Na podlagi 52. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt; Uradni
list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 –
ZUPUDPP – popr., 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13
Skl. US: U-I-43/13-8) in 18. člena
Statuta Mestne občine Kranj (Uradni
list RS, št. 33/07) je Mestni svet Mestne občine Kranj na 36. seji dne
17. 9. 2014 sprejel |
O D L O K
o strateškem prostorskem načrtu Mestne občine Kranj |
I. UVODNE DOLOČBE |
1. člen |
(1) S tem odlokom se sprejme Strateški prostorski načrt Mestne občine
Kranj (v nadaljevanju: SPN). |
(2) V postopku priprave Občinskega prostorskega načrta je bil izveden
postopek celovite presoje vplivov na okolje (CPVO) in izdana odločba št.
35409-191/2010 z dne 1. 9. 2014, Ministrstva za kmetijstvo in okolje, o
sprejemljivosti vplivov njegove izvedbe na okolje. |
(vsebina in sestavine odloka) |
2. člen |
(1) Besedilo SPN obsega poglavja:
|
I.
Uvodne določbe |
II.
Strateški del |
II/1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
|
II/1.1. Izhodišča
|
II/1.2. Cilji
|
II/2. Zasnova prostorskega razvoja občine
|
II/2.1. Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti
|
II/2.2. Omrežje naselij
|
II/2.3. Temeljne smeri prometnega povezovanja v občini in regiji
|
II/2.4. Druga za občino pomembna območja
|
II/3. Zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra
|
II/3.1. Prometna infrastruktura
|
II/3.1.1. Cestno omrežje
|
II/3.1.2. Omrežje letališke infrastrukture
|
II/3.1.3. Železniško omrežje
|
II/3.1.4. Javni potniški promet in prometna vozlišča za javni
|
potniškipromet
|
II/3.1.5. Kolesarsko omrežje in omrežje pešpoti
|
II/3.2. Elektronske komunikacije
|
II/3.3. Energetika
|
II/3.4. Komunalno in vodno gospodarstvo ter varstvo okolja
|
II/3.4.1. Oskrba z vodo
|
II/3.4.2. Čiščenje odpadne in padavinske vode
|
II/3.4.3. Ravnanje z odpadki
|
II/3.5. Pokopališča
|
II/4. Usmeritve za prostorski razvoj
|
II/4.1. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo
|
II/4.1.1. Razvoj naselij
|
II/4.1.1.1. Notranji razvoj in prenova
|
II/4.1.1.2. Širitve
|
II/4.1.3. Razvoj dejavnosti po naseljih
|
II/4.1.3.1. Stanovanjska gradnja
|
II/4.1.3.2. Poslovne in proizvodne dejavnosti
|
II/4.1.3.3. Centralne dejavnosti
|
II/4.1.3.4. Športnorekreacijske dejavnosti in turizem
|
II/4.1.4. Sanacija in prenova razpršene gradnje
|
II/4.1.5. Območja razpršene poselitve
|
II/4.1.6. Urbanistično oblikovanje naselij
|
II/4.2. Usmeritve za razvoj v krajini
|
II/4.2.1. Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na
|
naravne vire
|
II/4.2.1.1. Kmetijstvo
|
II/4.2.1.2. Gozdarstvo
|
II/4.2.1.3. Vode
|
II/4.2.1.4. Turizem in rekreacija
|
II/4.2.1.5. Mineralne surovine
|
II/4.2.2. Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne
|
kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih
|
ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti
|
II/4.2.3. Območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
|
območja zaščite in reševanja
|
II/4.2.4. Območja in objekti za potrebe obrambe
|
II/4.3. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
|
II/4.4. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
|
II/5. Koncepti prostorskega razvoja pomembnejših naselij in območij
|
II/5.1. Območje mesta Kranj
|
II/5.2. Golnik
|
II/6. Spremljanje stanja okolja
|
III. Prehodne in končne določbe
|
(2) Kartografski del SPN vsebuje naslednje grafične prikaze:
|
– List 1: Zasnova prostorskega razvoja v merilu 1:50000 (s tematskimi
kartami za posamezne vsebine in območje mesta Kranj), |
– List 2: Zasnova gospodarske javne infrastrukture v merilu 1:50000 (s
tematskimi kartami za posamezne vsebine), |
– List 3: Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo z okvirnimi
območji naselij, okvirnimi območji razpršene gradnje in okvirnimi
območji razpršene poselitve v merilu 1:50000 (s tematskimi kartami za
posamezne vsebine in območje mesta Kranj), |
– List 4: Usmeritve za razvoj v krajini v merilu 1:50000 (s tematskimi
kartami za posamezne vsebine), |
– List 5: Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč v merilu 1:50000
(s tematskimi kartami za posamezne vsebine). |
II. STRATEŠKI DEL |
II/1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine |
II/1.1. Izhodišča |
3. člen |
(1) Mestna občina Kranj pokriva 151 km2 veliko območje na meji med
predalpskim in alpskim svetom. Po podatkih Statističnega urada RS je v
njej v začetku leta 2013 živelo nekaj več kot 55500 prebivalcev, kar jo
uvršča na tretje mesto med slovenskimi občinami (z več kot 360 preb./km2
se uvršča med občine z visoko gostoto poselitve). |
(2) Glede na krajinske, poselitvene in funkcijske značilnosti se območje
občine deli na šest makro območij: |
– območje mesta Kranj (vključuje mesto Kranj in predmestni prostor),
|
– Kranjsko – Sorško polje,
|
– Škofjeloško hribovje,
|
– Jelovica,
|
– Dobrave,
|
– Karavanke.
|
(3) Gorati predeli Karavank ter hriboviti in gričevnati predeli
Jelovice, Škofjeloškega hribovja in Dobrav so pretežno gozdnati, ob
naseljih in v dolinah ob vodotokih pa prevladujejo travniške površine.
Precejšen del teh območij ima velik naravovarstveni pomen in se varuje
kot posebna varstvena območja. Za Kranjsko – Sorško polje je značilna
kmetijska krajina z manjšimi zaplatami gozdnih površin. Povezovalni
element celotnega občinskega prostora predstavljata reki Sava in Kokra s
svojimi pritoki. |
(4) V občini je 49 statističnih naselij. Naselja so dokaj enakomerno
razporejena po celotnem območju občine z nekoliko večjo koncentracijo na
območju mesta Kranj. Za celotno območje občine je značilen kompakten
poselitveni vzorec, razpršena poselitev se pojavlja le točkovno.
Osrednji del občine z mestom Kranj in njegovim predmestjem je intenzivno
urbaniziran, značilno strukturo pozidave določata obe večji reki s
svojimi terasami. Za manjša naselja Kranjsko – Sorškega polja je
značilna obcestna, za naselja Dobrav in Škofjeloškega hribovja, ki se
razraščajo po vzpetem terenu, pa gručasta zasnova. Pomembnejša središča
so se iz prvotne obcestne in gručaste zasnove ponekod (Golnik, Besnica)
že preoblikovala v večje središčne aglomeracije. |
(5) Na območju mesta Kranj je pozidava zasnovana izrazito centralno.
Historično jedro Kranja se je razvilo na dvignjenem pomolu nad sotočjem
Kokre in Save. Z rastjo in razvojem dejavnosti, ki so bile v začetni
fazi vezane na gospodarsko rabo voda, se je jedro začelo širiti ob obeh
vodotokih. Hkrati so se v okolici, ki danes v večjem delu predstavlja
predmestno območje, začela oblikovati tudi druga poselitvena jedra. Z
razmahom intenzivne urbanizacije in suburbanizacije se je mesto z novimi
stanovanjskimi soseskami razvilo preko zgodovinskega okvira in se
(zlasti na lokacijah ob pomembnejših prometnicah) počasi zlilo s
predmestno pozidavo v večjo urbano aglomeracijo. Preostala poselitvena
območja se raztezajo radialno v smeri prometnih povezav med mestom in
zaledjem (v smeri Škofje Loke, Medvod, Preddvora, Besnice in Golnika).
|
(6) Predeli z večjo nadmorsko višino (del Škofjeloškega hribovja in
Dobrav ter območji Jelovice in Karavank) so pretežno neposeljeni. Zaradi
ugodnega izhodišča za izlete v hribovito in gorsko zaledje se v tem delu
občine pogosteje pojavlja počitniška gradnja. |
(7) Območje mesta Kranj in Kranjsko – Sorškega polja je intenzivno
urbanizirano (v njem živi več kot tri četrtine vsega prebivalstva v
občini). Za ostala naselja v občini je značilna pretežno ruralna
struktura poselitve z večjimi ali manjšimi vplivi urbanizacije glede na
oddaljenost od mesta. Za območje občine je značilen pozitiven naravni in
negativen selitveni prirast, kar sicer ni tipično za slovenski prostor.
Poseben problem predstavlja praznjenje osrednjih urbanih območij
(historično jedro Kranja). Negativen selitveni prirast je moč pripisati
predvsem temu, da se je v preteklosti prostorska politika pretežno
usmerjala v zagotavljanje površin za razvoj gospodarstva (proizvodnih
dejavnosti) manj pozornosti pa je bilo posvečene zagotavljanju raznolike
ponudbe stanovanjske gradnje in kvalitete bivanja v posameznih soseskah.
Trend naraščanja prebivalstva zaradi naravne rasti se bo verjetno
sčasoma ustavil. Hkrati je moč pričakovati, da se bo z izboljšavo
prometnih povezav v regiji, načrtovanimi delovnimi mesti v dejavnostih z
visoko dodano vrednostjo ter dvigom bivalnega standarda privlačnost
občinskega prostora za poselitev bistveno povečala. Ker so v
urbaniziranem osrednjem nižinskem delu večja obstoječa (plansko
začrtana) območja za potrebe stanovanjske gradnje že izrabljena ali pa
se nahajajo v fazi realizacije, bo glede na pričakovane priselitve v
občini v kratkem nastal primanjkljaj razpoložljivih stanovanjskih
površin. |
(8) Državno prometno omrežje je na območju občine dobro razvito. Preko
osrednjega dela poteka transevropski prometni koridor z avtocesto A2
Karavanke – Obrežje (nanjo se občinsko prometno omrežje navezuje preko
priključkov Kranj – vzhod in Kranj – zahod) in glavno železniško
povezavo Ljubljana – Jesenice. Občina leži tudi v neposredni bližini
osrednjega državnega letališča. Z letališčem in pomembnejšimi središči v
ožji in širši regiji se zaenkrat povezuje preko državnih cest, v
prihodnje pa je predvidena tudi ureditev krožne regionalne železniške
povezave Ljubljana – Letališče Jožeta Pučnika – Kranj – Ljubljana in
hitre železniške povezave Ljubljana – Letališče Jožeta Pučnika – Kranj –
Jesenice. |
(9) Kranj je središče Gorenjske statistične regije in je v državni
strategiji prostorskega razvoja opredeljen kot središče nacionalnega
pomena ter drugo najpomembnejše središče širšega ljubljanskega mestnega
območja. Leži približno 30 km severno od Ljubljane. Poleg upravnega in
administrativnega središča mesto predstavlja pomembno zaposlitveno
središče na državnem nivoju. Zgodovinsko gledano je bila najmočnejša
gospodarska panoga na območju občine industrija, ki je največji razmah
doživljala v obdobju do leta 1980. V 80-ih in 90-ih letih prejšnjega
stoletja je panogo zajela kriza. Številna podjetja so propadla,
gospodarstvo pa se je začelo počasi prestrukturirati iz industrijskega v
terciarni sektor. Nekatera večja industrijska podjetja v občini so se
uspela vsaj deloma prilagoditi spremenjenim tržnim razmeram, zato sta
delež zaposlovanja v nekmetijskem sektorju (predvsem v velikih
gospodarskih družbah, medtem ko je zaposlovanje v srednje velikih
podjetjih pod slovenskim povprečjem) in stopnja zaposlenosti v občini še
vedno nad državnim povprečjem. Zaradi propada in prestrukturiranja
podjetij je v mestu ostalo veliko neustrezno izrabljenih (degradiranih)
industrijskih območij. Posledica sprememb je bil tudi znaten upad
delovnih mest. Pomanjkanje se kaže predvsem na področju delovnih mest za
visoko izobražene kadre, zaradi česar je značilen velik delež dnevnih
delovnih migracij v smeri Ljubljane. |
(10) Vloga mesta v regiji se vse bolj krepi na področju zdravstva,
izobraževanja, športnorekreacijskih dejavnosti in kulture. Za državnim
in regijskim povprečjem pa občina bistveno zaostaja na področju razvoja
turizma (pomanjkljiva ponudba, majhno število nočitev, pomanjkanje
prepoznavnosti turističnih destinacij). Pomanjkljiva je tudi ponudba na
področju stanovanjske gradnje – na trgu je na voljo premalo različnih
tipov stanovanj na lokacijah s kvalitetnim bivalnim okoljem, slabše pa
je urejeno tudi področje oskrbe in varstva starejših, kar je še posebej
problematično zaradi trenda staranja prebivalstva. |
(11) Občina v zadnjem času aktivno oblikuje lastno strategijo razvoja
(strategija trajnostnega razvoja ter drugi občinski in sektorski
razvojni programi) in se hkrati vključuje v različne regionalne in širše
razvojne pobude. Ključni projekti partnerskih občin v regiji so med
drugim ureditev prometne (hitra in krožna regionalna železniška
povezava, letališče Jožeta Pučnika), okoljske (celovita ureditev
področja ravnanja z odpadki) in druge gospodarske javne infrastrukture,
ustanovitev regijskega univerzitetnega središča, razvoj turistične
destinacije Gorenjska ter zagotovitev ustreznega okolja za gospodarski
razvoj (podjetniški inkubatorji, tehnološki parki, poslovne cone).
|
(12) Problematika opremljenosti z gospodarsko javno infrastrukturo
nasploh je pomemben faktor pri zagotavljanju ustreznih možnosti za
prostorski razvoj. Velik del občine zaenkrat še ni ustrezno opremljen z
gospodarsko javno infrastrukturo, vendar se stopnja opremljenosti naglo
izboljšuje. Problemi se kažejo predvsem na naslednjih področjih:
|
– stari in neustrezni cevovodi za oskrbo s pitno vodo, preobremenjenost
obstoječih virov in visoka stopnja odvisnosti od virov v sosednjih
občinah; |
– preko javnega kanalizacijskega sistema se odvaja približno 70 % vseh
odpadnih voda – sistem je večinoma urejen v mešani izvedbi, skoraj 25 %
omrežja je urejenega neustrezno in potrebnega obnove; |
– neurejena prometna infrastruktura v mestnem jedru Kranja in
podeželskem zaledju; |
– raba energije je nad slovenskim povprečjem – 65 % stanovanj se ogreva
z individualnimi sistemi, od tega jih 60 % kot energent uporablja
kurilno olje; |
– del naselij (predvsem na podeželju) nima urejenega širokopasovnega
dostopa do svetovnega spleta. |
(13) V skladu z načeli trajnostnega razvoja se poudarjajo tisti segmenti
gospodarskega in posledično prostorskega razvoja, ki izhajajo iz lege in
vloge občine v širšem prostoru, naravnih danosti ter ustvarjenih razmer.
Ključne primerjalne prednosti občine so: |
– velikost gravitacijskega zaledja ter vloga in pomen mesta Kranj v
regionalnem in nacionalnem prostoru; |
– izjemna prometna lega glede na obstoječe in načrtovano prometno
omrežje v državi in regiji (avtocestni sistem, regionalna in hitra
železnica, letališče); |
– ohranjena industrijska tehnična tradicija in znanja z nekaj nosilnimi
globalnimi podjetji; |
– razvita mreža družbene infrastrukture z močnimi regijskimi ustanovami
na področju izobraževanja in kulture ter športnorekreacijske
infrastrukture z velikimi športnimi prireditvami; |
– Brdo kot kongresni center državnega in mednarodnega pomena;
|
– ugodna lega glede na obstoječe in načrtovane danosti turizma v regiji,
ohranjena narava in atraktivna podoba krajine ter številni ohranjeni
kulturnozgodovinski spomeniki na celotnem območju občine. |
II/1.2. Cilji |
4. člen |
(1) Kranj se razvija kot trajnostno, napredno in odprto središče
Gorenjske. Koncept trajnostnega razvoja predstavlja zavestno odločitev
za spoštovanje načela ravnovesja med težnjo po gospodarskem razvoju in
težnjo po ohranjanju zdravega okolja oziroma narave. Usklajeno se
razvijajo vse funkcije regijskega središča, omogoča visoka kakovost
življenja današnjim in bodočim generacijam ter hkrati varuje okolje.
|
(2) Na podlagi osnovnega koncepta so določeni naslednji strateški cilji
prostorskega razvoja: |
(a) Z upoštevanjem primerjalnih prednosti posameznih območij,
uravnoteženim razvojem sistema središč ter izgradnjo in izboljšavo
omrežij gospodarske javne infrastrukture se zagotavljajo možnosti za
usklajen in medsebojno povezan razvoj območja mesta Kranj in
podeželskega zaledja. Prednostno se razvija tiste dejavnosti in območja
občine, ki ne dosegajo svojih dejanskih potencialov, kot so
izobraževanje, kultura, turizem, historično jedro Kranja in podeželje.
|
(b) Mesto Kranj se razvija kot osrednje regijsko upravno in
administrativno središče ter izobraževalno, kulturno,
športnorekreacijsko in zaposlitveno središče nacionalnega pomena. Z
uravnoteženo razporeditvijo dejavnosti znotraj sistema lokalnih središč
se omogoča razvoj celotnega občinskega prostora. |
(c) Zagotavlja se pogoje za trajnostno gospodarsko rast tako, da se na
eni strani ustvarja spodbudno poslovno okolje za realizacijo novih
podjetniških idej in rast obstoječih podjetij (oblikovanje komunalno
opremljenih gospodarskih in poslovnih con, tehnoloških parkov,
podjetniških inkubatorjev ipd.), na drugi strani pa kakovostno
življenjsko okolje za zaposlene. |
(d) Vzpostavlja se sodobno, pestro in kakovostno izobraževalno (mreža
osnovnošolskih in srednješolskih ustanov, Gorenjska univerza,
vseživljenjsko izobraževanje) in športnorekreacijsko (Športni center,
Nordijski panožni center, mreža manjših dvoran in igrišč, rekreacijske
poti) ponudbo. |
(e) Razvija se turistično ponudbo, v katero se vključuje tako historično
jedro Kranja kot tudi podeželsko (turizem na kmetijah, izletniški
turizem na območjih atraktivne krajine) in visokogorsko (planinski
turizem) zaledje. |
(f) V podeželskem zaledju se izboljšujejo pogoji za bivanje in delo z
zagotovitvijo območij za drobne storitvene dejavnosti, spodbujanjem
ekološkega kmetijstva, razvojem turistično-rekreacijskih zmogljivosti
ipd. Posebna pozornost se posveča ohranjanju in dopolnitvi funkcij
posameznih središč kot nosilcev razvoja v lokalnem prostoru.
|
(g) Posodablja in dograjuje se prometno, komunikacijsko, energetsko in
okoljsko infrastrukturo s poudarkom na sledečih izhodiščih: |
– posodobitev in izgradnja kanalizacijskega omrežja občine,
|
– posodobitev in izgradnja vodovodnega omrežja s poudarkom na razvoju in
ohranjanju vodnih virov, |
– posodobitev in izgradnja cestnega omrežja na območju mesta Kranj in v
podeželskem zaledju, |
– izgradnja hitre železnice in krožne regionalne železnice,
|
– razvoj alternativnih oblik prometa na urbaniziranih območjih ter v
navezavi na turistična in rekreacijska območja (kolesarjenje,
pešačenje), |
– dopolnitev sistema javnega avtobusnega in železniškega potniškega
prometa na relacijah z večjim obsegom dnevnih delovnih in šolskih
migracij, |
– povečanje deleža uporabe obnovljivih virov energije ter izboljšanje
izkoriščenosti plinovodnega sistema in sistema za daljinsko ogrevanje,
|
– posodobitev telekomunikacijskega omrežja (s poudarkom na optimalni
telekomunikacijski opremljenosti izobraževalnih ustanov ter gospodarskih
in poslovnih con), |
– zagotovitev zadostnih prostorskih kapacitet za pokopališča (skladno
pričakovani rasti prebivalstva, predvsem pa večanju indeksa staranja).
|
(h) Ohranja in vzpostavlja se kulturno in simbolno prepoznavnost
naselbinskih jeder in s tem povečuje privlačnost območij. Omogoča se
ohranitev kulturne dediščine ter njeno vključevanje v družbeni in
gospodarski razvoj občine. |
(i) Krajina se razvija kot funkcionalen, ekološko in oblikovno
uravnotežen sistem prostorskih struktur, ki omogoča zdravo, varno in
prijetno bivalno okolje ter ohranjanje dejavnosti v prostoru
(kmetijstvo, gozdarstvo, turizem, rekreacija). Posebna pozornost se
posveča skrbi za okolje in trajnostni rabi naravnih virov. |
(j) Zagotavlja se varstvo voda v smislu trajne ohranitve kemijskega in
ekološkega stanja ter obnovljivosti naravnega vira ter varstvo
ekološkega, krajinskega in doživljajskega pomena voda v krajini. V
okvirih, ki jih določajo varstvene zahteve, se vode izkoriščajo za
oskrbne, gospodarske in rekreacijske namene (območja ob Savi in Kokri,
Trbojsko jezero). |
(k) Na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami se posebno
pozornost posveča zagotavljanju poplavne varnosti ogroženih območij ob
Savi in Kokri. |
II/2. Zasnova prostorskega razvoja občine |
II/2.1. Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti |
5. člen |
(1) Z razvojem dejavnosti in rabo prostora se vzdržuje kontinuiteto
prostorskega urejanja, ki izhaja iz kvalitetnih rešitev prostorskih
dokumentov, izdelanih v preteklosti. Zasnova prednostnih območij za
razvoj dejavnosti temelji na osnovni delitvi prostora občine kot je
opredeljena v izhodiščih v razdelku II/1.1. tega odloka. |
(2) Preglednica 1: Členitev prostora na makroenote in podenote |
+--------------------------+------------------------------------+
|
|makroenota |podenota |
|
+--------------------------+------------------------------------+
|
|(a) območje mesta Kranj |(a1) mesto Kranj |
|
|(izdelan urbanistični +------------------------------------+
|
|načrt) |(a2) predmestje |
|
+--------------------------+------------------------------------+
|
|(b) Kranjsko – Sorško |(b1) Kranjsko polje |
|
|polje +------------------------------------+
|
| |(b2) Sorško polje |
|
| +------------------------------------+
|
| |(b3) Brdo |
|
+--------------------------+------------------------------------+
|
|(c) Škofjeloško hribovje |(c1) območje ob Savi |
|
| +------------------------------------+
|
| |(c2) osrednji del Škofjeloškega |
|
| |hribovja |
|
| +------------------------------------+
|
| |(c3) Gozd Kranj – Škofja Loka |
|
+--------------------------+------------------------------------+
|
|(d) Jelovica |/ |
|
+--------------------------+------------------------------------+
|
|(e) Dobrave |(e1) Golniške dobrave (izdelan |
|
| |urbanistični načrt za Golnik) |
|
| +------------------------------------+
|
| |(e2) Udin Boršt |
|
| +------------------------------------+
|
| |(e3) območje deponije Tenetiše |
|
+--------------------------+------------------------------------+
|
|(f) Karavanke |/ |
|
+--------------------------+------------------------------------+
|
(3) Območje mesta Kranj je razdeljeno na dve podenoti:
|
(3.1) Mesto Kranj kot intenzivno urbanizirano območje (znotraj cestnega
obroča, ki ga tvorijo obvozne in povezovalne ceste) predstavlja
najpomembnejšo aglomeracijo v regiji. Poleg funkcij občinskega središča,
ki pokrivajo potrebe prebivalstva v neposrednem gravitacijskem zaledju
(prostor občine) se razvija funkcije, ki krepijo vlogo mesta v
regionalnem in nacionalnem prostoru. Pri tem je ključna diferenciacija
ponudbe mesta glede na druga pomembnejša središča v regiji. |
(3.2) Predmestje (zunaj cestnega obroča) se razvija kot kvaliteten
bivalni prostor v neposredni bližini mesta z vsemi osnovnimi oskrbnimi
in storitvenimi dejavnostmi, ki se umeščajo v jedra večjih predmestnih
območij. Ohranjajo in razvijajo se poslovne cone (Polica) na prehodu med
mestom in predmestjem. |
(4) Kranjsko – Sorško polje je razdeljeno na tri podenote:
|
(4.1) Kranjsko polje se razvija kot večnamenski obmestni prostor.
Poseben poudarek je na funkciji ohranjanja kulturne krajine (kmetijska
dejavnost), zaradi privlačnosti prostora za bivanje pa tudi na smotrnem
umeščanju stanovanjskih območij. Poslovna cona Hrastje se razvija kot
gospodarsko, razvojno in raziskovalno središče občine. |
(4.2) Sorško polje se razvija kot večnamenski obmestni prostor. Ohranja
se značilna raba odprtega prostora z obsežnimi kompleksi kmetijskih
površin, ki jih prekinjajo posamezni gozdovi. Glede na bližino mesta se
večja pozornost posveča rekreacijskim funkcijam krajine s posebnim
poudarkom na turističnem in rekreacijskem razvoju Save (Trbojsko jezero)
ter obvodnega prostora. Ohranja se značilna urbano – ruralna struktura
naselij z vplivi mestnega prostora in hkrati neposredno funkcijsko
povezavo s kmetijsko krajino. Krepi se vloga Mavčič kot lokalnega
središča in s tem nosilca razvoja na tem območju ter Žabnice kot
manjšega nosilnega naselja v lokalnem prostoru. |
(4.3) Območje gradu Brdo se še naprej razvija kot osrednje protokolarno
in kongresno središče Slovenije. Obstoječe dejavnosti se dopolnjujejo
zlasti s programi s področja športa in rekreacije. |
(5) Škofjeloško hribovje je razdeljeno na tri podenote:
|
(5.1) Območje ob Savi se razvija kot večnamenski obmestni prostor, ki
hkrati služi tudi kot neposredna funkcijska povezava z gravitacijskim
zaledjem. Krepi se vloga Zgornje Besnice kot lokalnega središča in s tem
nosilca razvoja na tem območju. |
(5.2) Osrednji del Škofjeloškega hribovja ohranja ruralni značaj z
redkejšo poselitvijo. Dejavnosti se razvijajo v funkciji ohranjanja
poseljenosti in vzdrževanja podobe kulturne krajine. Poleg trajnostnih
oblik kmetijstva in gozdarstva se spodbuja razvoj dopolnilnih
dejavnosti, zlasti turizma, športa in rekreacije v navezavi na
atraktivne izletniške točke (Sv. Jošt, slap Šum). Ohranja se vloga
manjših nosilnih naselij v lokalnem prostoru (Pševo in Podblica), s
katerimi se zagotavlja osnovna opremljenost s centralnimi in poslovnimi
dejavnostmi v ožjem radiju dostopnosti večine naselij ter možnost
razvoja turistične ponudbe. |
(5.3) Na območju Gozd Kranj – Škofja Loka se prednostno ohranjajo
kvalitetne prvine naravne krajine in glede na bližino mestnega območja
razvijajo sonaravne oblike rekreacijskih dejavnosti. |
(6) Na Jelovici se prednostno ohranjajo kvalitetne prvine naravne in
kulturne krajine in v povezavi s tem razvijajo sonaravne turistične in
rekreacijske dejavnosti (izletniški turizem). |
(7) Območje Dobrav je razdeljeno na tri podenote:
|
(7.1) Golniške dobrave ohranjajo pretežno ruralen značaj z zmerno
poselitvijo. Poseben poudarek je na funkciji ohranjanja kulturne
krajine, zaradi privlačnosti prostora za bivanje pa tudi na smotrnem
umeščanju stanovanjskih območij. Ohranja in dopolnjuje se mreža lokalnih
oskrbnih središč. Golnik se skupaj z Goričami razvija kot pomembnejše
središče severnega dela občine. Krepi se njegova vloga središča
nacionalnega pomena na področju zdravstva. Ohranja se vloga manjših
nosilnih naselij v lokalnem prostoru (Tenetiše in Trstenik), s katerimi
se zagotavlja osnovna opremljenost s centralnimi in poslovnimi
dejavnostmi v ožjem radiju dostopnosti večine naselij ter možnost
razvoja turistične ponudbe. |
(7.2) Na območju Udin Boršta se prednostno ohranjajo kvalitetne prvine
naravne krajine in glede na bližino mestnega območja razvijajo sonaravne
oblike rekreacijskih dejavnosti. |
(7.3) Območje deponije Tenetiše se deloma sanira, v delu pa se nameni
dejavnostim s področja ravnanja z odpadki. Celotno območje se ohranja
kot rezervat za potrebe razvoja okoljskih dejavnosti. |
(8) V višjeležečih hribovitih predelih Karavank se ohranjajo kvalitetne
prvine naravne krajine in hkrati razvijajo sonaravne oblike planinskega
turizma,športa in rekreacije. |
(9) Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti so
razvidna iz grafičnih prikazov na listu 1 SPN. |
II/2.2. Omrežje naselij |
6. člen |
(1) Preglednica 2: Naselja glede na vlogo (tip središča) v omrežju
naselij |
-----------------------------------------------------------------
|
TIP SREDIŠČA NASELJE/OBMOČJE
|
-----------------------------------------------------------------
|
manjša nosilna naselja Hrastje, Podblica, Pševo, Tenetiše,
|
v lokalnem prostoru Trstenik, Žabnica
|
-----------------------------------------------------------------
|
lokalna središča Mavčiče, Zgornja Besnica
|
-----------------------------------------------------------------
|
pomembnejše lokalno Golnik – Goriče (funkcije
|
središče pomembnejšega lokalnega središča se
|
delijo med obe naselji)
|
-----------------------------------------------------------------
|
središče nacionalnega območje mesta Kranj
|
pomena
|
-----------------------------------------------------------------
|
ostala naselja Babni Vrt, Breg ob Savi, Bobovek,
|
Čadovlje, Čepulje, Hraše, Ilovka,
|
Jama, Jamnik, Javornik, Lavtarski vrh,
|
Letenice, Meja, Nemilje, Njivica,
|
Pangršica, Planica, Podreča, Povlje,
|
Praše, Rakovica, Spodnja Besnica,
|
Srakovlje, Srednja vas – Goriče, Suha
|
pri Predosljah, Sveti Jošt nad
|
Kranjem, Šutna, Tatinec, Zabukovje,
|
Zalog, Žablje
|
-----------------------------------------------------------------
|
(2)
Preglednica 3: Predmestna območja in mestne četrti na območju mesta
Kranj |
-----------------------------------------------------------------
|
OBMOČJE PREDMESTNO OBMOČJE/MESTNA ČETRT
|
-----------------------------------------------------------------
|
predmestje Britof, Čirče, Drulovka, Kokrica,
|
Mlaka, Orehovlje, Predoslje, Rupa,
|
Spodnje Bitnje, Srednje Bitnje,
|
Zgornje Bitnje
|
-----------------------------------------------------------------
|
mesto Jedro, Kranj – sever, Labore, Planina,
|
Primskovo, Sava, Stražišče, Struževo,
|
Zlato polje
|
-----------------------------------------------------------------
|
(3) Območje mesta Kranj
|
(3.1) Mesto Kranj se razvija predvsem kot upravno, izobraževalno,
kulturno, zdravstveno, športnorekreacijsko in poslovno središče regije
in širšega prostora. Upravne funkcije nacionalnega in regijskega pomena
se prednostno umeščajo v mestno jedro in njegovo neposredno zaledje.
Krepi se vloga Zlatega polja kot izobraževalnega in
zdravstveno-poslovnega središča (v bližino se umešča tudi novo prometno
vozlišče). |
(3.2) V jedrih mestnih četrti in predmestnih območij se zagotavlja
osnovne oskrbne in storitvene dejavnosti, družbeno infrastrukturo
(zlasti osnovne šole in vzgojnovarstvene ustanove) ter površine za šport
in rekreacijo v ožjem radiju dostopnosti (peš dostop). |
(3.3) Posebna pozornost se posveča zagotavljanju raznovrstne in
kvalitetne ponudbe na področju stanovanjske gradnje. |
(3.4) Razvoj gospodarstva temelji na obstoječih perspektivnih panogah,
ki se dopolnjujejo zlasti z dejavnostmi s področja visoke tehnologije,
prometa in logistike ter povezujejo z izobraževalnimi in zdravstvenimi
ustanovami. Prednostno se zagotavlja na območju obstoječih poslovnih in
gospodarskih con Polica, Primskovo, Labore, Sava, Struževo in Hrastje.
|
(3.5) Razvoj območja mesta Kranj je podrobneje opisan v poglavju II/5.1.
|
(4) Golnik – Goriče
|
(4.1) Golnik se skupaj z Goričami razvija kot upravno, izobraževalno,
kulturno, zdravstveno, športnorekreacijsko in poslovno središče središče
severnega dela občine. |
(4.2) Z ureditvijo medicinsko – tehnološkega parka se krepi vloga
Golnika kot središča nacionalnega pomena na področju zdravstva.
|
(4.3) Dejavnosti se dopolnjuje s turističnimi programi v navezavi na
krajinske kvalitete v okolici ter obrtnimi in poslovnimi programi.
|
(4.4) Zagotavlja se tudi možnosti za razvoj stanovanjske gradnje v
večjem obsegu. |
(4.5) Razvoj območja Golnika je podrobneje opisan v poglavju II/5.2.
|
(5) Lokalna središča
|
(5.1) Ohranja in krepi se vloga Mavčič in Zgornje Besnice kot nosilcev
razvoja za neposredno gravitacijsko zaledje. |
(5.2) Ohranja in dopolnjuje se obstoječe fokuse izobraževalnih (osnovna
šola, vrtec), športnorekreacijskih in kulturnih dejavnosti v jedru
naselja. |
(5.3) Ohranja se vsaj minimalna opremljenost z oskrbnimi in storitvenimi
dejavnostmi (gasilski dom, trgovina z osnovno oskrbo, pošta ipd.).
|
(5.4.) Dejavnosti se dopolnjuje s turističnimi programi v navezavi na
krajinske kvalitete v okolici ter obrtnimi in poslovnimi programi.
|
(5.5) V lokalnih središčih se zagotavlja tudi možnosti za razvoj
stanovanjske gradnje v večjem obsegu. |
(6) Manjša nosilna naselja v lokalnem prostoru
|
(6.1) Ohranja se vloga manjših nosilnih naselij v lokalnem prostoru, s
katerimi se zagotavlja osnovna opremljenost s centralnimi in poslovnimi
dejavnostmi (trgovina, storitve, sedež KS, šport in rekreacija, obrtne
dejavnosti) v ožjem radiju dostopnosti (peš dostopnost) večine naselij.
|
(6.2) Dejavnosti naselij se dopolnjuje s turističnimi programi v
navezavi na krajinske kvalitete v okolici. |
(7) Omrežje naselij je razvidno iz grafičnih prikazov na listu 1 SPN. |
II/2.3. Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji |
7. člen |
(1) Načrtuje se ureditev novega avtocestnega priključka Kranj – sever in
celovita rešitev prometne problematike na območju mesta Kranj s sistemom
vpadnic in prometnih obročev. |
(2) V okviru državnega prometnega omrežja se umeščata novi železniški
povezavi na relaciji Ljubljana – letališče Jožeta Pučnika – Kranj (hitra
železnica, krožna regionalna železnica). |
(3) Zasnova prometnega omrežja je podrobneje predstavljena v poglavju
II/3. tega odloka. |
(4) Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji so
razvidne iz grafičnih prikazov na listu 1 SPN. |
II/2.4. Druga za občino pomembna območja |
8. člen |
(1) Kot prepoznavne naravne in ustvarjene kvalitete prostora se
opredeljujejo ohranjena stara naselbinska jedra z velikim deležem
kulturne dediščine (historično jedro Kranja), krajina na robovih
Sorškega polja z značilnimi obcestnimi ravninskimi vasmi (kot posebne
kvalitete v tem območju se opredeljujejo jedra Mavčič, Jame in Praš),
krajina Škofjeloškega hribovja in krajina severnega dela Dobrav z
značilnimi gručastimi vasmi, kompleks gradu Brdo ter območja ohranjene
narave (Jelovica, Karavanke, Udin Boršt, Gozd Kranj – Škofja Loka).
Podrobnejše opredelitve in usmeritve za ta območja so podane v poglavju
II/4. tega odloka. |
(2) Na lokaciji Pševo se predvidi možnost izkoriščanja tehničnega kamna
pod pogoji iz 36. člena tega odloka. |
(3) Za potrebe zagotavljanja poplavne varnosti na območju Sorške reke in
Žabnice v Bitnjah je potrebno uredit sistem suhih zadrževalnikov.
|
(4) Druga za občino pomembna območja so razvidna iz grafičnih prikazov
na listu 1 SPN. |
II/3. Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in
grajenega javnega dobra |
9. člen |
(1) Infrastrukturna omrežja lokalnega pomena se razvijajo v skladu s
prostorskimi potrebami in potrebami gospodarstva. Infrastrukturna
opremljenost se dopolnjuje na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo
komunalno opremo, izboljšuje pa se tudi v smislu zmanjšanja obremenitev
okolja. |
(2) Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in
grajenega javnega dobra je razvidna iz grafičnih prikazov na listu 2
SPN. |
II/3.1. Prometna infrastruktura |
II/3.1.1. Cestno omrežje |
10. člen |
(1) Preko osrednjega dela občine poteka avtocesta A2 Karavanke –
Obrežje. Občinsko prometno omrežje se na njo navezuje preko priključkov
Kranj – vzhod in Kranj – zahod. Načrtuje se ureditev dodatnega
priključka (Kranj – sever), s katerim se bo ob sočasni dograditvi
notranjega prometnega omrežja bistveno izboljšala pretočnost prometa na
območju mesta Kranj in širše. |
(2) Na avtocesto se navezuje serija vpadnic, ki povezujejo ožje območje
mesta Kranj z avtocesto in zaledjem. Na načrtovani priključek Kranj –
sever se navezuje obstoječa vzhodna obvoznica RI 210 Zgornje Jezersko –
Škofja Loka. Sistem vpadnic se povezuje s sistemom cestnih obročev v
mestu. |
(3) Zunanji cestni obroč poteka okrog mesta (po meji med mestom in
predmestjem). Tvorijo ga obstoječa vzhodna obvoznica ter zahodna in
severna povezovalna cesta, ki sta bili v prostorske akte občine vneseni
že v preteklosti. S SPN se redefinira način priključevanja zahodne na
vzhodno obvoznico in sistem vpadnic ter potek severne povezovalne ceste,
v vzhodnem delu. |
(4) Okrog mestnega jedra Kranja se z rekonstrukcijo obstoječih cest in
izgradnjo novih povezav oblikuje notranji cestni obroč. Posebna
pozornost se posveča tudi celoviti ureditvi prometa (vključno s sistemom
površin za mirujoči promet, con umirjanja prometa, peš con ipd.) na
območju ožjega mestnega jedra. |
(5) Na zunanji cestni obroč se navezujejo vpadnice iz smeri Ljubljane
(RI 211 Kranj – Ljubljana), Naklega (RII 412 Naklo – Kranj), Škofje Loke
in Preddvora (RI 210 Zgornje Jezersko – Škofja Loka), letališča Jožeta
Pučnika (GII 104 Kranj – Trzin) Golnika (RII 410 Bistrica pri Tržiču –
Kranj), Medvod (LC 251040 Jeprca – Labore) ter Zg. in Sp. Besnice (LC
183020 Kranj – Podblica), ki povezujejo območje mesta Kranj z zaledjem.
Vpadnica iz smeri Škofje Loke se prometno razbremeni z ustrezno
ureditvijo povezave z vpadnico iz smeri Medvod – možni sta dve
različici, ki potekata po obstoječih prometnicah (cesta ob regionalni
železnici, napajalna cesta za naselje Meja). Konkreten potek ceste bo v
nadaljnjih postopkih skozi analize ustrezno ovrednoten – izbrana bo
tista različica, ki se bo pokazala kot najprimernejša s prostorskega,
okoljskega in ekonomskega vidika ter vidika družbene sprejemljivosti.
|
(6) Z rekonstrukcijo, posodobitvami in novogradnjami cest se prednostno
izboljšujejo povezave med območjem mesta Kranj in zaledjem. Glede na
potrebe (varnostne in prometnotehnične zahteve ipd.) se rekonstruirajo,
posodabljajo in dograjujejo tudi preostale občinske ceste. |
(7) Kjer je to možno, se v okviru rekonstrukcij in posodobitev ter
novogradenj ob cestah uredijo koridorji za kolesarske steze in pešpoti. |
II/3.1.2. Železniško omrežje |
11. člen |
(1) Preko območja občine poteka glavna železniška proga Ljubljana –
Jesenice, od katere se v bližini občinske meje odcepi industrijski tir
proti Naklemu. Železniška postaja je urejena na zahodnem robu mestnega
jedra Kranja. |
(2) V prihodnosti se načrtujejo večje posodobitve in dopolnitve
železniškega omrežja. V okviru državnega prometnega omrežja se umešča
nova hitra železniška povezava na relaciji Ljubljana – letališče Jožeta
Pučnika – Kranj – Jesenice. Železniško omrežje se na nivoju regije
nadgrajuje še s krožno povezavo Ljubljana – letališče Jožeta Pučnika –
Kranj – Ljubljana, ki se na vseh ključnih točkah (prometna vozlišča)
neposredno povezuje tudi z hitro državno železnico. |
(3) Železniške povezave se s prometnim omrežjem v občini povezujejo
preko dveh osrednjih prometnih vozlišč: |
– posodobljene obstoječe železniške postaje na regionalnem omrežju, ki
se razvija prednostno v funkciji mesta Kranj, |
– načrtovanega novega multimodalnega vozlišča ob zunanjem cestnem obroču
na severnem obrobju mesta (Zlato Polje), kjer se povezujejo vsi
pomembnejši prometni koridorji na območju občine. |
(4) Kot variantna ureditev železniškega omrežja na območju mesta Kranj
se ohranja tudi rezervat južnega kraka železnice med Laborami in
Hrastjem z železniško postajo na južnem robu mesta. |
II/3.1.3. Javni potniški promet in prometna vozlišča za javni potniški
promet |
12. člen |
(1) Sistem javnega potniškega prometa se razvija na dveh nivojih –
osnovno omrežje pokriva območje mesta Kranj, širše omrežje pa območje
občine povezuje s pomembnejšimi regijskimi in državnimi središči ter
prometnimi vozlišči. |
(2) Obstoječi sistem je v pretežnem delu vezan na avtobusni promet z
osrednjo postajo v središču mesta Kranj. V bližini središča se nahaja
tudi postaja državne železnice. Pri nadaljnjem razvoju omrežja se bo z
izgradnjo hitre državne in krožne regionalne železnice večja pozornost
posvečala javnemu železniškemu prometu, zlasti povezavi z osrednjim
državnim letališčem. |
(3) Ohranja se obstoječa železniška postaja, ki dolgoročno prevzema
funkcijo prometnega vozlišča na predvidenem regionalnem železniškem
omrežju. Glavna avtobusna postaja se seli nekoliko bolj severno,
neposredno ob notranji cestni obroč mesta. |
(4) V severnem delu mesta Kranj se ob zunanjem prometnem obroču oblikuje
novo prometno vozlišče z osrednjo občinsko in regijsko avtobusno ter
železniško postajo z neposredno povezavo z letališčem Jožeta Pučnika.
|
(5) Omrežje javnega avtobusnega prometa na nivoju občine se dopolnjuje
in razvija na relacijah v smeri posameznih zaposlitvenih in
izobraževalnih središč ter predmestnih območij. |
(6) Na območju mesta Kranj se posebna pozornost posveča tudi povezavi
sistema javnega prometa z razvojem nemotoriziranega prometa kot sta
kolesarjenje in pešačenje (povezava med železniško postajo v mestu in
mestnim jedrom ter med severno železniško postajo in univerzitetnim
središčem; ureditev površin za mirujoči promet na vozliščnih točkah
ipd.). |
II/3.1.4. Omrežje letališke infrastrukture |
13. člen |
V neposredni bližini občine se nahaja osrednje državno letališče.
Ustrezno povezanost območja občine z letališčem se zagotavlja z
izboljšanjem cestnih in železniških povezav v lokalnem in širšem
regionalnem prostoru. Hkrati se zagotavlja pogoje za nemoteno delovanje
letališča (upoštevanje omejitvenih ravnin pri umeščanju in oblikovanju
novih posegov v prostor). |
II/3.1.5. Kolesarsko omrežje in omrežje pešpoti |
14. člen |
(1) Daljinska kolesarska povezava D2 Bled – Kranj – Duplica ter glavne
kolesarske povezave G6 Kranj – Škofja Loka, G7 Zgornje Jezersko – Kranj
in G8 Kranj – Šentvid tvorijo osnovno mrežo kolesarskih poti, ki Kranj
povezujejo z regionalnim zaledjem in širše. Na osnovno mrežo se
navezujejo lokalne krožne povezave, ki med seboj povezujejo posamezna
naselja ter izletniške točke v občini in širše (Savska pot, Naokrog
velike gmajne, Navdih pod Storžičem). Lokalno kolesarsko omrežje
dopolnjuje tudi gorska kolesarska pot na Jamnik. |
(2) Ohranja in dopolnjuje se obstoječe omrežje planinskih poti in drugih
pešpoti v občini. |
(3) Omrežje pešpoti in kolesarskih stez se prednostno razvija na območju
mesta Kranj v navezavi na zeleni sistem ter omrežja športnorekreacijskih
in izobraževalnih ustanov (zlasti znotraj mesta). Na podeželskih
območjih se omrežje ureja v povezavi s turističnimi in izletniškimi
točkami ter območji atraktivne naravne krajine. |
(4) Ločene površine za pešce in kolesarje se zagotavlja v okviru
prostorskih možnosti ob rekonstrukcijah in novogradnjah občinskih cest.
Za kolesarski promet se urejajo tudi prometno manj obremenjene lokalne
ceste, |
II/3.2. Elektronske komunikacije |
15. člen |
(1) Z osnovnim telekomunikacijskim omrežjem so pokrita vsa naselja v
občini, širokopasovno omrežje pa je urejeno predvsem na območju mesta
Kranj. Načrtuje se dopolnitev širokopasovnega omrežja, tako da bo
omogočena priključitev večine uporabnikov na območju občine.
|
(2) Vzpostavlja se sistem brezžičnih omrežij za dostop do svetovnega
spleta. |
(3) Posebna pozornost se posveča optimalni telekomunikacijski
opremljenosti javnih ustanov (izobraževalne in kulturne ustanove, javna
uprava itn.) ter poslovnih in gospodarskih con. |
II/3.3. Energetika |
16. člen |
(1) Na območju občine se nahajajo naslednji vodi in objekti prenosnega
elektroenergetskega omrežja: |
– HE Mavčiče,
|
– DV 2×400 kV Beričevo – Okroglo,
|
– DV 2×110 kV Škofja Loka – Okroglo,
|
– DV 2×110 kV Medvode – Mavčiče,
|
– DV 2×110 kV Mavčiče – Labore,
|
– DV 2×110 kV Labore – Primskovo,
|
– DV 2×110 kV Primskovo – Visoko,
|
– DV 1×110 kV Okroglo – Zlato polje,
|
– DV 2×110 kV Primskovo – Zlato polje,
|
– RTP Labore, Primskovo, Zlato polje in Sava.
|
(2) Predvidena je izgradnja DV 2×400 kV Okroglo – Udine. Zaradi
predvidenega prehoda DV Primskovo – Visoko na napetostni nivo 110 kV je
načrtovana izgradnja nove RTP na Primskovem. |
(3) Distribucijsko elektroenergetsko omrežje na območju občine večinoma
deluje na napetostnem nivoju 20 kV. Manjši del na območju Save zaenkrat
deluje na napetostnem nivoju 10 kV, vendar je tudi za to območje
predviden prehod na napetostni nivo 20 kV. V distribucijsko omrežje se
vključuje tudi sistem manjših hidroelektrarn in fotonapetostnih
elektrarn. |
(4) Omrežje je deloma urejeno z daljnovodi, deloma (na območju urbanih
naselij) pa s kablovodi. Na območju urbanih naselij se v celoti načrtuje
prehod na kablovode. |
(5) Preko območja občine poteka regionalno prenosno plinovodno omrežje
(R29 RMRP Vodice – Instal. Britof – MRP Jesenice, R29/1 Vodice –
Britof). Nanj se navezuje distribucijsko omrežje, ki zaenkrat pokriva
del območja mesta Kranj. Predvidena je dograditev distribucijskega
omrežja na celotnem območju mesta Kranj. |
(6) Na območju mesta Kranj delujejo trije sistemi daljinskega ogrevanja.
|
(7) Izboljšuje se izkoriščenost distribucijskega plinovodnega omrežja in
sistemov daljinskega ogrevanja na območju mesta Kranj s priključevanjem
večjih porabnikov energije (javne ustanove, industrijski porabniki ipd.)
in uporabnikov, ki ne uporabljajo obnovljivih virov energije.
|
(8) V strnjenih podeželskih naseljih se prednostno uvaja mikrosisteme
daljinskega ogrevanja na lesno biomaso in druge lokalno razpoložljive
obnovljive vire energije. V večjih naseljih je možna tudi ureditev
plinovodnega omrežja. |
(9) Spodbuja se raba lokalno razpoložljivih obnovljivih virov energije
(bioplin, lesna biomasa, sončna energija, energija odpadkov) za
posamezne objekte ali skupine objektov, zlasti na tistih lokacijah, kjer
ni možna priključitev na plinovodno omrežje ali sisteme daljinskega
ogrevanja. |
(10) Spodbuja se gradnja energetsko učinkovitih objektov. |
II/3.4. Komunalno in vodno gospodarstvo ter varstvo okolja |
II/3.4.1. Oskrba z vodo |
17. člen |
(1) Oskrba z vodo poteka preko šestih javnih vodovodnih sistemov:
|
(a) Kranj (vodni viri v občinah Cerklje, Preddvor, Šenčur in Kranj), na
katerega se priključujejo območje mesta Kranj, naselja Bobovek, Breg ob
Savi, Hrastje, Ilovka, Jama, Mavčiče, Meja, Orehovlje, Podreča, Praše,
Rakovica (delno), Suha pri Predosljah, Šutna in Žabnica ter številna
naselja v sosednjih občinah; |
(b) Spodnja Besnica (lokalni vodni viri), na katerega se priključuje
naselje Spodnja Besnica; |
(c) Trstenik (lokalni vodni viri), na katerega se priključujejo naselja
Čadovlje, Pangršica, Povlje, Srakovlje, Tatinec, Tenetiše, Trstenik in
Žablje; |
(d) Javornik (lokalni vodni viri), na katerega se priključujejo naselja
Čepulje, Javornik, Pševo in Sveti Jošt nad Kranjem; |
(e) Planica (lokalni vodni viri), na katerega se priključujeta naselji
Lavtarski vrh in Planica; |
(f) Golnik (lokalni vodni viri), na katerega se priključuje naselje
Golnik. |
(2) Naselja Babni vrt, Golnik, Goriče (skupaj z naselji Letenice,
Srednja vas – Goriče in Zalog), Jamnik, Nemilje, Njivica, Podblica,
Rakovica (delno), Zabukovje in Zgornja Besnica se oskrbujejo iz lokalnih
(zasebnih) vodovodov. |
(3) Razvoj vodovodnih sistemov se prednostno načrtuje v naslednjih
točkah: |
(a) izboljšanje (povečanje pretoka, zmanjšanje izgub) magistralnih
vodovodov; |
(b) obnova starih in neustreznih cevovodov, pri čemer je upoštevati tudi
število načrtovanih priključkov; |
(c) priključitev vodovodnega sistema Javornik na vodovodni sistem Kranj;
|
(d) obnova, dograditev in sanacija zajetij;
|
(e) zagotovitev dodatnih in rezervnih virov za javne vodovodne sisteme;
|
(f) zavarovanje obstoječih in potencialnih vodnih virov. |
II/3.4.2. Čiščenje odpadne in padavinske vode |
18. člen |
(1) Javni kanalizacijski sistem je zaenkrat urejen na delu območja mesta
Kranj in delu naselja Golnik. V večjem delu gre za mešani sistem s
centralno čistilno napravo v Kranju. Na nekaterih lokacijah so urejeni
tudi manjši zasebni sistemi, iz katerih se odpadne vode odvajajo v
ponikovalnice ali vodotoke. |
(2) Načrtuje se prenova in dograditev celovitega regionalnega
kanalizacijskega sistema, ki bo pokrival tudi sosednje občine in bo v
celoti priključen na centralno čistilno napravo Kranj. Hkrati je
predvidena tudi rekonstrukcija le-te. Nanj se bodo priključili naslednji
podsistemi: |
(a) podsistem, na katerega se bodo priključili območje mesta Kranj
(razen območja Šmarjetne gore) ter naselja Bobovek, Ilovka, Suha pri
Predosljah, Šutna in Žabnica; |
(b) podsistem, na katerega se bodo priključila naselja Čadovlje, Golnik,
Goriče, Letenice, Pangršica, Srakovlje, Tatinec, Tenetiše, Trstenik in
Zalog; |
(c) podsistem, na katerega se bodo priključila naselja Podblica,
Rakovica, Spodnja Besnica in Zgornja Besnica. |
(3) Naselja Breg ob Savi, Hrastje, Jama, Mavčiče, Podreča in Praše se
priključujejo na sistem s centralnima čistilnima napravama Dragočajna
oziroma Trboje. |
(4) Na območju manjših naselij ter posameznih območij razpršene
poselitve, kjer priključitev na večje čistilne naprave ekonomsko ni
upravičena, se odvajanje in čiščenje odpadnih voda ureja z biološkimi
čistilnimi napravami za manjše skupine objektov ali individualne objekte
oziroma z izvedbo nepropustnih greznic in odvozom na čistilne naprave.
|
(5) Povsod je predvidena ureditev ločenega sistema odvajanja odpadnih
voda (padavinske vode se odvajajo ločeno od ostalih odpadnih voda). |
II/3.4.3. Ravnanje z odpadki |
19. člen |
(1) Na celotnem območju občine je urejen reden odvoz komunalnih
odpadkov. V vseh večjih naseljih je omogočeno tudi ločeno zbiranje
odpadkov na ekoloških otokih. Načrtovana je dopolnitev mreže ekoloških
otokov na podeželskih območjih ter v skladu z dinamiko izgradnje novih
območij na celotnem območju občine. Na območju občine sta urejena zbirna
centra za odpadke – Tenetiše in Kranj – Zarica. |
(2) Deponija v Tenetišah je v fazi zapiranja in sanacije. Na delu
območja je predvidena ureditev objekta za zbiranje in razvrščanje
odpadkov. Celotno območje se ohranja kot rezervat za nadaljnji razvoj
programov s področja ravnanja odpadkov in drugih okoljskih dejavnosti.
|
(3) Načrtuje se ureditev centralnega regijskega objekta za razvrščanje
odpadkov z linijo za prebiranje in obrata za inertizacijo (mehansko
biološko obdelavo odpadkov) na lokaciji Exoterm. |
II/3.5. Pokopališča |
20. člen |
Osrednje občinsko pokopališče se nahaja v Kranju. Poleg osrednjega
pokopališča je v občini urejenih še več manjših pokopališč, in sicer:
Bitnje, Kokrica, Planina in Predoslje na območju mesta Kranj ter Goriče,
Mavčiče, Tenetiše in Žabnica v zaledju. Vse obstoječe lokacije se
ohranjajo in v njihovem okviru po potrebi zagotavljajo nove površine. |
II/4. Usmeritve za prostorski razvoj občine |
II/4.1. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo |
II/4.1.1. Razvoj naselij |
21. člen |
|
(1) Postopno in sistematično se oblikuje fond stavbnih zemljišč kot
strateških razvojnih območij, pri čemer se prednostno obravnavajo
lokacije na območju mesta Kranj in posameznih središč. |
(2) Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo so razvidne iz
grafičnih prikazov na listu 3 SPN. |
II/4.1.1.1. Notranji razvoj in prenova |
22. člen |
(1) Pri notranjem razvoju naselij se zagotavlja kvalitetne bivanjske
pogoje z zadostnimi funkcionalnimi zemljišči, zelenimi in rekreativnimi
območji ter z ustrezno podporo na področju družbene in gospodarske javne
infrastrukture. |
(2) Glede na vlogo in pomen naselij in izkoriščenosti zemljišč ter
možnost izpolnjevanja kriterijev iz točke (1) se prednostno izkorišča
površine za notranji razvoj v Golniku, mestu Kranj, predmestnih območjih
Britof in Mlaka ter v sklopu kompleksa gradu Brdo. |
(3) Velik potencial za razvoj imajo degradirana urbana območja v mestu.
Z delno ali celovito prenovo se revitalizirajo opuščena industrijska
območja ob Savi in Kokri ter oblikujejo v celovito potezo centralnih in
stanovanjskih površin v zelenju. S funkcijsko in oblikovno prenovo se
izboljšujejo pogoji za bivanje v starejših mestnih soseskah (Planina,
Primskovo, Kranj – sever). |
(4) Izvedba celovite prenove je predvidena na območju historičnega jedra
Kranja, za katerega je bil pred desetletji že izdelan ureditveni načrt a
je potrebno glede na novejše poglede celovite prenove pristopiti k
izdelavi kompleksnejšega dokumenta. S prenovo srednjeveškega jedra se v
prostor umešča ključne mestotvorne programe (kultura, izobraževanje,
uprava, trgovina ipd.). Posebna pozornost se posveča razvoju območja kot
prepoznavne turistične destinacije v regionalnem prostoru in širše.
|
(5) Izvedba delne prenove se prednostno določa za območja naselbinske
dediščine in drugih kvalitetnih naselbinskih struktur v prostoru.
Predvidena je predvsem vsebinska prenova (umeščanje družbene
infrastrukture in storitvenih dejavnosti) ter izboljšava
prostorsko-oblikovalskih in funkcionalnih elementov (ureditev prometnih
površin vključno s površinami za mirujoči promet). |
(6) Delno se prenavlja tudi zdraviliški kompleks na Golniku, ki se
celostno ureja ter programsko in funkcijsko navezuje na načrtovani
medicinsko-tehnološki park. |
II/4.1.1.2. Širitve |
23. člen |
(1) Možnosti za razvoj se prednostno zagotavlja s prenovo obstoječih
stanovanjskih sosesk in drugih degradiranih območij ter intenziviranjem
gradnje na prostih površinah znotraj naselij ter z načrtnim usmerjanjem
v predele, ki bodisi predstavljajo manj kvalitetni kmetijski potencial,
bodisi lokacijsko opredeljena območja, ki jih je smiselno vključevati v
območja naselij. |
(2) Nova območja za pozidavo se v skladu s potrebami in cilji
prostorskega razvoja praviloma načrtujejo na območjih, kjer je možno
ustvariti primerno bivalno okolje ter zagotavljati ustrezno opremljenost
z gospodarsko javno infrastrukturo (vključno s prometno dostopnostjo in
bližino postajališč javnega potniškega prometa), oskrbnimi in
storitvenimi dejavnostmi. Pri tem je potrebno v čim večji možni meri
ohranjati naravno okolje in prepoznavno podobo naselij ter upoštevati
značilnosti obstoječe pozidave. |
(3) Širitve naselij za organizirano stanovanjsko gradnjo, gradnjo
družbene infrastrukture ter za oskrbne in storitvene dejavnosti se
prvenstveno določajo na območju mesta Kranj in posameznih lokalnih
središč ter manjših nosilnih naselij v lokalnem prostoru. Stanovanjska
gradnja se umešča tudi v druga strnjena naselja ter v podeželska območja
v funkciji ohranjanja poselitve. |
(4) Širitve za potrebe gospodarstva in poslovnih dejavnosti se načeloma
locirajo v bližino obstoječih poslovnih in gospodarskih con, pri čemer
se zagotavlja čim boljše povezave z lokalnim in regionalnim prometnim
omrežjem. |
(5) Na območjih, ki so zaradi različnih omejitev v prostoru manj
primerna za gradnjo (neugodna konfiguracija terena, ohranjanje narave,
varstvo kulturne dediščine ipd.), se stavbna zemljišča vračajo v
primarno (gozdno oziroma kmetijsko) rabo in nadomeščajo na lokacijah, ki
so bolj primerne za poselitev. |
II/4.1.3. Razvoj dejavnosti po naseljih |
II/4.1.3.1. Stanovanjska dejavnost |
24. člen |
(1) Stanovanjska gradnja se prednostno usmerja v in ob območja strnjene
pozidave (območje mesta Kranj, posamezna lokalna središča ter manjša
nosilna naselja v lokalnem prostoru in njihovo neposredno okolico), kjer
je možno zagotavljati višji nivo oskrbe in storitev in s tem ustrezno
kvaliteto bivanja (dostopnost družbene infrastrukture, razvito omrežje
javnega potniškega prometa, bližina delovnih mest, osnovnih oskrbnih in
storitvenih dejavnosti, zelenih površin itn.). |
(2) Glede na ekonomske in socialne skupine prebivalstva ter različne
potrebe se zlasti na območju mesta Kranj posebna pozornost posveča
raznolikosti ponudbe na področju stanovanjske gradnje (varovana
stanovanja, študentski in dijaški domovi, neprofitna stanovanja,
stanovanja v mestnem jedru, individualna gradnja na obrobju mesta itn.).
Pri prenovi obstoječih in gradnji novih stanovanjskih sosesk se
zagotavlja tudi potreben obseg oskrbnih in storitvenih dejavnosti,
zelenih površin ter površin za mirujoči promet. |
(3) Možnosti za razvoj se zagotavlja s prenovo obstoječih stanovanjskih
sosesk in drugih degradiranih območij na območju mesta Kranj ter s
prenovo historičnih jeder in intenziviranjem gradnje na prostih
površinah znotraj naselij na celotnem območju občine. Nova območja se
prednostno odpirajo na obrobju mesta v povezavi z razvojem drugih
dejavnosti ter na infrastrukturno opremljenih lokacijah, ki so oddaljene
od motečih elementov urbanega prostora (promet, proizvodnja), v
predmestnih območjih, urbaniziranih območjih ob Savi ter posameznih
lokalnih središčih in njihovi neposredni okolici. |
(3) Na območju manjših naselij Škofjeloškega hribovja in Dobrav se
stanovanjska gradnja razvija predvsem individualno (tudi v povezavi z
razvojem kmetij) v funkciji ohranjanja poselitve. |
(4) Na obrobju območja mesta Kranj in podeželskih naselij se ob
kompleksih kmetijskih površin zagotavlja prostorske možnosti za
preselitev kmetij iz naselbinskih jeder. |
(5) Počitniška gradnja se kot dopolnitev turističnih dejavnosti
(izletniški turizem, turizem na podeželju) usmerja v obstoječa
počitniška naselja in druga območja s počitniško gradnjo ter njihovo
neposredno okolico v podeželskem zaledju Škofjeloškega hribovja in
Dobrav. |
II/4.1.3.2. Poslovne in proizvodne dejavnosti |
25. člen |
|
(1) Ohranja in razvija se mreža obstoječih gospodarskih con na obrobju
območja mesta Kranj (Hrastje, Polica, Labore). Na te lokacije se
dolgoročno selijo vsa proizvodnja in večje obrti, ki s svojim delovanjem
moteče vplivajo na okolico (stanovanjska območja, območja naselbinskih
središč ipd.). |
(2) Prednostno se razvijajo visokotehnološke dejavnosti v povezavi z
zdravstvenimi, raziskovalnimi in izobraževalnimi ustanovami regijskega
pomena (medicinsko – tehnološki park Golnik, zdravstveno – poslovni
center Kranj, visokošolsko središče Zlato polje). |
(3) Poslovne in gospodarske dejavnosti se locirajo ob cestni in
železniški obroč (vključno z novim prometnim vozliščem na območju
Zlatega polja) ter ob sistem vpadnic na obrobju mesta Kranj. Poslovne
dejavnosti se razvijajo tudi v drugih predelih širšega mestnega območja
Kranja ter v lokalnih središčih in manjših nosilnih naseljih v lokalnem
prostoru, lahko pa tudi na drugih lokacijah v povezavi s
športnorekreacijskimi, turističnimi, trgovskimi in drugimi podobnimi
programi. |
(4) Na območju predmestnih območij in podeželskih naselij se razvijajo
obrtne dejavnosti manjšega merila (tudi kot dopolnilne dejavnosti na
kmetijah). |
(5) Kmetijska proizvodnja v urbaniziranih območjih se načeloma omejuje,
zato se zagotavlja ustrezne nadomestne lokacije za razvoj perspektivnih
kmetij. |
II/4.1.3.3. Centralne dejavnosti |
26. člen |
(1) Razporeditev osnovnih oskrbnih, storitvenih in ostalih centralnih
dejavnosti se ohranja in dopolnjuje v skladu z vlogo naselij in drugih
območij v omrežju središč kot je določeno v razdelku II/2.2. tega
odloka. Na ta način se zagotavlja enakomerna dostopnost centralnih
(zlasti izobraževalnih) dejavnosti na celotnem ozemlju občine.
|
(2) Osrednje upravne in administrativne funkcije občinskega in
regionalnega pomena se koncentrirajo v jedru mesta ali njegovi
neposredni bližini. Ohranja se omrežje krajevnih skupnosti, s čimer se
zagotavlja dostopnost upravnih funkcij tudi na mikrolokalnem nivoju.
|
(3) Kulturne dejavnosti se prednostno umeščajo v mestno jedro Kranja,
kjer se prenavljajo in razvijajo tudi obstoječe ustanove regijskega
pomena (Prešernovo gledališče, Gorenjski muzej, knjižnica). Ohranja in
dopolnjuje se omrežje kulturnih, večnamenskih ter drugih podobnih domov
v okviru mestnih četrti in predmestnih območij, lokalnih središč ter
manjših nosilnih naselij v lokalnem prostoru (Besnica, Golnik, Goriče,
Hrastje, Jošt, Kokrica, Mavčiče, Podblica, Predoslje, Tenetiše,
Trstenik, Žabnica) in četrtnih (Kranj – sever, Primskovo, Stražišče.
Struževo, Zlato polje) središč. |
(4) Ohranja se omrežje obstoječih zdravstvenih ustanov (Bolnišnica
Golnik, Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj). Možnosti za
nadaljnji razvoj zdravstvene dejavnosti se zagotavlja v povezavi z
razvojem poslovnih (zdravstveno-poslovni center Kranj), turističnih in
raziskovalnih dejavnosti (gl. tudi razdelek II/4.1.3.2. tega odloka) ter
dejavnosti s področja sociale (dom starejših občanov, center za
odvisnosti, dom za osebe s posebnimi potrebami ipd.). |
(5) Ohranja in nadgrajuje se sistem vzgojnovarstvenih ustanov in ustanov
osnovnega izobraževanja vključno s sistemom podružničnih šol na
podeželju (Besnica, Goriče, Mavčiče, Podblica, Trstenik). Pri tem se
posebna pozornost posveča izboljšanju kakovosti obstoječe ponudbe
(prenova in dograditev obstoječih objektov, povezave s
športnorekreacijskimi kompleksi ipd.) ter zagotavljanju zadostnih
kapacitet glede na načrtovano intenziteto stanovanjske gradnje.
|
(6) Krepi se mreža srednješolskega (gimnazija, tehnični šolski center,
ekonomsko-storitveni izobraževalni center) in visokošolskega
izobraževanja v mestu s posebnim poudarkom na razvoju osrednjega
regijskega visokošolskega središča na območju Zlatega polja (Gorenjska
univerza). Možnosti za nadaljnji razvoj izobraževalnih dejavnosti se
zagotavlja tudi v povezavi z razvojem poslovnih in gospodarskih
dejavnosti (medpodjetniški izobraževalni center, raziskave in razvoj). |
II/4.1.3.4. Športnorekreacijske dejavnosti in turizem |
27. člen |
(1) Razvoj športnorekreacijskih dejavnosti v naseljih se načrtuje na
treh nivojih glede na pomen in velikost gravitacijskega zaledja
posameznih dejavnosti – regijskem (nacionalnem), lokalnem (nivo občine,
gravitacijskega zaledja posameznega središča ipd.) in mikrolokalnem
(nivo naselja, posamezne soseske ipd.). |
(2) Možnosti za razvoj športnorekreacijskih centrov regionalnega in
nacionalnega pomena se prednostno zagotavljajo na območju mesta Kranj. V
okviru Športnega centra Kranj se na obstoječi lokaciji (z možnostjo
širitve do cestnega obroča) zagotavljajo ustrezne kapacitete zlasti za
razvoj športa v zimskem času. Kot dopolnitev športne ponudbe se
razvijajo tudi rekreacijske dejavnosti in uvajajo dodatne dejavnosti s
področja turizma, zdravstva in storitev. Ohranjata in razvijata se tudi
Državni panožni nordijski center Kranj in Smučarski skakalni center
Gorenja Sava. |
(3) Ohranja se mreža večjih športnih objektov, s katero se zagotavlja
ustrezno dostopnost do športnorekreacijskih dejavnosti na območju mesta
Kranj in širše (Športna dvorana Planina, Športna dvorana Zlato polje,
Športni park Stražišče, Otroško športno igrišče GibiGib, Strelski dom
itn.). |
(4) Dopolnjuje se sistem manjših igrišč, parkov in drugih zelenih
rekreacijskih površin v okviru stanovanjskih sosesk ter izobraževalnih
in drugih javnih ustanov, s čimer se zagotavlja enakomerna dostopnost
tovrstnih površin na celotnem območju občine. |
(5) Posamezni športnorekreacijski objekti se povezujejo med seboj in z
odprtimi površinami (obvodni ambienti, atraktivna krajina, izletniški
cilji) preko sistema rekreacijskih poti. |
(6) Turistična ponudba se s prenovo prednostno razvija na območju
starega mestnega jedra Kranja. Vanj se umešča zlasti gostinske
dejavnosti (vključno z ureditvijo nastanitvenih kapacitet) v povezavi s
trgovino in programi s področja kulture. Lokacija se neposredno povezuje
tudi s kanjonom Kokre kot območjem atraktivne naravne krajine.
|
(7) Na podeželju se razvija etnološki in ekološki turizem v povezavi z
rekreacijskim (izletniškim) turizmom. V turistično ponudbo se
vključujejo območja atraktivne naravne krajine (Trbojsko jezero, Sveti
Jošt, Jelovica, Karavanke), naselja z atraktivno arhitekturno, etnološko
in drugo dediščino, športnorekreacijskimi in drugimi kompatibilnimi
programi ter posamezne kmetije z dopolnilnimi dejavnostmi. |
(8) Ohranja in dopolnjuje (predvsem s športnorekreacijskimi programi) se
tudi dejavnosti kongresnega centra in protokolarnega objekta Brdo.
|
(9) Športnorekreacijska in turistična ponudba se razvijata v celovit
sistem, ki povezuje območje mesta Kranj z atraktivno krajino in
izletniškimi cilji v podeželskem, hribovitem in goratem zaledju. |
II/4.1.3. Sanacija in prenova razpršene gradnje |
28. člen |
(1) Značilnosti avtohtonega poselitvenega vzorca in sistematično
usmerjanje gradnje na območja obstoječih strnjenih naselij sta v veliki
meri pripomogla k temu, da se na ozemlju občine niso oblikovala večja
območja razpršene gradnje. Tudi v prihodnje ostaja racionalna izraba
prostora in s tem ohranitev kvalitetnih strnjenih območij naravne in
kulturne krajine ena izmed prednostnih usmeritev prostorskega razvoja
občine. |
II/4.1.4. Območja razpršene poselitve |
29. člen |
(1) Območja razpršene poselitve vključujejo območja razloženih naselij,
manjših zaselkov, samotnih kmetij, posameznih domačij ali stavb in se
pojavljajo predvsem v Škofjeloškem hribovju ter na Dobravah.
|
(2) Obstoječa območja razpršene poselitve se ohranjajo in razvijajo s
prenovo in minimalnimi širitvami za potrebe ohranjanja primarnih
dejavnosti, značilne poseljenosti območja in podobe kulturne krajine. |
II/4.1.5. Urbanistično oblikovanje naselij |
30. člen |
(1) Ohranja se kvalitetne tipološke značilnosti arhitekturnega in
urbanističnega oblikovanja ter prepoznavnost občinskega prostora.
|
(2) Glede na prostorske, oblikovne in funkcijske značilnosti ter
načrtovano intenziteto razvoja se občinski prostor deli na več območij:
|
(a) Kot območje intenzivnega razvoja poselitve se opredeljuje območje
mesta Kranj (mesto s predmestjem). Ključne značilnosti in usmeritve za
urbanistično oblikovanje tega območja so: |
– značilna centralna zasnova z dominantami na ključnih lokacijah;
|
– s širitvami in zapolnjevanjem vrzeli v stavbnem tkivu se viša gostota
zazidave, mestu in predmestjem se določajo čitljivi robovi; |
– posebna pozornost se posveča funkcijski in oblikovni prenovi ter
ustrezni predstavitvi naselbinske dediščine v prostoru (historično jedro
Kranja); |
– praviloma se ohranjajo in nadgrajujejo osnovna razmerja v prostoru
(silhueta naselbinskega telesa), t.j. maksimalni višinski gabariti in
dominante s tipičnimi vedutami (historično jedro Kranja, Šmarjetna gora,
vodovodni stolp, stanovanjske soseske na robu mesta); ponekod kjer je to
smiselno (npr. vstopni stavbni kompleksi v mesto s smeri avtoceste in
mestnih vpadnic) pa se oblikujejo tudi novi prostorski poudarki;
|
– območje ob Savi in Kokri se oblikuje in razvija kot zelena os širšega
prostora z ureditvijo rekreacijskih poti, dostopov in povezav s sistemom
zelenih površin mesta; |
– z ohranjanjem zelenih cezur (pasovi zelenih, kmetijskih in gozdnih
površin) med posameznimi naselji, še posebej pa med mestom in
predmestjem, se preprečuje zraščanje stavbnega tkiva; |
– vzdolž večjih prometnih koridorjev (železnica, avtocesta, obvoznice,
povezovalne ceste in vpadnice) se, kjer je to možno, ohranja oziroma
oblikuje varovalni zeleni pas (protihrupna zaščita, prometna varnost
...); |
– ohranja se gozdnat reliefni rob Šmarjetne gore;
|
– novi naselbinski sklopi se praviloma prilagajajo naravnim danostim
(morfologija terena, obstoječa vegetacija, vodotoki). |
(b) Kot območji zmernega razvoja poselitve se opredeljujejo območja
naselij Kranjskega in Sorškega polja, Golniških dobrav ter naselij ob
Savi. Ključne značilnosti in usmeritve za urbanistično oblikovanje teh
območij so: |
– značilna obcestna in gručasta zazidava, v jedrih so ponekod dominante;
|
– s širitvami in zapolnjevanjem vrzeli v stavbnem tkivu se viša gostota
zazidave, naseljem se določajo čitljivi robovi; |
– posebna pozornost se posveča ohranjanju in ustrezni predstavitvi
naselbinske dediščine v prostoru (Mavčiče, Jama, Praše); |
– ohranjajo se osnovna razmerja v prostoru (silhueta naselbinskega
telesa), t.j. maksimalni višinski gabariti in dominante s tipičnimi
vedutami; |
– kjer je to možno oziroma smiselno, se ohranja podoba naselbinskih
robov s kozolci, zelenimi in kmetijskimi površinami (sadovnjaki);
|
– z ohranjanjem zelenih cezur (pasovi zelenih, kmetijskih in gozdnih
površin) med posameznimi naselji se preprečuje zraščanje stavbnega
tkiva; |
– ohranja se gozdnat reliefni rob ob naseljih na prehodu v hriboviti del
občine; |
– območje neposredno ob Savi in Kokri se oblikuje in razvija kot zelena
os širšega prostora z ureditvijo rekreacijskih poti, dostopov in povezav
s sistemi zelenih površin naselij; |
– oblikuje se blag prehod med naselji in kulturno krajino Kranjsko –
Sorškega polja; |
– novi naselbinski sklopi se prilagajajo naravnim danostim (morfologija
terena, obstoječa vegetacija, vodotoki) in (zlasti na območjih
naselbinske dediščine) ohranjajo tipično zasnovo podeželskih naselij.
|
(c) Kot območje ohranjanja poselitve se opredeljuje območje osrednjega
dela Škofjeloškega hribovja. Ključne značilnosti in usmeritve za
urbanistično oblikovanje tega območja so: |
– značilna gručasta zazidava (v jedrih so ponekod dominante) in
razpršena pozidava (posamezne kmetije) z gručastim jedrom; |
– ohranjajo se osnovna razmerja v prostoru (silhueta naselbinskega
telesa), t.j. maksimalni višinski gabariti in dominante s tipičnimi
vedutami; |
– prednostno se ohranja značilna podoba naravne in kulturne krajine ob
naseljih ter podoba naselbinskih robov s kozolci in sadovnjaki.
|
(d) Kot posebne morfološke strukture z zahtevami vezanimi na dejavnosti,
ki se opravljajo v njihovem okviru, se opredeljujejo poslovne in
gospodarske cone. Ključne značilnosti in usmeritve za urbanistično
oblikovanje teh območij so: |
– ohranjajo in oblikujejo se zeleni varovalni robovi na prehodu med
poslovnimi in gospodarskimi conami ter naselji, naravno in kulturno
krajino v okolici; |
– vzdolž načrtovanih cest se, kjer je to možno oziroma smiselno, ohranja
oziroma oblikuje varovalni zeleni pas (protihrupna zaščita, prometna
varnost,...); |
– merilo (horizontalni in vertikalni gabariti) novih objektov se
prilagaja okolici, tako da se v čim večji meri ohranjajo vedute na
krajinske kvalitete v okolici; |
– posebna pozornost se posveča ureditvi dostopov in zagotovitvi
ustreznega obsega površin za mirujoči promet. |
(e) Pri načrtovanju razpršene poselitve se ohranjajo obstoječe
arhitekturne kvalitete in upoštevajo značilnosti tradicionalne
strukture, zlasti glede razmerja med objekti in krajino (umestitev,
velikost ipd.). |
II/4.2. Usmeritve za razvoj v krajini |
II/4.2.1. Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na
naravne vire |
31. člen |
(1) Podeželski prostor se razvija kot večnamenski prostor, v katerem se
prepletajo primarne dejavnosti z rekreacijskimi in drugimi združljivimi
rabami. |
(2) Usmeritve za razvoj v krajini so razvidne iz grafičnih prikazov na
listu 4 SPN. |
II/4.2.1.1. Kmetijstvo |
32. člen |
(1) Kmetijska dejavnost v Škofjeloškem hribovju in na Dobravah se
primarno ohranja in razvija v funkciji ohranjanja poselitve, kulturne
krajine ter oblikovanja raznolikega nabora dejavnosti v prostoru (v
povezavi s turizmom, športom in rekreacijo kot dopolnilnimi
dejavnostmi). Nadaljnji razvoj se usmerja zlasti na območja z ugodnimi
reliefnimi in talnimi razmerami, z ustrezno osončenostjo ter dobro
dostopnostjo. Spodbujajo se ekstenzivne oblike kmetovanja, predvsem
živinoreja s pašništvom, sadjarstvo (ohranjanje in obnova travniških
sadovnjakov) ipd. Poseben poudarek se posveča uvajanju ustreznih spodbud
in ukrepov za povečanje deleža ekološkega kmetovanja, še posebej na
območjih ohranjene narave. |
(2) Intenzivna pridelava se ohranja na območjih strnjenih kompleksov
kmetijskih zemljišč Kranjsko – Sorškega polja. Uvaja se ustrezne
spodbude in ukrepe za zmanjšanje emisij v podtalno vodo. |
(3) Razvoj kmetijstva se spodbuja tudi z zagotavljanjem primernih
možnosti (lega, dostopnost, prostorske možnosti za razvoj ipd.) za
preselitev kmetij izven naselij ali na njihov rob, neposredno ob
strnjena območja kmetijskih zemljišč. |
II/4.2.1.2. Gozdarstvo |
33. člen |
(1) Zaradi sorazmerno velike gozdnatosti se v Škofjeloškem hribovju in
na Dobravah območja gozdov pretežno vzdržuje v obstoječem obsegu in
preprečuje zaraščanje kmetijskih površin. |
(2) Ravninske gozdove Kranjsko – Sorškega polja, skupine dreves ali
posamična drevesa v kmetijski krajini se kot pomembno prvino biotske
pestrosti in kulturne krajine v čim večji meri ohranja. |
(3) Mestne in primestne gozdove na območju mesta Kranj, gozdove ob
robovih naselij in vodotokih ter druge gozdove, ki imajo pomembno
ekološko, krajinsko, kulturno ali rekreacijsko vlogo se v čim večji meri
ohranja in povezuje z zelenimi sistemi v naseljih in širšem prostoru s
sonaravnimi oblikami rekreacijske rabe. |
(4) Gozdove Jelovice, Karavank, Udinega Boršta in območja Gozd Kranj se
razvija v okviru funkcije ohranjanja narave, v navezavi na naselja pa
tudi s primernimi ekstenzivnimi rekreacijskimi rabami. |
II/4.2.1.3. Vode |
|
34. člen |
(1) Ohranja se obstoječa gospodarska raba voda z mrežo hidroelektrarn na
Savi in Kokri. |
(2) Vodotoke in vodne površine se s primernimi rabami, ki ohranjajo in
nadgrajujejo njihov ekološki, krajinski in doživljajski pomen, povezuje
z zelenimi sistemi naselij in širših območij. Obvodne poteze ob Savi in
Kokri se uredi kot zeleno os občine oziroma regije z rekreacijskimi
potmi in drugimi ureditvami na ključnih točkah (prehodi – brvi, dostopi
do vode, Savski otok, Trbojsko jezero, manjši športnorekreacijski
objekti ipd.), pri čemer je potrebno upoštevati kemijsko in ekološko
stanje vodotokov. |
(3) Območje Trbojskega jezera se razvija kot ena izmed osrednjih
izletniških lokacij v občini. Ohranja in dopolnjuje se sonaravna
rekreacijska in turistična raba vodnega in obvodnega prostora z
ureditvijo rekreacijskih poti, objektov za opazovanje ptic, ustreznih
dostopov za potrebe ribištva in čolnarjenja, manjših gostinskih in
športnorekreacijskih objektov ipd. Na območju se uredi tudi peš povezava
med desnim in levim bregom Save. |
II/4.2.1.4. Turizem in rekreacija |
35. člen |
(1) Turizem se v skladu z določili razdelka II/4.1.3.4. tega odloka
primarno razvija v okviru naselij, v krajini pa predvsem v navezavi na
športnorekreacijsko ponudbo. |
(2) Športnorekreacijski programi se razvijajo v celovit sistem, ki
povezuje zelene površine urbaniziranih območij z atraktivno krajino v
neposredni okolici ter širše gledano z izletniškimi cilji v hribovitem
zaledju (Sv. Jošt, slap Šum itn.). |
(3) Ohranja in dopolnjuje se obstoječa mreža tematskih in drugih poti
(pešpoti, planinskih poti, kolesarskih stez, jahalnih poti ipd.).
Prostor ob Savi in Kokri se celovito oblikuje kot povezovalni element –
zelena os v prostoru. |
(4) Vzdolž zelene osi in v navezavi na njo se na atraktivnih lokacijah
oblikujejo posamezni fokusi z dodatnimi programi (Šmarjetna gora,
Trbojsko jezero – razvoj območja je podrobneje opisan v razdelku
II/4.2.1.3 – Bobovek itn.). |
(5) V hribovitem in gorskem zaledju se oblikujejo manjši fokusi
dejavnosti (planinski domovi, piknik prostori, različna igrišča itn.) ob
kolesarskih stezah, planinskih in drugih pešpoteh. |
II/4.2.1.5. Mineralne surovine |
36. člen |
(1) Nelegalne kope Podbliška Gora, Nemilje in Podblica se prepusti
samosanaciji in zaraščanju brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja
mineralnih surovin. |
(2) Za lokacijo Pševo, kjer je trenutno nelegalni kop, se predvidi
možnost izkoriščanja tehničnega kamna po pridobitvi rudarske pravice za
izkoriščanje in sprejetju občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki
bo opredeli način in izvedbo dokončne sanacije okolja. |
(3) Raziskovanje mineralnih surovin je možno na celotnem območju občine.
V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na
novih območjih bo občina pretehtala ali je smotrno določeno območje z
osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih
surovin. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti
občinski podrobni prostorski načrt. |
II/4.2.2. Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne
kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter
urbanističnih in arhitekturnih značilnosti |
37. člen |
(1) V skladu z določili razdelka II/2.4. se kot območja prepoznavnih
naravnih in ustvarjenih kvalitet prostora opredeljujejo: |
(a) ohranjena stara naselbinska jedra z velikim deležem kulturne
dediščine (historično jedro Kranja) z naslednjimi prepoznavnimi
značilnostmi: |
– historično jedro Kranja s srednjeveško zasnovo (mestno obzidje, grad,
cerkve) na dominantni legi na pomolu nad sotočjem Save in Kokre.
|
(b) krajina na robovih Sorškega polja z značilnimi obcestnimi
ravninskimi vasmi z naslednjimi prepoznavnimi značilnostmi: |
– podoba kulturne krajine s prepletom kmetijskih površin s trakasto
parcelacijo in zaplat ravninskega gozda; |
– prostorska razmerja med grajenimi strukturami in krajino (vedutno
izpostavljena obcestna nižinska naselja z dominantami, kozolci na
prehodu med naseljem in kulturno krajino, lega naselij ob značilnih
naravnih robovih ipd.); |
– ohranjena vaška jedra s številnimi objekti kulturne dediščine (kot
posebna kvaliteta se opredeljuje obcestno jedro Mavčič s cerkvijo sv.
Pavla); |
– kulturna krajina v neposredni okolici naselij (sadovnjaki na vaških
robovih ipd.). |
(c) krajina Škofjeloškega hribovja z naslednjimi prepoznavnimi
značilnostmi: |
– podoba kulturne krajine s prepletom kmetijskih površin in gozda;
|
– prostorska razmerja med grajenimi strukturami in krajino (dominante na
izpostavljenih legah, kozolci na prehodu med naseljem in kulturno
krajino, lega naselij ob značilnih naravnih robovih ipd.); |
– kulturna krajina v neposredni okolici naselij (sadovnjaki na vaških
robovih ipd.). |
(d) krajina severnega dela Dobrav z značilnimi gručastimi vasmi z
naslednjimi prepoznavnimi značilnostmi: |
– prostorska razmerja med grajenimi strukturami in krajino (vedutno
izpostavljena naselja z dominantami, lega naselij ob značilnih naravnih
robovih ipd.); |
– kulturna krajina v neposredni okolici naselij (sadovnjaki na vaških
robovih, drevoredi ob dostopnih cestah ipd.). |
(e) kompleks gradu Brdo z naslednjimi prepoznavnimi značilnostmi:
|
– ureditev parka;
|
– kulturna krajina v neposredni okolici območja.
|
(f) območja ohranjene narave (Jelovica, Karavanke, Udin Boršt, Gozd
Kranj – Škofja Loka) z naslednjimi prepoznavnimi značilnostmi:
|
– neokrnjeno naravno okolje s številnimi kvalitetnimi prvinami ohranjene
narave; |
– značilna podoba naravne in kulturne krajine;
|
– prostorska razmerja med grajenimi strukturami in krajino (dominante na
izpostavljenih legah). |
(2) Ohranjanje in razvoj prepoznavnih kvalitet se zagotavlja predvsem z:
|
– ohranjanjem poseljenosti podeželskih območij in spodbujanjem razvoja
primarnih dejavnosti v obsegu, ki zagotavlja ohranitev značilne podobe
kulturne krajine; |
– vključevanjem območij prepoznavnih kvalitet v turistično ponudbo (s
poudarkom na razvoju historičnega jedra Kranja); |
– omejevanjem dejavnosti na območju posebnih naravnih kvalitet (zagotovi
se le minimalna rekreacijska infrastruktura); |
– ohranjanjem značilnih vedut v prostoru (z omejevanjem pozidave v oseh
pogledov); |
– prenovo naselbinske in stavbne dediščine. |
II/4.2.3. Območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
območja zaščite in reševanja |
38. člen |
(1) V občini se nahajajo manjša območja potencialnih naravnih nesreč,
območij, ki bi bila izrazito ogrožena zaradi naravne dinamike pa ni.
Nevarnost drugih nesreč je prisotna predvsem na industrijskih območjih
zaradi možnosti onesnaženja podtalnice in površinskih voda. |
(2) Ogroženost posameznih območij je določena na podlagi posebne
strokovne podlage kot primerjava med stopnjo nevarnosti in stopnjo
ranljivosti. Razdeljena je na tri stopnje: |
(a) Kot območji z višjo stopnjo ogroženosti se zaradi goste poselitve
ocenjujeta območji mesta Kranj (ogroženost z vidika poplav in potresna
nevarnost) in Golniških dobrav (ogroženost z vidika erozije in potresna
nevarnost). |
(b) Kot območji z srednjo stopnjo ogroženosti se ocenjujeta območji
Škofjeloškega hribovja (ogroženost z vidika erozije in potresna
nevarnost) in Sorškega polja (ogroženost podtalnice z vidika drugih
nesreč in potresna nevarnost). |
(c) Ostala območja občine se ocenjujejo kot območja z nizko stopnjo
ogroženosti, pri čemer pa je potrebno upoštevati, da predvsem na
ravninskem delu obstaja potresna nevarnost. |
(3) Za zmanjšanje nevarnosti oziroma ogroženosti se na urbaniziranih
območjih predvidi ustrezne preventivne in sanacijske ukrepe, ustrezno
upravlja primarne dejavnosti ter nadzoruje aktivnosti, ki lahko
povzročijo naravne ali druge nesreče. |
(4) Območja, kjer ni bivališč ali gospodarskih dejavnosti (območje
Karavank, Jelovice in strnjenih gozdnih površin v Škofjeloškem hribovju
ter Dobravah), se praviloma prepušča naravni dinamiki. |
(5) Za potrebe zagotavljanja poplavne varnosti na območju Sorške reke,
Žabnice, Brezgalice, Trenče in Gabrovice v Bitnjah je potrebno izvesti
ustrezne protipoplavne ukrepe vključno z ureditvijo sistema suhih
zadrževalnikov (ohranja se obstoječi zadrževalnik Bantale in načrtujeta
dva nova zadrževalnika nad Puškarno na Žabnici in ob poti v puškarno na
Sorški Reki). Ustrezne protipoplavne ukrepe je potrebno zagotoviti tudi
na območju Golnišnice (vključno z ohranitvijo obstoječega zadrževalnika
v zdraviliškem parku), Goričice/Sevnika, Stražnice, Milke, Parovnice,
Želinskega potoka, Kokrice, Potoka z Brda in Mlaškega potoka.
|
(6) Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami se podrobneje opredeli v
načrtih zaščite in reševanja ter drugih načrtih, ki se izdelajo glede na
oceno ogroženosti. |
(7) Občina ima v sklopu organizacije zaščite in reševanja na razpolago:
|
– 11 objektov, kjer je možna začasna nastavitev ogroženih prebivalcev
(Počitniški dom Krvavec, Dijaški in študentski dom Kranj, Hotel Bellevue
– Šmarjetna gora, Hotel Creina, Cukrarna Kranj, Dijaški dom – Youth
Hostel, Dvorana Planina, Ledena dvorana, Prenočišče Dežman, prenočišče
Valjavec, Gostišče Dežman in Arvaj); |
– 13 lokacij zasilnih zbirališč (OŠ Franceta Prešerna, OŠ Simon Jenko,
OŠ Stražišče, OŠ Staneta Žagarja, OŠ Predoslje, OŠ Jakob Aljaž, OŠ
Matija Čopa, OŠ Helena Puhar, OŠ Orehek, podružnične OŠ Center, Goriče,
Primskovo in Trstenik); |
– 7 začasnih zbirališč prebivalcev ob umiku iz zgradbe (Stadion Kranj,
Veledrom Sava, Nogometno igrišče Britof, Zarica Primskovo, Kokrica,
Olimpijski bazen); |
– površine za pokop večjega števila ljudi na območju, predvidenem za
širitev pokopališča v Kranju in okoliška pokopališča; |
– kadavre se ob dogovoru z veterinarsko upravo lahko vozi v ustrezno
opremljene sežigalnice. |
II/4.2.4. Območja in objekti za potrebe obrambe |
39. člen |
(1) Kot perspektivna območja za potrebe obrambe se opredeljujejo območja
Vojašnica Kranj (izključna ter omejena in nadzorovana raba), Drulovka
(izključna ter omejena in nadzorovana raba) in Crngrob (izključna ter
omejena in nadzorovana raba). |
(2) Območje Vojašnice Kranj se preoblikuje glede na načrtovani potek
severne povezovalne ceste. |
II/4.3. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč |
40. člen |
(1) Obstoječa stavbna zemljišča se praviloma ohranjajo. Širitve so
zasnovane tako, da omogočajo doseganje ciljev prostorskega razvoja
občine in sledijo usmeritvam za razvoj poselitve in razvoj v krajini.
Nova stavbna zemljišča se zagotavljajo v skladu z določili razdelka
II/4.1.2. ter za potrebe izgradnje in rekonstrukcije gospodarske javne
infrastrukture. |
(2) Gozdna in kmetijska zemljišča se zmanjšujejo na račun širitve
stavbnih in drugih zemljišč. Nova kmetijska ali gozdna zemljišča se
določajo predvsem v primeru sprememb primarne (kmetijske ali gozdne)
rabe kadar gre za uskladitev z evidenco dejanske rabe v prostoru, ki jo
vodi pristojno ministrstvo, ali v primeru nadomeščanja izgubljenih
kmetijskih površin. |
(3) Vodna zemljišča se določajo za večje vodotoke v občini.
|
(4) Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč so razvidne iz
grafičnih prikazov na listu 5 SPN. |
II/4.4. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev |
II/4.4.1. Členitev prostora na enote |
41. člen |
(1) Pri določitvi enot urejanja prostora in prostorskih izvedbenih
pogojev se upošteva osnovno delitev prostora občine na makroenote in
podenote. |
(2) Z vidika naravnih in ustvarjenih danosti se območje občine deli na
šest makroenot. Izhodišča za delitev so opredeljena v prvih poglavjih
SPN, ključne značilnosti in razvojne usmeritve, ki jih je potrebno
upoštevati pri določitvi prostorskih izvedbenih pogojev pa so podane
tudi v Preglednici 4. |
(3) Makroenote se nadalje delijo na manjše enote, ki predstavljajo večja
zaključena območja v krajini ter strnjena območja naselij in z njimi
funkcionalno povezan del krajine. |
(4) Prostorski izvedbeni pogoji, zlasti tisti, ki se nanašajo na
namembnost in vrste posegov v prostor, oblikovanje objektov in
priključevanje na gospodarsko javno infrastrukturo naj temeljijo na
osnovnih značilnostih prostora določenih po posameznih makrocelotah in
podenotah. |
(5) Preglednica 4: Členitev prostora na makroenote in podenote z
osnovnimi značilnostmi |
|
(6) Glede na podrobnost prostorskih izvedbenih pogojev je ob smiselni
uporabi usmeritev iz tega člena makroenote in podenote možno tudi
združevati ali še nadalje deliti na manjše zaključene enote. |
II/5. Koncepti prostorskega razvoja pomembnejših naselij in območij |
II/5.1. Območje mesta Kranj |
42. člen |
(1) Območje mesta Kranj se razvija kot središče Gorenjske statistične
regije in drugo najpomembnejše središče širšega ljubljanskega mestnega
območja. Njegova vloga in pomen se krepita zlasti z: |
– razvojem upravne funkcije na nivoju regije,
|
– ohranjanjem tradicije proizvodnega središča,
|
– krepitvijo funkcije izobraževalnega središča,
|
– ohranjanjem funkcije kulturne in športne prestolnice Gorenjske,
|
– zagotavljanjem dostopnosti, kakovosti ter pestrosti storitev socialne
in zdravstvene oskrbe, |
– uveljavitvijo mesta kot turistične destinacije,
|
– krepitvijo vloge trgovskega središča regije,
|
– uveljavitvijo mesta kot prometnega vozlišča.
|
(2) Prometno omrežje in omrežje javnega potniškega prometa
|
(2.1) Območje mesta Kranj leži na ugodni prometni legi v bližini
državnega središča in letališča Jožeta Pučnika. S širšim regionalnim
prostorom se povezuje preko avtoceste A2 Karavanke – Obrežje (na območju
mesta se nahajata avtocestna priključka Kranj – vzhod in Kranj – zahod)
in glavne železniške proge Ljubljana – Jesenice. Razvilo se je na
križišču cest na relacijah Ljubljana – Jesenice in Jezersko – Škofja
Loka. Obstoječi cestni sistem na območju mesta tvorijo delno oblikovana
notranji (sistem prometnic okrog širšega območja mestnega jedra) in
zunanji (RI 210 Zgornje Jezersko – Škofja Loka kot vzhodna in RII 412
Naklo – Kranj kot del zahodne povezovalne ceste) obroč ter sistem
radialnih vpadnic z vzhodne obvoznice in iz smeri predmestnih območij.
|
(2.2) Prvenstveno se krepi povezava občinskega prometnega omrežja z
avtocestnim sistemom z uvedbo dodatnega priključka (Kranj – sever), na
katerega se naveže obstoječa vzhodna obvoznica. |
(2.3) Ohranja in nadgrajuje se koncept zunanjega cestnega obroča
(sistema obvoznic in povezovalnih cest), ki ga tvorijo obstoječa vzhodna
obvoznica ter načrtovani severna in zahodna povezovalna cesta (z
možnostjo navezave na avtocestni priključek Kranj – zahod). Zaradi
optimizacije (prečkanje Kokre, uskladitev s potekom načrtovanih
železniških koridorjev, navezava na avtocestni priključek Kranj – vzhod)
se korigira potek severne povezovalne ceste v vzhodnem delu.
|
(2.4) Zunanji cestni obroč z mestnim jedrom povezuje sistem obstoječih
in načrtovanih vpadnic. Neposredni dostop z zunanjega cestnega obroča do
mestnega jedra se vzpostavi z ureditvijo vzhodne vpadnice z mostom preko
Kokre v podaljšku Ceste Rudija Šeliga. Povezava med zunanjim in
notranjim cestnim obročem se izboljšuje tudi s celovito ureditvijo
prometa (povezava med Gorenjesavsko, Delavsko, Ljubljansko in Staro
cesto) na območju zahodne železniške postaje. |
(2.5) Prometni sistem na širšem območju mestnega jedra se na novo
definira s celovito ureditvijo notranjega obroča. Izhodišče za prometno
ureditev ožjega središča je krožišče ob koncu vzhodne vpadnice.
|
(2.6) Železniško omrežje se razvija tako na državnem kot tudi
regionalnem nivoju. Na območje mesta Kranj se umeščata nova hitra
železniška povezava na relaciji Ljubljana – letališče Jožeta Pučnika –
Kranj – Jesenice ter nova krožna povezava Ljubljana – letališče Jožeta
Pučnika – Kranj – Ljubljana. Na severnem robu mesta se obe železnici
združujeta v enoten prometni koridor skupaj s severno povezovalno cesto.
Krožna regionalna železnica se na severozahodnem robu mesta priključi na
obstoječi železniški koridor pod Šmarjetno goro. |
(2.7) Predvidena je ureditev dveh večjih prometnih vozlišč na
železniškem omrežju. Območje obstoječe železniške postaje zahodno od
mestnega jedra se razvija kot prometno vozlišče regionalnega pomena.
Drugo prometno vozlišče širšega regionalnega oziroma nacionalnega pomena
se oblikuje na Zlatem polju ob severnem prometnem koridorju. Glavna
avtobusna postaja se seli nekoliko bolj severno, neposredno ob notranji
cestni obroč mesta. |
(2.8) Sistem javnega potniškega prometa se celovito ureja na nivoju
regije, pri čemer se veliko večja pozornost kot v preteklosti posveča
železniškemu prometu. Omrežje se dopolnjuje in razvija na relacijah v
smeri posameznih zaposlitvenih in izobraževalnih središč in predmestnih
območij. |
(2.9) Kolesarsko omrežje na območju mesta Kranj se navezuje na omrežje
državnih kolesarskih poti, ki ga tvorijo daljinska povezava D2 Bled –
Kranj ter glavni povezavi G7 Zgornje Jezersko – Kranj in G8 Kranj –
Šentvid ter na regionalno kolesarsko omrežje v smereh Besnice, Golnika,
Brda in Svetega Jošta. |
(2.10) Nemotoriziranemu prometu (pešci, kolesarji) se namenja območje
historičnega jedra, kot rekreacijska os celotnega območja mesta Kranj pa
se uredi tudi celotna zelena poteza vzdolž Save in Kokre ter območje
Šmarjetne gore. Na preostalih delih območja mesta se koridorje za
kolesarje in pešce zagotavlja v okviru ureditve cestnega omrežja.
Kolesarske in peš povezave se prednostno urejajo na relaciji mesto –
predmestje – okoliška naselja, med posameznimi znamenitostmi ter drugimi
območji in objekti v javni rabi (športnorekreacijske in druge zelene
površine, izobraževalne ustanove, železniški postaji, historično jedro
Kranja s podzemnimi rovi, ipd.). |
(2.11) Posebna pozornost se posveča celoviti ureditvi mirujočega prometa
na širšem območju mestnega jedra. Oblikuje se sistem parkirnih mest in
garažnih hiš, ki pokrivajo vse ključne dostopne točke, zlasti tiste
večja prometna vozlišča (železniški postaji) in točke prehoda med
motoriziranim in nemotoriziranim prometom (na območju historičnega
jedra). |
(2.12) Nove površine za mirujoči promet v okviru parkirišč in garažnih
hiš se zagotavljajo tudi v okviru prenove degradiranih industrijskih
(opuščene industrijske površine ob Savi in Kokri) in stanovanjskih
območij (starejše soseske na vzhodnem in severnem robu mesta).
|
(3) Druga gospodarska javna infrastruktura
|
(3.1) Na celotnem območju mesta Kranj je predvidena prenova vodovodnega
omrežja. V okviru prenove je potrebno izboljšati tudi povezave z
obstoječimi vodnimi viri (magistralni vodi) in zagotoviti nove vodne
vire. |
(3.2) Kanalizacijsko omrežje je zgrajeno v mestu, v manjši meri pa tudi
v severnih predmestnih območjih. Večinoma gre za mešani sistem odvajanja
odpadnih voda. Predvidena je tehnološka rekonstrukcija centralne
čistilne naprave Kranj in prenova večjega dela obstoječega
kanalizacijskega omrežja z izvedbo ločenega sistema odvajanja odpadnih
komunalnih in padavinskih voda ter priključitvijo celotnega sistema na
centralno čistilno napravo. Prednostno se obnavlja in dograjuje omrežje
v mestu, dolgoročno pa je sanacija in dograditev kanalizacijskega
omrežja predvidena na celotnem območju. |
(3.3) Distribucijsko plinovodno omrežje je v celoti zgrajeno v mestu in
delu predmestnih naselij na severnem robu območja mesta. Predvidena je
izgradnja omrežja na celotnem območju mesta. Urejeni so tudi trije
sistemi daljinskega ogrevanja: sistem Planina, Vodovodni stolp in
območje kotlovnice Merkur oziroma Sava. Kot alternativa priključitvi na
toplovodno ali plinovodno omrežje se spodbuja raba obnovljivih virov
energije (sončna energija, toplotne črpalke, geotermalna energija, vodni
viri, izkoriščanje bioplina iz čistilne naprave ipd.). |
(3.4) Znotraj območja mesta Kranj se nahaja dvoje večjih pokopališč na
Planini in na Laborah ter dvoje manjših v Kokrici in Predosljah. Nove
površine za pokop se zagotavlja v okviru obstoječih stavbnih zemljišč na
teh lokacijah. |
(4) Razporeditev dejavnosti
|
(4.1) Območje mesta Kranj se deli na mesto s trinajst mestnimi četrtmi
(Čirče, Drulovka, Kranj – sever, Jedro, ki vključuje historično in novo
središče, Labore, Planina, Primskovo, Rupa, Sava, Stražišče, Struževo,
Šmarjetna gora in Zlato polje) ter predmestje z osem območji (Britof,
Kokrica, Mlaka pri Kranju, Orehovlje, Predoslje, Spodnje, Srednje in
Zgornje Bitnje). |
(4.2) V historičnem jedru mesta se v okviru celovite prenove razvijajo
centralne dejavnosti, ki se dopolnjujejo s kvalitetno stanovanjsko
ponudbo. Pri tem se posebna pozornost posveča diferenciaciji ponudbe
centralnih dejavnosti glede na območja ob Savi in Kokri ter območja ob
zunanjem cestnem obroču. S svojo podobo, znamenitostmi, obstoječimi
programi in lego v prostoru ima historično jedro velik potencial za
razvoj kulturnih dejavnosti in turizma v povezavi z izobraževalnimi,
storitvenimi in rekreacijskimi dejavnostmi. Za učinkovito revitalizacijo
območja je potrebno že oblikovane vizije razvoja nadgraditi in združiti
v celovit koncept. Pri tem je potrebno posebno pozornost posvetiti
programskim in infrastrukturnim navezavam na širšo okolico. |
(4.3) V novem mestnem središču se ohranja in nadgrajuje ponudba
centralnih dejavnosti (upravne, administrativne, poslovne in storitvene
dejavnosti v povezavi z zdravstvom, turizmom, kulturo, izobraževanjem
ipd.). Na območju se ohranja in dopolnjuje tudi stanovanjske kapacitete.
|
(4.4) Območje savskega otoka ter degradirana industrijska območja ob
Savi in Kokri (Gorenjesavska cesta – Aquasava, Kolodvorska cesta –
železniška postaja in Merkur, Koroška cesta, Savska loka – Iskraemeco,
Zarica – Planika, Britof – Tovarna olja Gea d.d., Jelenčeva ulica – IBI,
Ulica Mirka Vadnova, Gregorčičeva ulica – Stara Sava, Savska cesta –
Koreja in Smledniška cesta – Mlekarna) se s prenovo preoblikuje v
celovito potezo prepleta centralnih (poslovnih, trgovskih, gostinskih
ipd.) dejavnosti in stanovanj v zelenju. Deloma se v okviru te poteze
ohranja okolju prijazne proizvodne dejavnosti manjšega obsega. Na
posameznih lokacijah se ponudba dopolnjuje tudi z manjšimi fokusi
turističnih in športnorekreacijskih dejavnosti ter družbene
infrastrukture, na območju železniške postaje pa se uredi prometno
vozlišče regionalnega pomena. Pri ureditvi celotne obvodne poteze je
potrebno posebno pozornost posvetiti programskim in infrastrukturnim
navezavam na širšo okolico (območje mestnega jedra, Šmarjetna gora).
|
(4.5.) Centralne in športnorekreacijske dejavnosti se s širitvijo na
proste površine ob prometnih koridorjih in zapolnitvijo prostih površin
še nadalje razvijajo ob zunanjem cestnem obroču. Na Zlatem polju se ob
novi železniški postaji na severnem robu mesta oblikuje osrednje
regijsko izobraževalno središče (Gorenjska univerza). Na obstoječi
lokaciji (z možnostjo širitve do cestnega obroča) se razvija Športni
center Kranj. Na severovzhodnem in vzhodnem robu mesta se ohranja ter s
prenovo in zapolnitvijo prostih površin, deloma pa tudi širitvijo
razvija celovita poteza trgovskih, poslovnih, gostinskih, storitvenih in
drugih podobnih dejavnosti večjega obsega. |
(4.6) Centralne dejavnosti (izobraževanje, kultura, uprava ipd.) se
ohranjajo in nadalje razvijajo tudi v jedrih mestnih četrti in
predmestnih območij. |
(4.7) V preostalem delu območja mesta se ohranja stanovanjska gradnja.
Nove stanovanjske kapacitete se zagotavljajo s prenovo in zapolnitvijo
prostih zazidljivih površin v mestu in predmestju ter zaokrožitvijo in
širitvijo naselij (večje nove površine se zagotavlja predvsem v Bitnjah,
Britofu, Kokrici in Predosljah) v predmestju. V predmestnih naseljih z
manjšimi vplivi urbanizacije se v povezavi s stanovanjsko gradnjo
zagotavljajo tudi lokacije za ohranitev in razvoj kmetij. |
(4.8.) Proizvodne in obrtne dejavnosti večjega obsega se dolgoročno v
celoti selijo na rob mesta oziroma mestnega območja. Ohranjajo in
razvijajo se gospodarske cone na Laborah in Struževem, v Hrastju in na
območju Exoterma (v kombinaciji z okoljskimi dejavnostmi). |
(4.9) Poleg Športnega centra Kranj se ohranjajo in razvijajo tudi drugi
večji in manjši športnorekreacijski kompleksi (gl. tudi razdelek
II/4.1.3.4 tega odloka). Športnorekreacijskim dejavnostim se na novo
namenjata območji na severnem obrobju mesta (Zlato polje, Suha), ki sta
bili prej namenjeni obrambi. |
(4.10) Za potrebe obrambe se ohranja obstoječi kompleks Vojašnice Kranj.
Območje se preoblikuje v skladu z načrtovano traso severne povezovalne
ceste. |
(4.11) Za potrebe zagotavljanja poplavne varnosti na območju Sorške
reke, Žabnice, Brezgalice, Trenče in Gabrovice v Bitnjah je potrebno
izvesti ustrezne protipoplavne ukrepe vključno z ureditvijo sistema
suhih zadrževalnikov (ohranja se obstoječi zadrževalnik Bantale in
načrtujeta dva nova zadrževalnika nad Puškarno na Žabnici in ob poti v
puškarno na Sorški Reki). |
(5) Urbanistično oblikovanje naselja
|
(5.1) V pretežno izgrajenih območjih se vzpostavlja kontinuiteta
urbanističnega oblikovanja, tako da se novi posegi prilagajajo
kvalitetnim elementom obstoječe pozidave, območja oblikovnih degradacij
(nezadostno izkoriščena in opuščena industrijska območja ter stare
stanovanjske soseske v mestu, območja stihijske urbanizacije v
predmestju) pa se ustrezno sanirajo. |
(5.2) Ohranja se urbanistična poteza historičnega jedra Kranja na pomolu
nad sotočjem rek Save in Kokre, s premišljeno postavljenimi dominantami,
ki optično zaključujejo ulični prostor in ustvarjajo značilno silhueto
mesta. Kot oblikovni poudarek se razvija območje novega mestnega jedra
ob nebotičniku (možnost umestitve visokih objektov kot dopolnitev
dominante nebotičnika). Kot dominanta se ohranja tudi vodovodni stolp.
|
(5.3) Ob pomembnejših vpadnicah oziroma cestnem obroču (Cesta Staneta
Žagarja, Koroška cesta) se oblikujejo vstopi v mesto (umestitev novih
dominant kot mestnih vrat – orientacijskih točk v mestnem prostoru).
|
(5.4) Kot celovita zelena poteza, ki deluje kot povezovalni element
celotnega območja mesta se oblikuje prostor ob Savi in Kokri. V okviru
te poteze se posebna pozornost posveča celoviti oblikovni prenovi
degradiranih industrijskih območij. Z izjemo posameznih dominant na
ključnih lokacijah se celotna poteza v predelu ob mestnem središču
vizualno podreja dominanti historičnega jedra. |
(5.5) Posebna pozornost se posveča oblikovanju vizualno izpostavljenih
predelov – robove območja mesta ter posameznih gospodarskih in poslovnih
con je potrebno skrbno oblikovati oziroma z intenzivno ozelenitvijo ali
drobnejšo pozidavo vzpostaviti prehod med mestno strukturo in krajino
oziroma med večjimi conami in okoliškim prostorom. |
(5.6) Odprte javne prostore (staro mestno jedro, Slovenski trg, površine
pred nebotičnikom itn.) ter parkovne ureditve se ohranja, ustrezno
prenavlja, dopolnjuje ter medsebojno povezuje. Ustrezen obseg in
enakomerno dostopnost javnih (trgi, promenade) ter zelenih površin
(otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, zelenice in druge
urejene zelene površine) se zagotavlja tudi v okviru notranjega razvoja
(zlasti sanacije degradiranih urbanih območij) in širitev. |
(5.7) Ohranja se zelene cezure (preplet kmetijskih in gozdnih površin)
med mestom in predmestjem. ter zelene kline, ki jih predstavljajo
dominanta Šmarjetne gore ter vodni in obvodni prostor Save in Kokre.
Ohranja in dopolnjuje se zelene poteze ob železniških progah, zunanjem
cestnem obroču in pomembnejših vpadnicah. Kjer prostorske možnosti to
dopuščajo, pa se pasovi linijske vegetacije vzpostavljajo tudi ob drugih
prometnicah. |
(6) Zeleni sistem
|
(6.1) Kot osrednja poteza zelenega sistema, ki povezuje celotno območje
mesta Kranj in širše okolice se oblikuje prostor ob Savi in Kokri ter
območje Šmarjetne gore. Obvodni in gozdni prostor zelene poteze se
opremi z minimalno rekreacijsko infrastrukturo (pešpoti, kolesarske
steze, učne poti, dostopi do vode ipd.). Posebna pozornost se posveča
ureditvi peš in kolesarskih povezav do drugih zelenih in javnih odprtih
površin na območju mesta. |
(6.2) Ohranja se tudi obvodni prostor manjših rečnih pritokov ter širša
zelena rekreacijska poteza v okolici jezerc pri Bobovku. |
(6.3) Poleg večjih športnorekreacijskih objektov iz točke (4.9) tega
člena se v zeleni sistem vključuje tudi manjša športna in druga igrišča
ter dvorane ob šolah, vrtcih in drugih javnih objektih. Sistem igrišč se
ohranja in dopolnjuje tako, da se zagotavlja enakomerna dostopnost do
javnih športnorekreacijskih površin na celotnem območju mesta.
|
(6.4) Ohranja in dopolnjuje se odprte javne prostore (staro mestno
jedro, Slovenski trg, površine pred nebotičnikom) ter parkovne ureditve
(Prešernov gaj, površine na Pungartu, Savskem otoku itn.). |
(6.5) Kot pomemben mikroelement zelenega sistema se ohranja in na novo
ureja odprte poljavne površine v stanovanjskih soseskah, ozelenjene
parkirne površine, na primernih lokacijah pa tudi površine namenjene
vrtičkarjem. |
(6.6) V zeleni sistem se vključuje tudi zelene poteze iz točke (5.7)
tega člena. |
II/5.2. Golnik |
43. člen |
(1) Golnik se skupaj z Goričami razvija kot pomembnejše lokalno
središče, v katerem se zagotavljajo upravne, izobraževalne, kulturne in
druge družbene funkcije, športnorekreacijska ponudba, storitvene
dejavnostmi ipd. za potrebe gravitacijskega zaledja, ki predstavlja
severni del občine Kranj. Hkrati se ohranja ter v povezavi s poslovnimi
in raziskovalnimi dejavnostmi dopolnjuje tudi funkcija naselja kot
specializiranega središča nacionalnega pomena na področju zdravstva
(bolnišnica Golnik). |
(2) Prometno omrežje in omrežje javnega potniškega prometa
|
(2.1) Primarna prometna os na območju Golnika je regionalna cesta RII
410 Bistrica pri Tržiču – Kranj, ki naselje povezuje z občinskim in
regionalnim prometnim omrežjem. Nanjo se navezuje notranje prometno
omrežje, ki ga tvorijo manjše lokalne prometnice. |
(2.2) Načrtuje se posodobitev cestnega omrežja z rekonstrukcijo in
dograditvijo vseh pomembnejših prometnic na območju, pri čemer se
posebna pozornost posveča ureditvi priključkov na regionalno cestno
omrežje. Uredijo se tudi ustrezne navezave na tehnološki park in nove
stanovanjske soseske na robu naselja. |
(2.3) Načrtuje se izgradnja novih parkirnih površin v okviru
bolnišničnega kompleksa in načrtovanega tehnološkega parka. |
(2.4) V okviru rekonstrukcije prometnic se zagotavlja tudi ustrezne
koridorje za ureditev kolesarskih stez in pešpoti. Le-te se oblikuje v
celovit sistem, ki med seboj povezuje kompleks bolnišnice z zdraviliškim
parkom, druga središčna območja in stanovanjske soseske v zaledju ter
območja atraktivne krajine v neposredni okolici. |
(2.5) Ohranja se obstoječe linije lokalnega javnega avtobusnega prometa
s končno postajo ob bolnišnici. |
(3) Druga gospodarska javna infrastruktura
|
(3.1) Načrtuje se prenova vodovodnega omrežja, pri čemer je potrebno
zagotoviti dodatne vodne vire. |
(3.2) Načrtuje se dograditev kanalizacijskega omrežja z izvedbo ločenega
sistema odvajanja odpadnih voda. Predvidena je priključitev celotnega
omrežja na sistem s centralno čistilno napravo v Kranju. |
(3.3) Prenavlja se elektroenergetsko omrežje pri čemer se obstoječe
nadzemne vode preuredi v podzemni izvedbi. |
(3.4) Predvidena je dograditev plinovodnega omrežja, spodbuja pa se tudi
rabo obnovljivih virov energije. |
(4) Razporeditev dejavnosti
|
(4.1) Kot primarni fokus dejavnosti se ohranja in razvija zdraviliški
kompleks v severnem delu naselja. V navezavi na dejavnosti s področja
zdravstva je na zahodnem robu naselja predvidena ureditev
medicinsko-tehnološkega parka. |
(4.2) V osrednjem delu naselja se ohranjajo in dopolnjujejo obstoječi
fokusi centralnih dejavnosti (izobraževanje, oskrba, storitve).
|
(4.3) Stanovanjske kapacitete se zagotavljajo zlasti z zapolnitvijo
prostih površin v jedru naselja in zaokrožitvijo robnih območij.
|
(5) Urbanistično oblikovanje naselja
|
(5.1) Naselbinski tloris je zasnovan osno z zaključkom v zdraviliškem
parku. Bolnišnica ima izrazito dominantno lego na vzpetini, je vedutno
izpostavljena (območju južno od zdravilišča do regionalne ceste) in
deluje kot identifikacijska točka v prostoru. Ostali deli naselja se
nizajo vzdolž osi v smeri sever – jug. |
(5.2) Predvidena je delna prenova zdraviliškega kompleksa v okviru
katere se ohranjajo in ustrezno dopolnjujejo prepoznavne poteze območja.
|
(5.3) Območja nove pozidave se višinsko omejujejo, tako da ne presegajo
obstoječih dominant (zdraviliški kompleks). |
(5.4) Ohranjajo se gozdnati reliefni robovi in zelene cezure med
Golnikom in okoliškimi naselji. |
(5.5) Oblikuje se zelene poteze in javne površine ob pomembnejših
prometnih oseh (ureditev drevoredov, manjših trgov ipd.). |
(6) Zeleni sistem
|
(6.1) Kot osrednji fokus zelenega sistema naselja se celostno uredi
zdraviliški park. Pri tem se posebna pozornost posveča povezavam parka s
sistemom rekreacijskih poti v preostalem delu naselja in širši okolici.
|
(6.2) V okviru središčnih območij in stanovanjskih sosesk se uredi
sistem otroških igrišč in manjših javnih parkov. |
(6.3) Ohranja se drevorede, odprte gozdne in kmetijske površine v
zaledju ter se jih vključuje v zeleni sistem naselja. |
II/6. Spremljanje stanja okolja |
44. člen |
(1) V času izvajanja OPN mora Mestna občina Kranj zagotoviti spremljanje
stanja okolja, in sicer se: |
(1.1) vsako leto preveri naslednje kazalce stanja okolja: delež
gospodinjstev, priključenih na kanalizacijsko omrežje oziroma ustrezno
urejeno komunalno infrastrukturo, delež prebivalcev priključenih na
sistem javne oskrbe s pitni vodo, letna poraba elektrike vseh svetilk,
ki so na območju občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in
razsvetljavo javnih površin, ki jih občina upravlja, izračunana na
prebivalca, vključenost prebivalcev v organiziran odvoz odpadkov,
količina in vrste ločeno zbranih odpadkov, število zbirnih mest, število
zbirnih centov |
(1.2) vsaka tri leta preveri naslednje kazalce stanja okolja: povprečni
letni dnevni promet, način ogrevanja stavb (v gospodarskih conah in
stanovanjskih območjih), število kurišč in vrsta energenta, površine
stopnje varstva pred hrupom po območjih podrobnejše namenske rabe
prostora |
(1.3) vsakih pet let preveri naslednje kazalce stanja okolja: delež
najboljših kmetijskih površin v primerjavi z vsemi kmetijskimi
površinam, površina varovalnih gozdov glede na vse gozdne površine,
prisotnost gozdov s posebnim pomenom, stanje onesnaženosti tal zaradi
industrijske, kmetijske ali druge dejavnosti, število in stanje
erozijskih žarišč in morfološke spremembe tal nastalih zaradi posegov v
tla, površina in stanje naravnih vrednot lokalnega pomena, število
objektov z varovanimi prostori ali območja za bivanje v območju
varovanih koridorjev daljnovodov, število neurejenih odlagališč,
kakovostno stanje površinskih voda, kakovostno stanje podzemnih voda,
kakovost pitne vode, površina stanovanjskih območij, izpostavljenih
prekomernemu hrupu zaradi prometa (glavna cesta), količina prodane pitne
vode, število enot kulturne dediščine ter stopnja njihove ogroženosti
ter površina stavbnih zemljišč, ki se nahajajo znotraj poplavnih
površin. |
(2) Način spremljanja kazalcev stanja okolja, nosilci posameznih
področij in viri podatkov so podrobno opredeljeni v okoljskem poročilu,
ki je obvezna priloga OPN. |
(3) Občina mora rezultate spremljanja stanja okolja vsakih pet let
predstaviti v obliki poročila in z njim seznaniti javnost ter
ministrstvo, pristojno za okolje. |
III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
45. člen |
(vpogled) |
Odlok o Strateškem prostorskem načrtu Mestne občine Kranj je na vpogled
zainteresirani javnosti na Uradu za okolje in prostor Mestne občine
Kranj in na njihovih spletnih straneh. Arhivski izvod (v digitalni in
analogni obliki) se hrani tudi na pristojni upravni enoti in
ministrstvu, pristojnem za prostor. |
46. člen |
(nadzorstvo) |
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske
službe. |
47. člen |
(veljavnost) |
Ta odlok začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 351-119/2010-48/01 |
Kranj, dne 30. septembra 2014 |
|
Župan
Mestne občine Kranj
Mohor Bogataj l.r. |
|