Na podlagi 14. člen Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo /ZUJIK/(Ur.l. RS, št. 96/2002, 123/2006-ZFO-1, 7/2007 Odl.US: U-I-35/04-11) in 16. člena Statuta Občine Pesnica (MUV, št. 6/99 in 4/01) je Občinski svet Občine Pesnica na svoji 5. seji, dne 12. aprila 2007 sprejel

L O K A L N I    P R O G R A M    K U L T U R E

Občine Pesnica za obdobje 2007 – 2010

I. UVOD

Lokalni program kulture občine Pesnica za obdobje 2007-2010 je strateški dokument razvojnega načrtovanja kulturne politike, ki izhaja iz doseženega položaja kulture v občini in s katerim se ugotovi javni interes za kulturo in njena vloga v razvoju občine.

Predlagatelj Lokalnega programa kulture občine Pesnica je njen župan.

Pravna podlaga za sprejem lokalnega programa je 14. člen Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo /ZUJIK/(Ur. l. RS, št. 96/2002, 123/2006-ZFO-1, 7/2007 Odl.US: U-I-35/04-11), ki določa, da mora imeti vsaka občina svoj program za kulturo in se mora sama ustrezno organizirati za sprejem programa.

Lokalni program kulture izhaja iz obstoječega stanja kulture v občini Pesnica.

Lokalni program zlasti:

- opredeljuje področja kulture, kjer se zagotavljajo kulturne dobrine kot javne dobrine

- načrtuje investicije v javno kulturno infrastrukturo

- zastavlja cilje in prioritete občine Pesnica za štiriletno obdobje ter usmeritve za uresničitev zastavljenih ciljev kulturne dejavnosti, ki jih občina financira iz občinskega proračuna

- vzpostavlja ravnotežje med ohranjanjem in razvijanjem kulturne dejavnosti na območju občine Pesnica

- zagotavlja pogoje za skladen kulturni razvoj občine, dvig kulturne ustvarjalnosti, večanje dostopnosti kulturnih dobrin in ustvarjanja ter pogoje za spodbujanje kulturne raznolikosti

- omogoča povezavo med kulturnim in ostalimi področji – šolstvom, gospodarstvom, turizmom in športom

- usmerja kulturno dejavnost na vsa področja družbenega življenja in je odprt do novih, svežih programov za vse skupine občanov, v povezavi z gospodarstvom, turizmom, športom in izobraževanjem

- išče nove alternativne vire financiranja, kar samo še pospešuje njen razvoj in se v javnosti predstavlja kot enoten organizem.

Lokalni program izhaja iz razvojnih načrtov občine Pesnica za obdobje 2007 - 2010, programa enote Mariborske knjižnice v Pesnici, programov kulturnih društev na območju občine, programa Zveze kulturnih društev občin Kungota, Pesnica, Šentilj, Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti – Območne izpostave Pesnica in programov drugih društev v občini, ki kulturno dejavnost priložnostno vključujejo v svoje delovanje.

V povezavi z drugimi področji zagotavlja pogoje za trženje kulture skozi gospodarstvo, izkoriščanje novih možnosti financiranja iz evropskih strukturnih skladov, povezovanje izvajalcev na področju kulture ter usklajeno promocijo občine Pesnica.

II. KULTURNA TRADICIJA

Kultura ima tako na Slovenskem kot tudi na območju občine Pesnica izjemen pomen. Skozi vso zgodovino ji pripada zelo pomembna vloga, saj se je identiteta slovenskega naroda vseskozi izgrajevala in potrjevala v prvi vrsti s kulturo. Tudi na tem prostoru ima kultura dvojno vlogo: ustvarjala in ohranjala je samosvojost in odpornost znotraj tujih gospodarskih in političnih sistemov, hkrati pa je gradila vse trdnejšo podlago za duhovni in materialni napredek Slovencev ter omogočila nastajanje različnih umetnostnih oblik.

Danes so nosilci kulturne dejavnosti v občini, ob poklicnih kulturnih institucijah enoti Mariborske knjižnice, Območni izpostavi javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Zvezi kulturnih društev občin Kungota, Pesnica, Šentilj, kulturna društva z bogato tradicijo ljubiteljske kulturne dejavnosti.

Najstarejše kulturno društvo v občini je KUD Pernica, ki ima svoje zametke v daljnem letu 1918 v takratni Sveti Marjeti s kulturno prireditvijo Šolarska veselica. Gledališka, cerkvena pevska in godbeniška dejavnost je šmarješko kulturo plemenitila vse do druge svetovne vojne, ko so kulturne dejavnosti precej zamrle, a so po osvoboditvi doživele še večji razcvet s spevoigrami, Šmarješko godbo na pihala in drugimi kulturnimi dejavnostmi, katerih pobudniki in izvajalci so bili predvsem učitelji v Osnovni šoli Pernica. Pred petindvajsetimi leti pa so se perniški kulturniki začeli ob gledališki, godbeniški in pevski dejavnosti poskušati tudi v folklorni dejavnosti z ljudskim petjem, skupino ljudskih godcev in folklorno skupino.

Po drugi svetovni vojni se je tudi drugod v občini ljubiteljska kulturna dejavnost organizirala v kulturno-umetniška društva.

Prej so bili glavni oblikovalci ljubiteljske kulturne dejavnosti v okviru cerkve in osnovnih šol.

V KUD-u Kajuh Jarenina in KUD-u Marice Kerenčič Pesnica se organizirajo leta 1946. Bogata gledališka, pevska, plesna, knjižničarska, splošno prosvetna in godbeniška dejavnost v obeh društvih plemeniti jareninsko in pesniško kulturno dejavnost vse do začetka sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko nekatere dejavnosti začno počasi zamirati. Ustanavljajo se nova društva, ki razvijajo zgolj eno ali dve dejavnosti. Leta 1970 se ustanovi KUD Peter Golob Jakobski Dol z gledališko sekcijo in pevskim zborom. 1997 je leto ustanovitve KD Mladi prijatelji Pesnica s petimi glasbenimi skupinami in KD Mi… Jakob, ki se ukvarja zlasti z organizacijo raznolikih kulturnih prireditev. Leto 2000 je leto ustanovitve samostojnega društva Mala pihalna godba Neuvirtovi Štajerci, ki nadaljuje bogato petinosemdesetletno tradicijo Neuvirtovih glasbenih skupin, prej organiziranih v kulturnih društvih v Malečniku, Pernici, KUD-u Kajuh Jarenina in KUD-u Marice Kerenčič Pesnica. Leta 2003 se ustanovi Društvo za kulturo, turizem in razvoj Štibl Pesnica in Športno, rekreacijsko, kulturno društvo Sokol Jarenina. Jareninski učitelji in drugi delavci v osnovni šoli se leta 2005 v okviru Šolskega KUD-a organizirajo v gledališki sekciji. Letos se ustanavlja v Jarenini Kulturno društvo Jareninski fantje, ki se poskuša predvsem s petjem.

III. JAVNI INTERES NA PODROČJU KULTURE

IN NALOGE OBČINE PESNICA

Občina Pesnica skrbi za zagotavljanje javnih dobrin in izvajanje kulturne politike na območju občine z delovanjem poklicnih institucij, spodbujanjem izvajanja programa kulturnih društev in podporo kulturni dejavnosti v osnovnih šolah ter sodeluje pri organizaciji t. i. medobčinskega kulturnega programa občin Kungota, Pesnica, Šentilj, ki ga s svojima programoma zagotavljata Javni sklad RS za kulturne dejavnosti – Območna izpostava Pesnica in Zveza kulturnih društev občin Kungota, Pesnica, Šentilj.

* poklicne institucije

Enota Mariborske knjižnice v Pesnici pri Mariboru z Bibliobusom Javni sklad RS za kulturne dejavnosti – Območna izpostava Pesnica

Zveza kulturnih društev občin Kungota, Pesnica, Šentilj

* kulturna dediščina

Sakralni objekti, kužna znamenja, zidanice, kmetijska poslopja, vaška jedra, dvorci, arheološka območja, spominske plošče, vodnjaki, okrasni nasadi, naravne znamenitosti in domoljubne zbirke

* kulturna društva

Mala pihalna godba občine Pesnica Neuvirtovi Štajerci, ki ima status občinske godbe, Kulturno umetniško društvo Marice Kerenčič Pesnica, Kulturno društvo Mladi prijatelji Pesnica, Društvo za kulturo, turizem, šport in razvoj Štibl Pesnica, Kulturno umetniško društvo Pernica, Kulturno umetniško društvo Kajuh Jarenina, Športno, rekreativno, kulturno društvo Sokol Jarenina, Šolsko kulturno umetniško društvo Jarenina, Kulturno umetniško društvo Peter Golob Jakobski Dol, Kulturno društvo Mi... Jakob.

* kulturna dejavnost v osnovnih šolah

Osnovna šola Jakobski Dol

Osnovna šola Jarenina

Osnovna šola Pesnica

* območni, medobmočni in državni program predstavitev

delujočih kulturnih društev

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti – Območna izpostava Pesnica Zveza kulturnih društev občin Kungota, Pesnica, Šentilj

* priložnostna kulturna dejavnost

Turistična društva, Lovske družine, Prostovoljna gasilska društva, Društva upokojencev, Politične stranke, Športna društva, Krajevne organizacije RK.

1. Javni interes na področju knjižnične dejavnosti:

- optimalna ponudba knjižničnega gradiva v enoti Mariborske knjižnice v Pesnici pri Mariboru in Bibliobusu, ki pokriva območje celotne občine - ponudba informacij in storitev, ki so osredotočene na kulturne-izobraževalne, informacijske in socialne potrebe okolja - informacijsko opismenjevanje in podpora vse življenjskemu učenju

- zagotavljanje prostorskih pogojev in opreme za uporabo gradiva, pridobivanja informacij in smotrno izrabo prostega časa v knjižnici

- omogočanje dostopa do urejenih zbirk domoznanskega gradiva za lokalne študije

- izobraževanje, raziskovanje in podporni projekti na področju knjižnične dejavnosti.

Splošni cilj:

Povečanje dostopnosti knjižničnih storitev povprečno za 6 % do leta 2010.

Dostopnost je v knjižnici povezana z vsebinskimi in materialnimi vidiki njenega delovanja, pri čemer so vsebinski vidiki odvisni predvsem od optimalnega števila in usposobljenosti zaposlenih v knjižnici, materialni vidiki pa omogočajo približevanje dejavnosti prebivalstvu. Povečanje dostopnosti je rezultat napredka obeh vidikov. Cilji bodo doseženi, če bo zaposleno ustrezno število strokovnih delavcev, v skladu s knjižničarsko zakonodajo.

Ukrepi:

Podpora dejavnostim, ki vplivajo na kakovost zbirk, vrste in obseg v knjižnicah dosegljivega gradiva, kakovost informacijskih virov, tudi katalogov in podatkovnih zbirk, kakovost in vrste informacijskih storitev knjižnic, neposredno dostopnost splošne knjižnične dejavnosti tudi v sodelovanju z ostalimi knjižnicami, razvoj računalniške opremljenosti, razvoj telekomunikacijskih povezav.

Kazalci:

Obseg, vrste in vsebina prirasta gradiva, povprečna cena na enoto gradiva, razmerje med leposlovnim in strokovnim gradivom.

2. Javni interes na področju varstva kulturne dediščine

Varstvo kulturne dediščine je ohranjanje materialnih in vsebinskih lastnosti predmetov, skupin predmetov oziroma objektov ali območij, ki so opredeljeni kot kulturna dediščina, skrb za njihovo celovitost in neokrnjenost ter poudarjanje in zagotavljanje pomena, ki ga imajo kot bistvena sestavina sodobnega življenja.

Splošni cilji:

- vzdrževanje in obnavljanje kulturne dediščine ter preprečevanje njene ogroženosti

- zagotavljanje materialnih in drugih pogojev za uresničevanje kulturne funkcije dediščine, ne glede na njeno namembnost

- zagotavljanje javne dostopnosti dediščine ter omogočanje njenega proučevanja in raziskovanja

- preprečevanje posegov, s katerimi bi se utegnile spremeniti lastnosti, vsebina, oblike in s tem vrednost dediščine

- skrb za uveljavljanje in razvoj sistema dediščine

- neposredno vključevanje v sodobno življenje, predvsem v vzgojo, gospodarstvo in turizem

- posredovanje znanja iz preteklih obdobij, krepitev narodove samobitnosti in kulturne identitete

- ohranjanje, varovanje in vzbujanje zanimanja za skrb za slovensko kulturno dediščino

- simbol za ohranjenih kulturnih spomenikov, naravnega in kulturnega okolja kot tudi novih arhitekturnih dosežkov.

Popis nepremične kulturne dediščine v občini Pesnica

Sakralni objekti: Cerkev Sv. Jakoba Spodnji Jakobski Dol, Cerkev Sv. Marije Jareninski Dol, Kostnica Sv. Mihaela Jareninski Dol, Cerkev Sv. Marjete Pernica, Hajnžičeva kapelica Kušernik, Želova kapelica Gačnik, Lukavičeva kapelica Polički Vrh, Kip Sv. Nepomuka Gačnik, Kip Sv. Nepomuka Doljna Počehova, Kip Sv. Nepomuka Jakobski Dol, Bregova kapela Zgornji Jakobski Dol, Lopičeva kapelica Doljna Počehova, Rajsmanova kapela Vosek, Čepova in Zavrnikova kapelica Vukovje, Mulečeva kapela Spodnje Hlapje, Pokopališka kapela Jarenina, Kapela pri hiši Gačnik 49, kapela na Grajskem griču v Sp. Dobrenju – Škofičeva kapela, Vogrinov muzej Sp. Jakobski dol 7.

Znamenja: Pernica, Jareninski Vrh, Spodnje Hlapje, Zgornji Jakobski Dol, Polički vrh

Zidanice: Vukovski Dol 18, Zg. Jakobski Dol 50, Vukovje 77, Vukovje 78, Vajgen 16, Ročica 43, Kušernik 24, Dragučova 36, zidana stavba Ranca 15.

Kmetijska poslopja, domačije, stanovanjske hiše: Jareninski Dol 64, Jelenče 4, domačija Bračko Počenik, Ranca 9, Ranca 15, Ranca 22, Spodnje Hlapje 12, Vukovski Vrh 4, Domačija Vrblač Vukovski Vrh, Vukovje 2, Vukovje 5, Jareninski Dol 42, Vukovski Dol 38, Vukovski Dol 39, Drankovec 8, Drankovec 24, Spodnji Jakobski Dol 22, domačija Kravtič Vukovje, domačija Behin Vukovje, Gačnik 14, Gačnik 53, Gačnik 83, Pesnica pri Mariboru 18, Pesnica pri Mariboru 32, Pesnica pri Mariboru 37, Pesnica pri Mariboru 43, Pesnica pri Mariboru 50, kmetija Mrmolja Gačnik, Jelenče 4.

Vaška jedra: Ložane, Pernica, Jareninski Dol, Spodnji Jakobski Dol, Pesnica pri Mariboru z železniško postajo.

Dvorci: Pesniški dvor 13, Jareninski dvor Polički Vrh, Jakobski dvor Zgornje Hlapje .

Arheološka območja: Ložane

Spominske plošče: Spominsko obeležje Marjanu Bantanu Stojanu Gačnik, druge spominske plošče

Vodnjaki: Mrzli studenec Polički Vrh, Vodnjak mrzla voda »Lozajnšek«

Okrasni nasadi: Vrbov drevored Vosek

Naravne znamenitosti: Perniško jezero, stoletna bukev v Vajgnu, Lipa v Jarenini

Domoljubne zbirke: Pernica – kovaška zbirka, Jakob – etnološki muzej, Etnološka zbirka društva Štibl

Ukrepi:

- organizacija prireditev in občasnih razstav s področja kulturne dediščine

- oblikovanje pedagoških programov, namenjenih spoznavanju in varovanju kulturne dediščine, ki bodo tesneje povezali kulturo, turizem in gospodarstvo

- ponudba programov, ki bodo vsebine kulturne dediščine vključili v šolske programe

- ponudba programov, ki bodo podpirali osebnostni razvoj vseh starostnih skupin ter njihovo aktivno sodelovanje v družbi in v procesih odločanja

- oblikovanje konkretnih razvojnih programov in projektov s sestavinami dediščine, ki vključujejo tudi gospodarske učinke.

omogočanje večje dostopnosti dediščine vsem potencialnim uporabnikom (npr. prilagoditev ogleda dediščine za ljudi s posebnimi potrebami)

- dvig zavesti o gospodarskem in razvojnem ter kulturnem pomenu kulturne dediščine in izboljšanje njenega stanja

- povečana kakovost življenja in spodbujanje dolgoročnega upravljanja z dediščino

- vključevanje dediščine v turistično ponudbo na območju občine Pesnica in dvig zavesti o pomenu dediščine pri promociji turizma (prispevek dediščine k razvoju turizma v občini Pesnica)

- pridobitev evropskih finančnih virov za strukturne spremembe pri ohranjanju in revitalizaciji nepremične kulturne dediščine.

Kazalci:

- priprava in izdaja biltena s popisom objektov kulturne dediščine in zgodovinskim orisom njihovega nastanka in nadaljnjega

obstoja (število uporabnikov omenjenega biltena)

- povečan interes javnosti za varovanje kulturne dediščine

- delež vlaganja v varstvo in obnovo kulturne dediščine iz izvenproračunskih virov

- povečan obseg prenove kulturne dediščine

- število izvedenih izboljšav za boljšo dostopnost dediščine oz. kulturnih spomenikov za ljudi s posebnimi potrebami

- povečanje števila obiskovalcev (domači in tujci)

- število odobrenih in izpeljanih programov oz. projektov s sestavinami dediščine

- vključenost muzejskih pedagoških programov v izobraževalne programe devetletke (obvezne izbirne vsebine)

- število dejavnih mednarodnih sodelovanj in mednarodnih programov

- število revitalizirane dediščine s številom kvadratnih metrov obnovljenih prostorov v dediščino.

3. Javni interes na področju društvene kulturne dejavnosti

- optimalna ponudba raznolikih kulturno-umetniških programov

- zagotavljanje primernih pogojev za delovanje raznolikih kulturnih skupin, od klasične kulturno umetniške produkcije do vnašanja novih alternativnih kulturno umetniških vsebin

- usmerjanje prebivalstva v smotrno izrabo prostega časa

- zagotavljanje možnosti predstavitve kulturno umetniške društvene produkcije na internih, lokalnih, krajevnih in občinskih prireditvah

- motivacija mentorjev kulturnih skupin za izobraževanje, prenašanje pridobljenih znanj v skupine, oblikovanje sodobnih, zanimivejših kulturnih projektov in predstavitev produkcije širši javnosti.

Splošni cilji:

- povečanje dostopnosti delovanja kulturnih društev vsem strukturam prebivalstva

- motivacija zlasti mlade generacije, ki zapušča osnovno šolo, da se vključuje v društvene programe

- povezava med vsemi ponudniki kulturne produkcije v občini

- povečanje števila aktivnih oblikovalcev kulturno-umetniške produkcije

- povečanje vključevanja v predstavitve kulturne produkcije na območnih, regijskih in državnih preglednih srečanj ljubiteljskih kulturnih skupin.

Cilji bodo doseženi, če bo v društvih ustrezno število mentorjev s primerno strokovno usposobljenostjo.

Ukrepi:

- obveščanje o obstoječi kulturni društveni organiziranosti z občinskim glasilom, organizacijo posvetov in okroglih miz na temo o obstoječi situaciji na področju kulture v občini

- izgradnja oz. obnova že obstoječih prostorov za delovanje kulturnih skupin

- nakup opreme za izvedbo načrtovanih kulturnih projektov.

Kazalci:

- število aktivnih uspešnih kulturnih skupin

- število kvalitetno organiziranih kulturnih prireditev v občini

- število obiskovalcev teh prireditev

- število kvalitetnih predstavitev kulturnih skupin na regijskih in državnih preglednih srečanjih kulturnih skupin.

4. Javni interes na področju kulturne dejavnosti v osnovnih šolah

Kulturna vzgoja v vzgojno izobraževalnih ustanovah je preplet ustvarjanja na različnih področjih kulture, njegove refleksije ter pedagoških in didaktičnih pristopov. Zajema in spodbuja učečo se populacijo vseh starostnih stopenj tako k spoznavanju kulture kot tudi k samemu ustvarjanju. Vključuje tudi kulturno vzgojo predšolskih otrok. Cilj te dejavnosti je, ne le oblikovanje bodočih »kulturnih potrošnikov«, temveč tudi bodočih »kulturnih ustvarjalcev.«

Uresničevanje kulturne vzgoje v šolah je v veliki meri odvisno tudi od dostopnosti kulturnih dobrin in ustvarjanja.

Cilji kulturne vzgoje so opredeljeni z letnim delovnim načrtom šole in zajemajo vsebine kulturnih dni in interesnih dejavnosti s področij umetnosti, prilagojene razvojnim lastnostim učencev. Upoštevano je načelo, da v procesu osnovnošolskega izobraževanja ponudimo učencem takšne vsebine, ki omogočajo najbolj kakovostno realizacijo ciljev in nalog s področja kulturne vzgoje:

- izvedbo kulturnih dni s področja različnih umetnostnih zvrsti,

- interesne dejavnosti z umetniškimi vsebinami,

- obisk galerij, muzejev, kulturnih hramov,

- oglede gledaliških, lutkovnih in filmskih predstav,

- prireditve ob podelitvi bralnih priznanj in razvijanje bralne kulture,

- organiziranje razstav likovnih del učencev,

- likovno estetsko ureditev šolskega prostora in postavitev scenskih zasnov in likovnih rešitev v drugih ustanovah in prireditvah,

- sodelovanje na literarnih in likovnih razpisih in natečajih,

- dopisništvo v lokalnem časopisu in drugih medijih,

- sodelovanje na literarnih kvizih, pevskih revijah, srečanjih otroških folklornih in plesnih skupin,

- organiziranje koncertov pevskih zborov,

- organiziranje projektov in kulturnih prireditev v šoli ob različnih obeležjih,

- priprava prireditev za potrebe lokalne skupnosti ob spominskih dnevih,

- sodelovanje na prireditvah širšega družbenega pomena.

Splošni cilji:

Učenci in predšolski otroci:

- spoznavajo prvine gledališke, lutkovne, likovne, plesne, glasbene, literarne, filmske umetnosti

- razvijajo zanimanje za sprejemanje različnih predstav in prireditev in obiskovanje le-teh – vzgoja občinstva

- razvijajo sposobnosti presoje in vrednotenja predstav in prireditev ter oblikovanje stališč za prepoznavanje kakovostnih predstav in prireditev

- proučujejo kulturno dediščino in razvijajo pozitivni odnos do kulturnega izročila

- oblikujejo osebnostno in narodno identiteto

- pridobivajo odprtost za različne umetnostne zvrsti in vsebine, skladne z interesi učencev in širšega kulturnega okolja šole

- uresničujejo učenčeve interese za različne umetniške zvrsti

- spoznavajo kulturne ustanove (Cankarjev dom, gledališča, galerije, muzeji…)

- predstavljajo svoje poustvarjalne in ustvarjalne dosežke na šolskih prireditvah in v širšem slovenskem prostoru

- uveljavljajo najkvalitetnejše kulturne dosežke doma in v tujini

- razvijajo interes za bogato preživljanje prostega časa

- se pripravljajo za sodelovanje v kulturnem življenju okolja.

Ukrep:

Materialna in finančna podpora kulturni dejavnosti na osnovnih šolah v Jakobskem Dolu, Jarenini in Pesnici.

Kazalci:

Število otrok, ki se po končani osnovni šoli vključi v društveno kulturno dejavnost.

5. Javni interes na področju območnega, regijskega in državnega programa predstavitev v občini Pesnica delujočih kulturnih društev

Občina Pesnica javni interes na področju predstavitve ljubiteljske kulturne dejavnosti upošteva na osnovi sodelovanja z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti – Območna izpostava Pesnica in Zvezo kulturnih društev občin Kungota, Pesnica, Šentilj, ki jima z redno letno dotacijo zagotavlja del finančnih potreb za delovanje. Drugi del prispevajo Javni sklad ter občini Kungota in Šentilj.

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti je državna institucija in osrednja organizacija slovenske ljubiteljske kulture, financirana s strani države in lokalnih skupnosti, ki z mrežo izpostav in zvez kulturnih društev po celotni državi nudi strokovno – organizacijsko pomoč.

Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Pesnica pokriva območje treh občin – Kungota, Pesnica in Šentilj.

Poslanstvo sklada je uresničevanje različnih kulturnih programov, od lokalnih do nacionalnega. Območna izpostava je tudi nosilka in povezovalka neinstitucionalnih projektov in ustanov ter s svojo strokovno službo predstavlja organizirano prireditveno, kulturno-izobraževalno in posredniško mrežo. Je organizator različnih preglednih srečanj in izobraževanj. Območna izpostava sklada in Zveza kulturnih društev opravljata strokovna in administrativna dela s področja ljubiteljske kulture za društva iz občin Kungota, Pesnica, Šentilj.

Območna izpostava organizira pregledna srečanja kulturnih skupin oziroma tekmovanja ter programe izobraževanj, ki predstavljajo osnovno ljubiteljsko ponudbo. Skupinam, ki so na območni ravni preglednih srečanj predlagana za nastop na višji ravni, finančno in organizacijsko to predstavitev omogoči.

Splošni cilji:

- načrtovanje in izvajanje programov na področju ljubiteljske kulture v sodelovanju z občino Pesnica

- administrativna podpora društvom

- zagotavljanje pozornosti strokovnemu svetovanju ter delu z Društvi

- usklajevanje programa s kulturnimi vsebinami vseh treh osnovnih šol

- pomoč društvom s področja ljubiteljske kulture pri usklajevanju z aktualno zakonodajo v Republiki Sloveniji na področju kulture

- pomoč pri načrtovanju sodelovanja ljubiteljske kulture z ostalimi organizacijami na področju kulture

- motivacija k razvoju večje raznolikosti kulturne dejavnosti

- sodelovanje z drugimi ponudniki kulturne produkcije izven kulturne društvene organiziranosti.

Ukrep:

Ohranjanje in izboljševanje ravni sodelovanja med skladom, zvezo kulturnih društev in občino Pesnica.

Kazalci:

- povečanje števila kulturnih skupin in posameznih izvajalcev

- dvig kvalitete kulturne produkcije v občini Pesnica

- večje število oblikovalcev kulturne produkcije

- večje število kvalitetnih kulturnih prireditev

- kulturno osveščanje prebivalstva (ohranjanje kulturne dediščine, povezava z ponudniki iz zamejstva, vključevanje v evropski kulturni prostor).

5. Javni interes na področju priložnostne kulturne dejavnosti

Občina Pesnica se zaveda, da je potrebno podpirati tudi neformalne kulturne projekte, ki jih priložnostno organizirajo skupine ljudi, ki niso organizirane v obstoječih kulturnih društvih na območju občine Pesnica. Gre za produkcijo, ki se po potrebi zgodi v lovskih, gasilskih, upokojenskih in športnih društvih, političnih strankah ter v organizacijah rdečega križa.

Splošni cilji:

Občina Pesnica podpira medresorsko sodelovanje društev, na osnovi katerega se v občini zagotavlja oplemenitenje obstoječih kulturnih programov, udeležba širšega kroga kulturnih odjemalcev in druženje ljudi, kar doprinaša k dobri bivanjski klimi v občini.

Ukrep:

- informiranje o delujočih kulturnih in drugih društvih v občini

- seznanjanje z njihovimi načrti, pričakovanji in potrebami po

sodelovanju.

Kazalci:

- povečanje števila oblikovalcev kulturne produkcije

- obsežnejši program kulturnih prireditev, ki omogočajo medsebojno spoznavanje občanov

- sodelovanje med različno organiziranimi skupinami civilne družbe, kar vodi k prijaznejšemu, človeka vrednemu življenjskemu okolju.

IV. JAVNA KULTURNA INFRASTRUKTURA

V OBČINI PESNICA

1. Popis objektov in prostorov, ki so definirani kot javna kulturna infrastruktura:

Kulturni dom Pesnica pri Mariboru

Zadružni dom Pernica

Kulturni dom Jakobski Dol

2. Popis objektov in prostorov, ki so tudi v uporabi za potrebe

kulturnih dejavnosti:

Cerkev, župnišče in dvorana pri cerkvi v Jakobskem Dolu, Gasilski dom Jakobski Dol, Krožišče v Jakobskem Dolu, Gasilski dom Jarenina, Kostnica, župnišče in cerkev v Jarenini, prostori stare šole v Jarenini, cerkev in župnišče v Pernici, Spominsko obeležje v Gačniku, Štajerski tehnološki park v Pesnici pri Mariboru, Sadna tržnica Pesnica, Drsališče Pesnica, Enota Mariborske knjižnice v Pesnici pri Mariboru, Gasilski dom Pesnica, Trgovski center Pesnica, Vogrinov mlin v Jakobu, prostori društva Štibl, prostori osnovnih šol v Pesnici, Jarenini in Jakobskem Dolu.

V. FINANCIRANJE KULTURNIH DEJAVNOSTI

1. Finančni načrt

Pri sredstvih za kulturo so predvideni tekoči transferi za delovanje kulturnih društev in izvajanje njihovih programov na podlagi Pravilnika za sofinanciranje programov kulturnih društev in skupin v občini Pesnica (MUV, štev. 8/2002).

Sredstva za obnovo nepremične kulturne dediščine so namenjena za obnovo cerkev, kapel in objektov župnišč.

Pri podprogramu 18039001 - Knjižničarstvo in založništvo so predvidena sredstva za sofinanciranje dejavnosti Mariborske knjižnice, nakup knjig in vzdrževanje opreme.

Na podprogramu 18039003 – Ljubiteljska kultura so planirana sredstva za delovanje kulturnih društev in njihovih programov, sofinanciranje programa in nalog ZKD in Sklada RS za kulturne dejavnosti.

Na postavki tekoče vzdrževanje drugih objektov so planirana sredstva za investicijsko vzdrževanje kulturnih objektov.

2. Postopek financiranja kulturnih programov v občini Pesnica

Knjižnica

Na začetku proračunskega leta se z Mariborsko knjižnico sklene pogodba o sofinanciranju. Izplačilo pogodbenega zneska se izvede v štirih delih.

Dotacije kulturnim društvom

Financiranje delovanja kulturnih društev v občini Pesnica določa Pravilnik za sofinanciranje programov kulturnih društev in skupin v občini Pesnica (MUV, štev. 8/2002). Strokovna služba Zveze kulturnih društev občin Kungota, Pesnica, Šentilj in Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti – Območne izpostave Pesnica do konca januarja tekočega proračunskega leta zbere letne programe.

Do konca julija tekočega proračunskega leta in do konca januarja naslednjega leta zbere polletna poročila o realizaciji programov kulturnih društev, ki delujejo v občini Pesnica. Programe in poročila točkuje in točkovnik za neprogramski del (ocenitev programov društev) posreduje občinski upravi do konca meseca marca proračunskega leta, točkovnik za programski del (ocenitev poročil o opravljenem delu) posreduje občinski upravi do konca meseca oktobra proračunskega leta za 1. polletje in do konca marca naslednjega leta za 2. polletje. Občinska uprava na osnovi razpoložljivih proračunskih sredstev določi vrednost točke. Občinski proračun za neprogramski del nameni 40% sredstev, za

programski del pa 60% sredstev, Dotacije se kulturnim društvom namenjajo mesečno. Na osnovi točkovanja in razpoložljivih proračunskih sredstev občina sklene z društvi pogodbo, s katero se opredeli višina dotacije, medsebojne pravice in obveznosti ter nadzor nad uporabo proračunskih sredstev.

Sofinanciranje medobčinskega kulturnega programa

Medobčinski kulturni program občin Kungota, Pesnica in Šentilj zajema načrtovanje in izvedbo preglednih srečanj kulturnih skupin na območni, regijski in državni ravni ter izvedbo t. i. lokalnih prireditev po naročilu vseh treh lokalnih skupnosti. Občina Pesnica sofinancira ta program na osnovi letnega načrta Zveze kulturnih društev občin Kungota, Pesnica, Šentilj in Območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Pesnica. Po sprejetju občinskega proračuna sklene z obema izvajalcema pogodbo za tekoče leto. Ker je sedež Območne izpostave JSKD v občini Pesnica, s sedežem v Pesnici pri Mariboru 41, se v občinskem proračunu zagotavljajo tudi sredstva za pokrivanje materialnih stroškov skladove pisarne.

VI. DOLGOROČNI POGLED NA RAZVOJ KULTURE V

OBČINI PESNICA

Vizija razvoja kulture v občini Pesnica

Kultura v občini Pesnica sega na vsa področja družbenega življenja in je odprta do novih, svežih programov za vse skupine občanov, povezana z gospodarstvom, turizmom, športom in izobraževanjem, ter vedno išče nove alternativne vire financiranja, kar samo še pospešuje njen razvoj in se predstavlja v javnosti kot enotni organizem.

Prioritete občine Pesnica na področju kulture

Reševanje problematike kulture v občini Pesnica prikazujemo v sklopu prioritete oživljanja kulturnega življenja v občini.

Prioriteta ima več strateških ciljev, ki predstavljajo različne programe reševanja problematike. V okviru programa so določeni cilji posameznega programa, predlogi ukrepov, potencialni nosilci programa ter časovni okvir, v katerem je program mogoče realizirati. K uresničevanju strateških ciljev bo občina Pesnica težila v naslednjih štirih letih in jih natančneje obravnavala v razvojnih načrtih in drugih operativnih planih.

Oživljanje kulturnega življenja v občini Pesnica

Občina Pesnica ima postavljene temelje za razvoj kulture, ki narekujejo ohranjanje obstoječega kulturnega standarda v občini, nujno pa je potrebno prevetriti zaprašene kulturne programe, ki so nezanimivi za mlajšo generacijo. Članstvo v društvih se stara in si ne zna izmisliti vsebin, ki bi revitalizirale kulturno življenje v občini.

Glavni cilj razvoja kulture je izgradnja identitete, vrednosti in edinstvenosti občinskega območja ter povečanje kvalitete življenja občanov. Zato je nujno potrebno ustvarjanje pogojev in zagotavljanje sredstev za razvoj raznolikih oblik kulturnega življenja in umetniškega ustvarjanja.

Strateški cilji:

• reševanje infrastrukturnih problemov

• iskanje novih virov financiranja

• reševanje problematike komunikacije v kulturi

• pospeševanje kulture kot dejavnika socializacije zapostavljenih družbenih skupin

• revitalizacija vaških jeder

• zagotavljanje pogojev za razvoj kulturno-umetniške ustvarjalnosti občanov

• iskanje izvajalcev sodobnih prijemov v procesu oblikovanja občinske kulturne politike

• spodbujanje čezmejnih kulturnih stikov.

VII. ZAKLJUČEK

Vodilo lokalnega programa kulture v občini Pesnica je celostno zaobjeti dogajanje na kulturno-umetniškem področju in hkrati upoštevati možnost naših kulturnih, vzgojnih, izobraževalnih in gospodarskih institucij, kot tudi vseh ostalih, ki ka korkoli javno delujejo. Menimo, da je priložnost ravno v povezovanju interesov. Izhajamo iz prepričanja, da kvaliteto našega bivanja opredeljujejo tako način in kakovost odnosov na mikro in na makro ravneh, kakor tudi medsebojni odnosi, način delovanja in kulturna komunikacija med posamezniki kot med organizacijami. Lokalni program kulture v občini Pesnica vzpodbuja in si prizadeva doseči ravno to. Pri tem sledi ciljem, ki naj zagotavljajo večjo blaginjo, upoštevajo duhovne potrebe človeka, vzpodbujajo čut po neprestanem izobraževanju in izpopolnjevanju ter širijo tako mentalni in fizični prostor delovanja preko meja občine in države.

Številka: 66-2/2007

Datum: 13. april 2007

Župan

Venčeslav Senekovič, s. r.