovnice je beseda “za” na desni, beseda “proti” pa na levi
strani. Svetnik glasuje tako, da obkroži besedo “za” ali besedo “proti”.
|
Vsebino
glasovnic za volitve, imenovanja in razrešitve določa ta poslovnik v
delu, v katerem ureja volitve, imenovanja in razrešitve. |
78. člen |
Tajno
glasovanje vodi predsedujoči s pomočjo sekretarja občinskega sveta in
treh svetnikov, ki jih izvoli občinski svet na predlog predsedujočega.
|
Svetnikom
se vročijo glasovnice tako, da pride vsak k mizi predsedujočega in pove
svoje ime in priimek. Predsedujoči ali svetnik, ki mu pomaga pri izvedbi
glasovanja, izroči svetniku glasovnico, |
Sekretar
občinskega sveta označi pri imenu in priimku svetnika v seznamu, da mu
je bila glasovnica vročena. |
Svetnik
nato odide v prostor, v katerem se glasuje. |
Ko svetnik
izpolni glasovnico, se vrne v dvorano k mizi predsedujočega in odda
glasovnico v glasovalno skrinjico. Predsedujoči pred začetkom glasovanja
določi čas, ob katerem se glasovanje konča. Ob izteku tega časa
predsedujoči sklene glasovanje. |
79. člen |
Ko je
glasovanje končano, se predsedujoči in svetniki, ki so mu pomagali pri
izvedbi glasovanja, ter sekretar občinskega sveta umaknejo v poseben
prostor, da ugotovijo izid glasovanja. Preden odprejo glasovalno
skrinjico, preštejejo nerazdeljene glasovnice in jih vložijo v poseben
omot, ki ga zapečatijo. |
Neizpolnjena glasovnica in glasovnica, ki ni izpolnjena v skladu z
navodilom o načinu glasovanja, sta neveljavni. Ugotovitev izida
glasovanja obsega : |
– število
razdeljenih glasovnic, |
– število
oddanih glasovnic, |
– število
neveljavnih glasovnic, |
– število
veljavnih glasovnic, |
– število
glasov “za” in število glasov “proti”, |
oziroma,
kadar se pri volitvah ali imenovanjih glasuje o več kandidatih za isto
funkcijo, število glasov, ki so jih dobili posamezni kandidati,
|
ugotovitev, da je predlog izglasovan ali da ni izglasovan s predpisano
večino, oziroma, kadar se pri volitvah ali imenovanjih glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, kateri kandidat je izvoljen. |
O
ugotovitvi izida glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi
sodelujoči iz prvega odstavka tega člena. Predsedujoči objavi izid
glasovanja na seji občinskega sveta. |
6.
Zapisnik seje |
80. člen |
O delu na
seji občinskega sveta se piše zapisnik. |
Zapisnik
obsega podatke o udeležbi na seji in glavne podatke o delu na seji,
zlasti o predlogih, o katerih se je razpravljalo, z imeni
razpravljavcev, o sklepih, ki so bili na seji sprejeti, in o izidih
glasovanja o posameznih zadevah. Zapisniku je treba priložiti original
ali kopijo gradiva, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji.
|
Sprejeti
zapisnik podpišeta predsedujoči in sekretar občinskega sveta.
|
Za
zapisnik skrbi sekretar občinskega sveta. |
81. člen |
O delu na
seji občinskega sveta se vodijo dobesedni zapisi (magnetogram seje). Ti
zapisi se na zahtevo izročijo svetnikom, predlagateljem ali županu.
|
Vsak
govornik ima pred objavo pravico pregledati zapise iz prejšnjega
odstavka in pravico do redakcijskih popravkov svojega govora na seji
občinskega sveta. |
Popravki
ne smejo spremeniti smisla in bistva njegovega izvajanja. V dvomu odloči
o dopustnosti popravka predsednik občinskega sveta. Pregled zapisov
govornik potrdi s podpisom. |
O delu na
seji občinskega sveta se lahko vodijo tudi avdio-video zapisi.
|
O delu na
seji, ki je zaprta za javnost, se vodijo dobesedni zapisi in avdio-video
zapisi, če občinski svet ne odloči drugače. Vpogled v takšne zapise
imajo zgolj svetniki. Glede pregleda in popravkov takšnih zapisov se
uporablja določba drugega odstavka tega člena. |
82. člen |
Ravnanje z
akti in z gradivom zaupne narave določi občinski svet s posebnim aktom. |
83. člen |
Svetniki
imajo pravico vpogleda v spise in v gradivo, ki se hranijo v pristojnih
službah občinskega sveta in njegovih odborih in delovnih telesih.
Vpogled v spise in gradivo, ki vsebujejo podatke osebne narave, je
dopusten le svetnikom, na katere se ti podatki nanašajo. Vpogled v
takšne spise in gradivo je lahko dopuščen tudi drugim osebam, vendar le
z dovoljenjem predsednika občinskega sveta in svetnika, na katerega se
ti podatki nanašajo. |
84. člen |
Izvirniki
odlokov in drugih aktov in vse gradivo, ki jih je oblikoval in
obravnaval občinski svet ali njegova delovna telesa, se hranijo v arhivu
občine. Tam se hranijo tudi dobesedni zapisi (magnetogrami) sej
občinskega sveta, odborov in drugih delovnih teles, magnetofonski in
avdio-video zapisi sej ter drugo gradivo. |
Gradivo iz
prvega odstavka se hrani najmanj do izteka mandata občinskega sveta. O
nadaljnjem hranjenju se izdajo natančnejša navodila. |
V.
PREDSEDNIK, PODPREDSEDNIKA IN SEKRETAR OBČINSKEGA SVETA |
1.
Predsednik občinskega sveta |
85. člen |
Predsednik
občinskega sveta vodi delo občinskega sveta. |
Predsednik
občinskega sveta: |
– sklicuje
in vodi seje občinskega sveta, |
–
podpisuje akte, ki jih sprejme občinski svet, |
– skrbi za
urejanje in uresničevanje z zakonom in s tem poslovnikom določenih
razmerij z županom in občinskim uradom, |
– skrbi za
izvajanje poslovnika občinskega sveta, |
–
dodeljuje zadeve v obravnavo odborom in delovnim telesom občinskega
sveta, |
– odloča o
sporih glede pristojnosti med odbori in delovnimi telesi občinskega
sveta, |
– opravlja
druge naloge v skladu z zakonom, statutom, sklepi in s poslovnikom
občinskega sveta, |
Predsednik
občinskega sveta opravlja svojo funkcijo neprofesionalno in do prve seje
novega občinskega sveta. |
86. člen |
Predsednik
občinskega sveta je za svoje delo odgovoren občinskemu svetu.
|
Predsednik
mora na zahtevo najmanj četrtine svetnikov občinskemu svetu dati
pojasnila v zvezi z opravljanjem svoje funkcije. |
2.
Podpredsednika občinskega sveta |
87. člen |
Podpredsednika pomagata predsedniku občinskega sveta pri njegovem delu
in opravljata v dogovoru z njim posamezne zadeve z njegovega delovnega
področja. |
Če je
predsednik odsoten, ga nadomešča eden od podpredsednikov, ki ga določi
predsednik. |
88. člen |
Predsednik
občinskega sveta usklajuje svoje delovanje s podpredsednikoma in
županom. |
3.
Sekretar občinskega sveta |
89. člen |
Sekretar
občinskega sveta pomaga predsedniku občinskega sveta pri pripravi in
vodenju sej, skrbi za objavljanje odlokov in drugih aktov občinskega
sveta in opravlja druge zadeve, določene s statutom in s tem
poslovnikom. |
Sekretarja
občinskega sveta imenuje občinski svet. Njegova funkcija preneha s
konstituiranjem novega občinskega sveta, mora pa opravljati svoje naloge
do imenovanja novega sekretarja. |
Za svoje
delo je sekretar odgovoren občinskemu svetu. |
VI.
SVETNIŠKE SKUPINE |
90. člen |
Svetniki
se lahko povezujejo v svetniške skupine. |
Svetnik je
lahko član le ene svetniške skupine. Svetniško skupino lahko ustanovita
najmanj dva svetnika. Svetniška skupina ima svojega vodjo. |
91. člen |
Svetniki,
ki so bili izvoljeni z istoimenskih list, imajo pravico ustanoviti le
eno svetniško skupino. |
VII.
DELOVNA TELESA OBČINSKEGA SVETA |
1. Splošne
določbe |
92. člen |
Občinski
svet ustanovi delovna telesa za preučevanje posameznih področij, za
pripravo mnenj o politiki na teh področjih in za oblikovanje mnenj do
posameznih vprašanj iz pristojnosti občinskega sveta. |
Poleg
delovnih teles, ustanovljenih s tem poslovnikom, ustanavlja občinski
svet delovna telesa z odlokom, ki določi njihovo sestavo in opredeli
njihovo delovno področje. |
Delovna
telesa so posvetovalno telo občinskega sveta. |
93. člen |
Sestava
delovnih teles ter funkcije v njih se določijo, upoštevajoč število
svetnikov v posameznih svetniških skupinah. Pri tem občinski svet
upošteva tudi interes za delo v posameznem delovnem telesu, izražen od
svetniških skupin. |
Svetniške
skupine predlagajo listo svojih članov delovnih teles. |
94. člen |
Delovno
telo ima predsednika, ki ga občinski svet izvoli izmed svetnikov.
|
Način dela
delovnih teles se uredi s poslovniki posameznih delovnih teles. Določila
poslovnikov delovnih teles ne smejo biti v nasprotju z zakonom, statutom
in tem poslovnikom. |
V primeru,
da delovno telo ne sprejme poslovnika za svoje delo se primeroma
uporabljajo določila poslovnika občinskega sveta. |
95. člen |
Delovna
telesa občinskega sveta so stalni odbori občinskega sveta, ostali odbori
in komisije občinskega sveta. |
2. Odbori
občinskega sveta |
96. člen |
Občinski
svet ima naslednje stalne odbore: |
– odbor za
šolstvo, |
– odbor za
zdravstvo, socialo in delo z mladimi, |
– odbor za
kulturo in društva, |
– odbor za
požarno varnost in zaščita pred naravnimi nesrečami, |
– odbor za
gospodarstvo, malo gospodarstvo, kmetijstvo in turizem, |
– odbor za
infra strukturo, |
– odbor za
plan in finance, |
– odbor za
upravno pravne zadeve ter |
– odbor za
urejanje prostora. |
Stalni
odbori so ustanovljeni s statutom. |
Občinski
svet ustanovi odbore z odlokom. |
Delo
stalnega odbora usklajuje delavec v občinskem uradu za posamezno
področje. Delavec uprave nima pravice glasovanja pri delu odbora
občinskega sveta. |
97. člen |
Odbori s
področja družbenih dejavnosti (odbor za šolstvo, odbor za zdravstvo,
socialo in delo z mladimi in odbor za kulturo in društva ter odbor za
požarno varnost in zaščito pred naravnimi in drugimi nesrečami)
opravljajo naslednje naloge: |
–
obravnavajo vprašanja v zvezi z izobraževanjem, kulturo, informacijsko
dejavnostjo in športom ter rekreacijo, |
– dajejo
mnenja v zvezi z ustanovitvenimi akti javnih zavodov, ki opravljajo
družbene javne službe lokalnega pomena, |
–
obravnavajo in oblikujejo socialno in zdravstveno politiko in dajejo
predloge občinskemu svetu in županu, |
– skrbijo
za smotrno uporabo in povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj v
občini, |
–
opravljajo druge zadeve s področja družbenih služb in sociale,
|
–
obravnavajo vprašanja s področja požarnega varstva, civilne zaščite,
pomoči in reševanja, |
–
opravljajo druge naloge za katere jih pooblasti občinski svet.
|
Odbor za
šolstvo sestavlja 8 članov, ostale 7 članov, ki jih imenuje občinski
svet. |
98. člen |
Odbor za
gospodarstvo, malo gospodarstvo, kmetijstvo in turizem opravlja
naslednje naloge: |
– spremlja
stanje na področju gospodarstva, malega gospodarstva, kmetijstva in
turizma, |
–
obravnava vprašanja glede upravljanja in urejanja lokalnih gospodarskih
javnih služb in daje mnenje k izbiri koncesionarja, |
– na
zahtevo sveta daje mnenje glede vprašanja s področja gospodarstva iz
pristojnosti občine, |
– spremlja
izvajanje gospodarskih javnih služb, |
– usmerja
pospeševanje kmetijske proizvodnje in |
– daje
mnenje k porabi sredstev za tovrstne namene, |
– sodeluje
pri pripravi kmetijskega dela prostorskih planov občine in prostorskih
izvedbenih aktov za posege v kmetijski prostor, |
– skrbi za
izgradnjo podjetniške infrastrukture: spodbujanje ustvarjalnosti,
pospeševanje, preverjanje novih in obstoječih idej med obstoječimi in
potencialnimi podjetniki, izbor podjetnikov z najbolj kvalitetnimi
idejami in pomoč pri uresničevanju njihovih idej, izgradnja
prostorsko-informacijskega sistema, |
–
organizira oddaje neizkoriščenih poslovnih in proizvodnih prostorov,
|
–
zagotavlja dostop do mednarodno-informacijskih baz novim in obstoječim
podjetnikom, |
– pomoč
pri davčnem in poslovnem svetovanju s pomočjo podjetništva, s
povezovanjem z raznimi ministrstvi, |
– predlaga
ukrepe občinskim organom za vzpodbujanje turizma, |
– predlaga
ukrepe občinskim organom za vzpodbujanje malega gospodarstva,
|
– usmerja
porabo sredstev za vzpodbujanje razvoja malega gospodarstva, kmetijstva
in turizma, za katere se to mnenje zahteva, |
–
obravnava problematiko zaposlovanja, |
– skrbi za
skladen razvoj občin (sklad regionalnega razvoja), |
–
obravnava razvoj demografsko ogroženih in obmejne problematike,
|
– opravlja
druge naloge, za katere ga pooblasti občinski svet. |
Odbor
sestavlja 9 članov, ki jih imenuje občinski svet. |
99. člen |
Odbor za
infrastrukturo opravlja naslednje naloge: |
– spremlja
stanje na področju infrastrukture, |
–
obravnava vprašanja glede infrastrukturnih objektov in daje mnenje k
izbiri prednostnih projektov, |
– spremlja
izvajanje infrastrukturnih objektov, |
– usmerja
razvoj in modernizacijo na področju infrastrukture in daje mnenje k
porabi sredstev za tovrstne namene, |
– opravlja
druge naloge, za katere ga pooblasti občinski svet. |
Odbor
sestavlja 7 članov, ki jih imenuje občinski svet. |
100. člen |
Odbor za
plan in finance opravlja naslednje naloge: |
–
obravnava proračun in zaključni račun občine, |
–
obravnava periodične obračune občine, |
– spremlja
in po potrebi daje mnenje k izvrševanju proračuna, |
– predlaga
uvedbo davkov in taks, ki jih predpisuje občina, |
– opravlja
druge naloge, za katere ga pooblasti občinski svet. |
Odbor
sestavlja 7 članov, ki jih imenuje občinski svet. |
101. člen |
Odbor za
upravno pravne zadeve opravlja naslednje naloge: |
–
svetovanje in pomoč pri pripravi odlokov in razpisov za občinski svet,
|
– dajanje
mnenj za spremembo statuta ob upoštevanju sprememb zakonov, |
– pomoč
pri pripravi statutov in poslovnikov v KS, |
– opravlja
druge naloge, za katere ga pooblasti občinski svet. |
Odbor
sestavlja 7 članov, ki jih imenuje občinski svet. |
102. člen |
Odbor za
urejanje prostora in varstvo okolja opravlja naslednje naloge:
|
–
obravnava prostorske plane občine, |
–
pripravlja politiko prostorskega razvoja občine in spremlja njeno
izvrševanje, |
– daje
soglasje k manjšim odmikom od sprejetih prostorskih planskih aktov v
zvezi s posameznim posegom v prostor lokalnega pomena, |
–
obravnava vprašanja ureditve prometa, |
–
obravnava druga vprašanja s področja urbanizma, |
–
obravnava problematiko v zvezi z varstvom okolja v občini, |
– skrbi za
varstvo tal in vodnih virov ter komunalnih odpadkov, |
– opravlja
druge naloge za katere ga pooblasti občinski svet. |
Odbor
sestavlja 7 članov, ki jih imenuje občinski svet. |
103. člen |
Sveti
krajevnih skupnosti opravljajo naloge, ki so določene v statutu krajevne
skupnosti in druge naloge, za katere jih pooblasti občinski svet. |
3.
Komisije občinskega sveta |
104. člen |
Občinski
svet z odlokom ustanovi komisije za preučevanje določenih skupnih
vprašanj ali za preučevanje posameznih zadev: |
Občinski
svet ima naslednje komisije: |
– komisijo
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, |
–
statutarno komisijo, |
– komisijo
za vloge in pritožbe, |
–
statutarno-pravno komisijo in |
– volilno
komisijo. |
105. člen |
Komisija
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima naslednje pristojnosti:
|
–
obravnava vprašanja iz pristojnosti občinskega sveta, ki so v zvezi z
volitvami, imenovanji in razrešitvami, |
– opravlja
razpise oziroma kandidacijske postopke, če tako določa zakon, odlok ali
drugi akt občinskega sveta in v primerih, ko je občinski svet pristojen
za imenovanje, pa predpis ne določa pristojnosti za razpis ali
kandidacijski postopek, |
–
pripravlja predloge za izvolitev oziroma imenovanje ter razrešitev,
kolikor za to ni pristojen župan in predloge za sestavo delovnih teles
občinskega sveta, ter pripravlja in predlaga sestavo delovnih teles
občinskega sveta, |
– daje
mnenja k predlogom župana za imenovanje delavcev v občinski upravi,
|
– daje
mnenja k aktom za določanje plač, |
– opravlja
druge zadeve, ki jih določa zakon, statut občine, ta poslovnik in drugi
akti občinskega sveta. |
106. člen |
Statutarna
komisija ima naslednje pristojnosti: |
– spremlja
uresničevanje poslovnika občinskega sveta in statuta občine,
|
– razlaga
statut in poslovnik, |
–
obravnava in daje predloge za spremembe in dopolnitve statuta in
poslovnika, |
– na
predlog občinskega sveta daje razlago določil statuta in poslovnika,
|
– opravlja
druge zadeve določene s tem poslovnikom. |
107. člen |
Statutarnopravna komisija ima naslednje pristojnosti: |
–
ugotavlja potrebno po izdaji ali spremembi odloka in drugih aktov
občinskega sveta, |
– določa
prečiščena besedila odlokov in drugih aktov občinskega sveta, če je z
odlokom, ali aktom pooblaščena za to, |
– opravlja
druge zadeve, določene s tem poslovnikom. |
Statutarnopravna komisija zaradi skladnosti aktov z ustavo, zakoni in
statutom občine obravnava odloke in druge akte, ki jih sprejema občinski
svet in daje občinskemu svetu o obravnavi poročila s svojim mnenjem in
izvršuje redakcijsko obdelavo aktov občinskega sveta. |
108. člen |
Komisija
za vloge in pritožbe ima naslednje pristojnosti: |
–
obravnava pritožbe, ki se nanašajo na posamezne zadeve, jih po potrebi
preizkuša po ustreznih organih in pri njih ukrepa, da rešijo zadeve po
veljavnih predpisih in o o tem obvešča vlagatelja oziroma pritožnika,
|
– proučuje
prošnje, pritožbe in druge vloge, ki jih občani pošiljajo občinskemu
svetu in delovnim telesom ter ugotavlja vzroke zanje, |
– opravlja
druge zadeve, določene z zakonom in tem poslovnikom. |
109. člen |
Stalne
komisije občinskega sveta imajo najmanj tri člane, ki jih občinski svet
izvoli izmed svetnikov in občanov. |
110. člen |
Volilna
komisija opravlja naloge določene z zakonom in izvaja volitve v Občini
Destrnik-Trnovska vas v skladu in v okviru pristojnosti določene z
zakonom. |
4. Naloge
delovnih teles in način dela |
111. člen |
Delovno
telo mora poročilo poslati predsedniku občinskega sveta najkasneje 7 dni
pred sejo občinskega sveta. |
Poročevalec na seji občinskega sveta je praviloma predsednik, ki bo
predstavil poročilo delovnega telesa, navede razloge za sprejeta mnenja
in predloge ter povzame glavne dileme iz razprave. |
112. člen |
Delovno
telo lahko zahteva od občinskega urada, državnih organov ter javnih
zavodov in skladov podatke in posamezne dokumente, ki so pomembni pri
oblikovanju mnenja delovnega telesa. Delovno telo lahko predlaga, da
strokovni delavci izvedejo raziskavo o posameznem strokovnem vprašanju,
ki je predmet obravnave. |
113. člen |
Predsednik
delovnega telesa v sodelovanju z delavcem v občinskem uradu za posamezno
področje, organizira delo delovnega telesa, sklicuje in vodi seje in
izvaja sklepe delovnega telesa. |
114. člen |
Seja
delovnega telesa je sklepčna, če se je udeležuje več kot polovica
članov. Vsak član lahko zahteva ugotavljanje sklepčnosti. Seja se lahko
tudi ob nesklepčnosti nadaljuje z obravnavo vprašanj o katerih se ne
odloča. |
Če se
svetnik iz opravičenih razlogov ne more udeležiti seje delovnega telesa,
katerega član je, ga lahko na seji delovnega telesa nadomesti svetnik,
ki je član iste svetniške skupine, z vsemi pravicami in dolžnostmi člana
delovnega telesa, razen če občinski svet z aktom o ustanovitvi delovnega
telesa ali drugim aktom ni določil drugače. |
Svetnik,
ki nadomešča opravičeno odsotnega svetnika, se mora izkazati s
pooblastilom vodje svetniške skupine. |
Na seji
delovnega telesa po potrebi sodeluje sekretar občinskega sveta. |
115. člen |
Glasovanje
v delovnem telesu je javno. Sklep je sprejet z večino opredeljenih
glasov. O vsaki seji delovnega telesa se sestavi zapisnik. |
Seje
delovnega telesa so praviloma odprte za javnost. Delovno telo lahko z
večino navzočih članov sklene, da se seja ali njen del zapre za javnost. |
116. člen |
Stalno
telo občinskega sveta je tudi nadzorni odbor. Člane nadzornega odbora
imenuje občinski svet. |
Člani
nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, občinski
uradniki in drugi javni uslužbenci ter člani poslovodstev organizacij,
ki so uporabniki proračunskih sredstev. |
Nadzorni
odbor ima naslednje pristojnosti: |
– opravlja
nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, |
–
nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev,
|
–
nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev,
|
– in druge
pristojnosti, določene z zakonom, statutom občine in drugimi akti. |
VII. AKTI
OBČINSKEGA SVETA |
1. Splošne
določbe o aktih |
117. člen |
Občinski
svet sprejema planske akte občine, odloke, odločbe, proračun občine in
rebalans proračuna, zaključni račun, sklepe in stališča in druge akte,
določene z zakonom, s statutom in drugimi akti občinskega sveta. |
118. člen |
Občinski
svet z mnenji opredeljuje politiko do obravnavanih zadev in daje pobude
za izvajanje politike in izvrševanje aktov občinskega sveta. |
119. člen |
Odloke in
druge akte, sklepe, stališča in mnenja, ki jih sprejema občinski svet
podpisuje njegov predsednik. |
Sklepe
delovnih teles, ki jih ta sprejemajo pri svojem delu, podpisujejo
njihovi predsedniki. |
120. člen |
Na
izvirnike odlokov in drugih aktov občinskega sveta se da pečat občine,
izvirniki odlokov in aktov se hranijo v skladu z določili tega
poslovnika. |
Odloki in
drugi akti občinskega sveta se objavljajo v uradnem glasilu. |
2.
Postopek za izdajo odloka |
a) Splošne
določbe |
121. člen |
Odlok se
praviloma sprejema v dveh fazah, in sicer kot osnutek odloka in predlog
odloka. |
122. člen |
Odlok
lahko predlaga vsak član občinskega sveta, svetniška skupina, župan,
delovno telo občinskega sveta ali najmanj pet odstotkov volivcev v
občini, politične stranke in ljudska iniciativa v občini. |
123. člen |
Predlog za
izdajo odloka se vloži pri sekretarju občinskega sveta, ki ga posreduje
predsedniku občinskega sveta in odboru, v katerega delovno področje
spada. Če predloga za izdajo odloka ni vložil župan, se mu pošlje
predlog, da poda k njemu svoje mnenje. |
124. člen |
Predlog za
izdajo odloka mora vsebovati: |
zakonsko
podlagajo za izdajo odloka; oceno stanja na področju, ki ga je z odlokom
potrebno urediti; razloge, ki utemeljujejo potrebo po novih predpisih
ali njegovi spremembi in probleme, ki jih bo odlok reševal; načela, s
katerimi naj bodo urejena razmerja na ustreznem področju, cilje, ki se
želijo doseči, poglavitne rešitve z ustreznimi alternativami in
posledice, ki bodo nastale za občane na podlagi predlaganih rešitev;
materialne obveze, ki bodo nastale za občino, zavode in podjetja ter za
občane, druge okoliščine v zvezi z vprašanji, ki jih ureja odlok.
|
Predlogu
za izdajo odloka mora biti priložena potrebna dokumentacija. |
125. člen |
Predlog za
izdajo odloka obravnava pristojni odbor. Na sejo odbora se povabi
predlagatelja in predstavnike občinskega urada, če le-ta ni
predlagatelj. Predlagatelj na seji odbora lahko poda dopolnilno
obrazložitev in ima pravico sodelovati pri razpravi. |
Po
obravnavi na odboru se da v pravno obravnavo občinskemu svetu. |
126. člen |
Občani,
javni zavodi, podjetja in društva lahko vložijo zahtevo za izdajo
odloka. |
Zahteva za
izdajo odloka se obravnava po istem postopku, kot je določen za
obravnavo predloga za izdajo odloka. |
Če se
ugotovi, da je zahteva za izdajo odloka utemeljena, se pošlje občinskemu
uradu, da pripravi predlog za izdajo odloka. |
b) Osnutek
odloka |
127. člen |
Osnutek
odloka vsebuje rešitve, ki se predlagajo v obliki pravnih določb.
|
Osnutek
odloka mora biti obrazložen. Obrazložitev mora vsebovati vse elemente,
ki se zahtevajo pri predlogu za izdajo odloka. |
Priložena
morajo biti še stališča, mnenja, pripombe in predlogi odbora, ki je
obravnaval predlog, mnenje statutarne komisije in mnenje župana, če ni
bil predlagatelj. |
128. člen |
Predlagatelj lahko predlaga umik osnutka odloka. O tem odloči občinski
svet s sklepom. Če se sprejme tak predlog, se postopek ustavi. |
129. člen |
Občinski
svet osnutek odloka obravnava najprej načelno. Tako, da svetniki
izražajo svoja mnenja o tem, ali so načela, na katerih naj temelji
odlok, v osnutku pravilno in dosledno upoštevana. |
130. člen |
Če
občinski svet načelno sprejme odlok, preide k obravnavi posameznih
členov ali tez. |
Po končani
obravnavi občinski svet s sklepom določi stališča, mnenja in predloge k
osnutku odloka in ga pošlje občinskemu uradu, da pripravi predlog
odloka. |
Če
občinski svet osnutka odloka načelno ne sprejme, ga vrne predlagatelju
in občinskemu uradu in s sklepom določi, v katerem pogledu je potrebno
osnutek spremeniti ali dopolniti. Hkrati se določi tudi rok, v katerem
je potrebno pripraviti spremenjeni oziroma dopolnjeni osnutek odloka. |
c) Predlog
odloka |
131. člen |
Predlog
odloka ima obliko, v kateri se sprejemajo zakonski predpisi.
|
Predlog
odloka mora biti obrazložen. |
Obrazložitev mora vsebovati zlasti: kako so upoštevana stališča, mnenja,
pripombe in predlogi, ki so bili dani k osnutku odloka; katerih stališč,
mnenj, pripomb in predlogov predlagatelj ni sprejel in zakaj ne in
rešitve, ki odstopajo od osnutka odloka; besedilo tistih določb odloka,
za katere se predlagajo spremembe oziroma dopolnitve ter finančna
sredstva, ki so potrebna za izvedbo odloka, vire in načine zagotovitve
potrebnih finančnih sredstev. Predlogu odloka mora biti priložena
potrebna dokumentacija. |
132. člen |
Obravnava
predloga odloka na seji občinskega sveta obsega načelno obravnavo
predloga in obravnavo njegovega besedila. |
Preden se
preide na načelno obravnavo, lahko predstavnik predlagatelja odloka,
predstavnik odbor pristojnega odbora in predstavnik občinskega urada
obrazložijo stališča, mnenja, pripombe, predloge in amandmaje.
|
Med
načelno obravnavo predloga odloka se lahko izražajo tudi mnenja,
zahtevajo pojasnila in druga vprašanja glede rešitev, ki jih predlog
vsebuje. |
Med
obravnavo besedila odloka po delih, poglavjih oziroma delih se
razpravlja o predlogu odloka, lahko pa tudi po členih, če občinski svet
tako sklene. |
133. člen |
Po končani
načelni obravnavi občinski svet odloča o amandmajih. Med odločanjem o
amandmajih se lahko začne obravnava le o njih. |
Po
končanem glasovanju o amandmajih občinski svet odloča o predlogu odloka
v celoti. |
134. člen |
Občinski
svet lahko med obravnavo o predlogu odloka oziroma o posameznih
amandmajih ugotavlja stopnjo soglasja s predhodnimi izjavljanji in
sklene, da se obravnava in sklepanje odloži, če se ugotovi, da ni
doseženo soglasje, oziroma če se ugotovi, da je posamezna vprašanja, ki
so se ob obravnavi pojavila, potrebno proučiti. |
Če
občinski svet sklene, da se obravnava in sklepanje o predlogu odloka
odloži, sprejme sklep o tem, kaj je potrebno v zvezi s predlogom odloka
opraviti, kdo naj to opravi ter določi rok za ponovno obravnavo. |
135. člen |
Predlagatelj lahko predlaga umik predloga odloka. O takšnem predlogu
občinski svet razpravlja ter odloči s sklepom. |
d)
Amandmaji |
136. člen |
Predlog za
dopolnitev ali spremembo predloga odloka (v nadaljnjem besedilu:
amandmaja) mora biti predložen v pisni obliki. Amandma lahko predlagajo
tisti, ki imajo po tem poslovniku pravico predlagati odlok. |
137. člen |
Če amandma
vsebuje določbo, ki zahteva finančna sredstva, predlagatelj amandmaja
hkrati opozori predlagatelja odloka na možnost zagotovitve sredstev.
Svet lahko sklene, naj se pred odločanjem o amandmaju prouči vpliv teh
določb na razpoložljiva sredstva in za zagotovitev sredstev za
financiranje predlagane rešitve v amandmaju. |
138. člen |
Amandma k
predlogu odloka je potrebno poslati predsedniku občinskega sveta najmanj
pet dni pred dnem, določenim za sejo, na kateri bo občinski svet
obravnaval predlog odloka. |
Amandma k
predlogu odloka predsednik občinskega sveta pošlje predlagatelju odloka,
županu, pristojnim delovnim telesom občinskega sveta in statutarni
komisiji. |
139. člen |
Pristojna
delovna telesa in statutarna komisija predloženi amandma proučijo, do
njega zavzamejo stališča in predložijo občinskemu svetu. |
Na sejo
delovnega telesa, statutarne komisije in sejo občinskega sveta se povabi
predstavnika predlagatelja amandmaja. |
140. člen |
Za amandma
k predlogu odloka se sme izjemoma vložiti tudi na seji občinskega sveta,
vendar nakasneje do začetka obravnave amandmajev na seji. Tudi tak
amandma mora biti vložen pisno, z obrazložitvijo posebej utemeljenih
razlogov za tako predložitev amandmaja. Občinski svet najprej posebej
razpravlja o utemeljenosti razlogov za predložitev amandmaja in z
glasovanjem odloči, ali bo predloženi amandma sploh obravnaval. |
141. člen |
Predlagatelj odloka lahko daje amandmaje do konca obravnave predloga
odloka. |
Tudi župan
občine lahko vse do konca obravnave daje amandmaje k predlogu odloka, ki
ga ni sam predlagal. |
Občinski
svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja predloga odloka sklene,
da bo predloženi amandma obravnaval kot sestavni del predloga odloka. |
142. člen |
Predlagatelj amandmaja lahko med obravnavo svoj amandma pismeno
spremeni, dopolni, ali umakne. Spremembo, dopolnitev ali umik amandmaja
je potrebno obrazložiti. O umiku amandmaja, ki je nepreklicen, se ne
glasuje. |
143. člen |
O vsakem
amandmaju se praviloma glasuje posebej. |
Če se
izjemoma glasuje o večjem številu amandmajev po poglavjih ali delih
predloga odloka, mora predsedujoči pred takim glasovanjem ugotoviti, ali
kdo izmed svetnikov zahteva ločeno glasovanje o katerem izmed
predloženih amandmajev. |
Če
predlagani amandma narekuje spremembo, dopolnitev ali črtanje kakega
drugega člena oziroma črtanje posameznih določb predloga odloka, se
takoj po sprejetju takega amandmaja razpravlja in odloča še od drugih
povezanih amandmajih. Če tak amandma, ki terja črtanje oziroma spremembo
posameznih določb predloga odloka ni sprejet, predsedujoči ugotovi, da o
drugih amandmajih ni treba glasovati, ker so izgubili svoj pomen. O taki
ugotovitvi predsedujočega svet ne razpravlja in ne glasuje. |
Če je k
členu predloga odloka preloženih več amandmajev, se najprej glasuje o
amandmaju, ki najbolj odstopa od vsebine člena predloga odloka in nato
po tem kriteriju od drugih amandmajih k temu členu. |
Če je
predložen amandma k amandmaju, se najprej glasuje o amandmaju, ki je dan
k amandmaju predloga odloka. |
e)
Združitev faz v postopku za izdajo odloka |
144. člen |
Če ne gre
za obsežne in zahtevne odloke, lahko na predlog predlagatelja in mnenja
pristojnega odbora, občinski svet odloči, da se združita fazi obravnave
osnutka in obravnave predloga odloka. |
Odločitev
iz prvega odstavka tega člena lahko občinski svet sprejme, kadar gre za:
|
– manj
zahtevne spremembe in dopolnitve odlokov, |
–
prenehanje veljavnosti posameznih določb odlokov ali posameznih odlokov,
|
–
zmanjšanje posameznih materialnih obveznosti javnih zavodov in podjetij
ter občanov, |
–
spremembe in dopolnitve odlokov na podlagi odločb Ustavnega sodišča
Republike Slovenije. |
f) Hitri
postopek za izdajo odloka |
145. člen |
Odlok se
lahko izjemoma izda po hitrem postopku. Tako se lahko izda samo takrat,
kadar je to nujno zaradi preprečevanja in odpravljanje večjih motenj v
občinskih zavodih in podjetjih, kadar to zahtevajo interesi obrambe,
državne varnosti, naravne nesreče in druge izredne potrebe. |
146. člen |
Predlog
naj se odlok izda po hitrem postopku, obravnava občinski svet. Predlog
mora biti posebej obrazložen, navedeni razlogi za izdajo odloka po
hitrem postopku in posledice, ki bi lahko nastale, če odlok po tem
postopku ne bi bil izdan. |
147. člen |
Če
občinski svet sprejme predlog, naj bo izdan odlok po hitrem postopku,
začne na seji ta predlog takoj obravnavati. Med obravnavo lahko zahteva
od pristojnega odbora in od statutarne komisije, naj dajo svoje mnenje.
Če predlagatelj ni župan, se zahteva njegovo mnenje, pred odločanjem o
sprejemu odloka. |
148. člen |
K predlogu
odloka, ki naj bo izdan po hitrem postopku, je mogoče do konca obravnave
predlagati amandmaje. |
g)
Postopek za obvezno razlago odloka |
149. člen |
Predlog za
obvezno razlago odloka lahko dajejo predlagatelji, občani, proračunski
porabniki in sodišče. |
150. člen |
Predlog
oziroma zahtevo za obvezno razlago odloka obravnava statutarna komisija.
Če komisija ugotovi, da je predlog oziroma zahteva za obvezno razlago
odloka utemeljena, pripravi predlog za obvezno razlago in ga pošlje
občinskemu svetu v sprejem. |
Če
komisija ugotovi, da zahteva za obvezno razlago odloka ni utemeljena,
potem obvesti predlagatelja. |
Predlog za
obvezno razlago odloka obravnava občinski svet po postopku, ki je v tem
poslovniku določen za obravnavanje predloga odloka. |
151. člen |
Odlok se
lahko izda tudi po hitrem postopku, kadar je to nujno zaradi
preprečevanja in odpravljanja večjih motenj v gospodarstvu, kadar to
zahtevajo interesi državne varnosti, naravne nesreče in druge izredne
potrebe ali interesi Občine Destrnik-Trnovska vas. |
152. člen |
Predlog,
naj se odlok izda po hitrem postopku, mora biti posebej obrazložen. V
obrazložitvi morajo biti posebej navedeni razlogi, zaradi katerih se
predlaga izdaja odloka po hitrem postopku in navedene posledice, ki bi
lahko nastale, če odlok ni izdan. |
K predlogu
odloka, ki naj bo izdan po hitrem postopku, je mogoče do konca obravnave
predlagati amandmaje. |
3. Sprejem
drugih aktov občinskega sveta |
153. člen |
Drugi akti
občinskega sveta, ki niso odloki, se praviloma sprejemajo in obravnavajo
po določbah tega poslovnika, ki veljajo za postopek sprejemanja odloka,
tako da se združita prva in druga faza postopka. |
Odločbe,
sklepi in stališča se lahko obravnavajo in sprejemajo po tistih določbah
tega poslovnika, ki veljajo za postopek obravnave predloga odloka. |
154. člen |
Odlok o
proračunu občine Destrnik-Trnovska vas sprejema občinski svet v skladu z
določili zakona. |
IX.
REFERENDUM |
155. člen |
Občinski
svet lahko o vprašanjih, ki se urejajo z zakonom ali s statutom občine
razpiše referendum. Referendum se razpiše na način določen z zakonom. |
156. člen |
Izid
referenduma se objavi na enak način kakor razpis referenduma. |
X. VOLITVE
IN IMENOVANJA |
1. Splošne
določbe |
157. člen |
Glasovanje
je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon ali statut ali,
ko občinski svet z večino glasov odloči, da se glasuje tajno.
|
Volitve
funkcionarjev, ki jih po ustavi in zakonu ter statutu občine
Destrnik-Trnovska vas voli občinski svet, se opravijo po določbah tega
poslovnika, če zakon ne določa drugače. |
Predstavnik predlagatelja kandidature ima pravico pred začetkom volitev
obrazložiti predlog kandidature. |
158. člen |
V primerih
tajnega glasovanja o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako,
da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za
katerega se želi glasovati. |
Če se
glasuje za ali proti kandidatu oziroma za ali proti listi kandidatov, se
glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda “za” ali “proti”. Na
dnu glasovnice je beseda “za” na desni strani, beseda “proti” pa na levi
strani. |
159. člen |
Kandidat
je izvoljen, če zanj glasuje večina svetnikov, ki so oddali veljavne
glasovnice, če zakon in ta poslovnik glede posameznih volitev ne
določata drugače. |
160. člen |
Če se
glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nobeden pri glasovanju ne
dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju
se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila
največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako
najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira
kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov
določi z žrebom. |
Če se
glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici
navedejo po abecednem vrstnem redu. |
Na
glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem redu
glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. |
161. člen |
Če
kandidat ne dobi potrebne večine oziroma, če tudi pri drugem glasovanju
nobeden kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski
postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur. |
2. Volitve
predsednika in podpredsednikov sveta občine |
162. člen |
Kandidata
za predsednika in podpredsednikov občinskega sveta lahko predlagata
najmanj dva svetnika. |
Izvoljen
je kandidat, za katerega je glasovala večina vseh svetnikov. |
3.
Imenovanje predsednikov in članov delovnih teles |
163. člen |
Delovno
telo občinskega sveta imenuje občinski svet na podlagi liste kandidatov
za predsednika in člane delovnega telesa. |
Listo
kandidatov določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
na predlog svetniških skupin. |
Če lista
ni izglasovana, se postopek imenovanja ponovi na podlagi nove liste
kandidatov. |
4.
Postopek za razrešitev |
164. člen |
Občinski
svet razrešuje funkcionarje, ki jih voli ali imenuje na podlagi statuta
ali tega poslovnika, po enakem postopku, kakor je določen za izvolitev
ali imenovanje. |
Postopek
za razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je določen z ustavo,
zakonom ali s tem poslovnikom. |
Odločitev
o razrešitvi se sprejme z večino, ki jo določa zakon, statut ali ta
poslovnik. |
XI.
RAZMERJA OBČINSKEGA SVETA DO ŽUPANA |
165. člen |
Občinski
svet opravlja zadeve iz svoje pristojnosti samostojno in je v skladu z
zakonom najvišji organ odločanja občine. V okviru svojih pristojnosti
daje tudi mnenja k predlogom župana in občinskega urada. Občinski svet
je tudi posvetovalno telo župana in občinskega urada. |
XII.
JAVNOST DELA |
166. člen |
Občinski
svet obvešča javnost o svojem delu ter o odločitvah in stališčih glede
zadev, ki jih obravnava v skladu z zakonom in statutom. |
Občinski
svet lahko sklene, da bo določena seja ali del seje občinskega sveta
potekala brez navzočnosti javnosti. |
XIII. DELO
OBČINSKEGA SVETA V VOJNEM ALI IZREDNEM STANJU |
167. člen |
V vojnem
ali izrednem stanju dela občinski svet po določbah tega poslovnika,
kolikor s poslovnikom za delo v vojnem ali izrednem stanju ne določi
drugače. |
168. člen |
Če
občinski svet ne sprejme poslovnika za delo v vojnem ali izrednem
stanju, so v vojnem ali izrednem stanju v skladu z nastalimi razmerami
ter potrebami obrambe in varnosti dopustna odstopanja od določb tega
poslovnika: |
– glede
rokov, določenih za sklicevanje sej občinskega sveta, odborov in drugih
delovnih teles in za pošiljanje gradiva, |
– glede
načina sklicevanja sej in pošiljanja gradiva, prostorov, kraja in časa
sklicevanja sej, |
– glede
rokov za obravnavanje aktov, |
– glede
obravnavanja predlogov aktov v odborih in delovnih telesih, |
– glede
javnosti dela in obveščanja javnosti o delu občinskega sveta.
|
V vojnem
ali izrednem stanju predsednik občinskega sveta ugotavlja in obvešča
župana: |
– da se
občinski svet ne more sestati, |
– da so
prenehale okoliščine, zaradi katerih se občinski svet ni mogel sestati. |
169. člen |
V vojnem
ali izrednem stanju morajo svetniki osebno ali preko pristojnih državnih
organov nemudoma obveščati predsednika občinskega sveta o naslovu in
telefonu, na katerem so dosegljivi. |
XIV.
RAZLAGA POSLOVNIKA |
170. člen |
Če pride
do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga poslovnik med
sejo predsedujoči. |
Zunaj seje
daje razlago poslovnika občinski svet, ki po potrebi pridobi ustrezno
strokovno mnenje. |
XV.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
171. člen |
Akti, ki
so bili v postopku v občini Destrnik-Trnovska vas pred konstituiranjem
občinskega sveta in glede katerih niso bile sprejete končne odločitve,
ostanejo v postopku v ustrezni fazi, v kateri so bili sprejeti, če tako
odloči občinski svet na predlog župana ali predsednika občinskega sveta.
Akti ki so bili v postopku v občinskem svetu in glede katerih do
uveljavitve tega poslovnika niso bile sprejete končne odločitve,
ostanejo v postopku, tako da: |
– se
šteje, če je bil že sprejet predlog za izdajo odloka, prva obravnava
predloga odloka po tem poslovniku za opravljeno, |
– se v
vseh drugih primerih opravi druga obravnava predloga odloka po tem
poslovniku. |
172. člen |
Z
uveljavitvijo tega poslovnika preneha veljati začasni poslovnik
občinskega sveta z dne 23. 12. 1994. |
173. člen |
Ta
poslovnik začne veljati naslednji dan po sprejemu v občinskem svetu. |
|
Predsednik
Občinskega sveta
občine Destrnik-Trnovska vas
Venčeslav Kramberger l. r. |
|