|
Na podlagi
Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB, 27/08,
76/08 in 100/08) in 16. člena
Statuta Občine Bled (Uradni list RS, št. 119/03 – uradno prečiščeno
besedilo 84/06) je Občinski svet Občine Bled na 19. redni seji dne 7.
julija 2009 sprejel Statut Občine Bled, ki obsega: |
|
– Statut Občine Bled –
UPB (Uradni list RS, št. 119/03), |
|
– Popravek v Statutu
Občine Bled (Uradni list RS, št. 84/06), |
|
– Spremembe in
dopolnitve Statuta Občine Bled, sprejete na 19. redni seji, dne 7. 7.
2009. |
|
STATUT |
|
Občine Bled (uradno prečiščeno
besedilo) |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(1) Občina Bled (v
nadaljnjem besedilu: Občina) je samoupravna lokalna skupnost,
ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij (10): mesto Bled,
Bodešče, Bohinjska Bela, Koritno, Kupljenik, Obrne, Ribno, Selo pri
Bledu, Slamniki, Zasip. |
|
(2) Sedež občine je:
Bled, Cesta svobode 13. |
|
(3) Občina je pravna
oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z
vsemi vrstami premoženja. |
|
(4) Občino predstavlja
in zastopa župan. |
|
(5) Območje, ime in
sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa
zakon. Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom
spremenijo z občinskim odlokom. |
|
(6) V statutu
uporabljeni izrazi, ki so zapisani v moški slovnični obliki so
uporabljeni za moški in ženski spol. |
|
2. člen |
|
(1) Na območju Občine
Bled so ustanovljeni ožji deli občine, ki zajemajo naslednje krajevne
skupnosti: Bled, Bohinjska Bela, Rečica, Ribno in Zasip. Krajevne
skupnosti so pravne osebe. Naloge, organizacija in delovanje ter pravni
status ožjih delov občine Bled so določeni s tem statutom in odlokom
občine. Premoženje s katerim upravljajo, je last občine, razen
premoženja, ki ga je pridobila s sredstvi krajanov (donacije, darila,
samoprispevki). Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu v okviru
nalog, ki so določene s tem statutom, oziroma odlokom. |
|
(2) Imena in območja
ožjih delov občine so: |
|
1. Krajevna skupnost
Bled, ki obsega območje mesta Bled, razen območja katastrske občine
Rečica in dela Rečiške cest s hišnimi številkami 1, 3, 5, 7, 11, 13, 15,
15a in 17. |
|
2. Krajevna skupnost
Bohinjska Bela, ki obsega območje naslednjih naselij: Bohinjska Bela,
Obrne, Slamniki in Kupljenik. |
|
3. Krajevna skupnost
Rečica, ki obsega območje Katastrske občine Rečica in del Rečiške ceste
s hišnimi št. 1, 3, 5, 7, 11, 13, 15, 15a in 17. |
|
4. Krajevna skupnost
Ribno, ki obsega območje naslednjih naselij: Bodešče, Koritno, Ribno,
Selo pri Bledu. |
|
5. Krajevna skupnost
Zasip, ki obsega območje naselja Zasip. |
|
3. člen |
|
Občina Bled v okviru
ustave in zakona samostojno ureja in opravlja lokalne zadeve javnega
pomena, ki zadevajo prebivalce občine in naloge iz državne pristojnosti,
ki so nanjo prenesene z zakoni. Občina opravlja posamezne naloge iz
državne pristojnosti, če država za to zagotovi potrebna sredstva. |
|
4. člen |
|
(1) Osebe, ki imajo na
območju občine stalno prebivališče, so občani. |
|
(2) Občani odločajo o
lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi
splošne in enake volilne pravice, na svobodnih volitvah s tajnim
glasovanjem, ter v drugih organih v skladu s tem statutom. |
|
(3) Občani sodelujejo
pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z
referendumom in ljudsko iniciativo. |
|
(4) Na osnovi odločitve
organov občine, v okviru svojih pristojnosti, se lahko v posamezne
oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno
prebivališče in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na
območju občine. |
|
5. člen |
|
(1) Občina pri
uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami,
širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. |
|
(2) Občina odloča o
povezovanju v širše lokalne samoupravne skupnosti, na način in po
postopku predpisanem v zakonu. |
|
(3) Občina lahko
sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi
organizacijami lokalnih skupnosti. |
|
(4) Občina sodeluje z
drugimi občinami na načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v
ta namen z njimi združuje sredstva, oblikuje skupne organe in
organizacije ter službe za opravljanje skupnih zadev. |
|
6. člen |
|
(1) Občina ima svojo
zastavo in grb. |
|
(2) Zastava občine je
belo modre barve z grbom Občine Bled. Barvi zastave si sledita po tem
vrstnem redu: modra, bela, modra. Vsaka barva zavzema po dolžini
tretjino zastave. Grb je v sredini zastave. Ščit grba je obrobljen z
zlato barvo. |
|
(3) Grb Občine Bled je
oblikovan na ovalnem ščitu. Desni del grba predstavlja Blejski otok z
romansko cerkvico Marijinega vnebovzetja. Levi del grba predstavlja grad
s stolpom in grajskim obzidjem na skali. Spodnji del grba pa predstavlja
Blejsko jezero. |
|
(4) Podrobnejša oblika
in način uporabe zastave in grba se določi z odlokom. |
|
(5) Občina Bled
praznuje občinski praznik 10. aprila. |
|
(6) Občina ima pečat,
ki je okrogle oblike. Pečat ima v zunanjem krogu na zgornji polovici
napis: Občina Bled, v notranjem krogu pa naziv organa občine – Občinski
svet; Župan; Nadzorni odbor; Občinska uprava; Volilna komisija. V
sredini pečata je grb občine. Velikost, uporabo in hrambo pečata občine
določi župan s svojim aktom. |
|
(7) Za prispevek k
razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in
drugim občinska priznanja in nagrade, v skladu s posebnim odlokom. |
|
II. NALOGE OBČINE |
|
7. člen |
|
Občina opravlja lokalne
zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene s tem statutom in
zakoni, zlasti pa: |
|
1. Normativno ureja
lokalne zadeve javnega pomena tako, da: |
|
– sprejema statut in
druge splošne akte občine, |
|
– sprejema proračun in
zaključni račun občine, |
|
– načrtuje prostorski
razvoj ter sprejema prostorske akte, |
|
– predpisuje davke in
prispevke iz svoje pristojnosti. |
|
2. Upravlja občinsko
premoženje tako, da: |
|
– ureja način in pogoje
upravljanja z občinskim premoženjem, |
|
– pridobiva in
razpolaga z vsemi vrstami premoženja, |
|
– sklepa pogodbe o
pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin, |
|
– sestavlja
premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.
|
|
3. Omogoča pogoje za
gospodarski razvoj občine tako, da: |
|
– spremlja in analizira
gospodarske rezultate v občini, |
|
– sprejema prostorske
akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini,
|
|
– oblikuje davčno
politiko, ki pospešuje gospodarski razvoj, |
|
– sodeluje z
gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga
gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,
|
|
– z javnimi sredstvi, v
skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oziroma
gospodarskih subjektov, |
|
– opravlja potrebne
naloge na področju turizma in gostinstva, |
|
– opravlja potrebne
naloge na področju kmetijstva. |
|
4. Ustvarja pogoje za
gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada
stanovanj, tako da: |
|
– v prostorskih aktih
predvidi gradnjo stanovanjskih objektov, |
|
– sprejema dolgoročni
in kratkoročni stanovanjski program občine, |
|
– spremlja in analizira
stanje na stanovanjskem področju občine, |
|
– spremlja ponudbo in
povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg,
|
|
– gradi stanovanja za
socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo
stanovanj, |
|
– v skladu s predpisi
omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo
stanovanj, |
|
– sodeluje z
gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju
stanovanjske problematike občanov. |
|
5. Skrbi za lokalne
javne službe, tako da: |
|
– ustanavlja lokalne
javne službe, |
|
– sprejme splošne akte,
ki urejajo način ustanovitve in delovanje lokalnih javnih služb,
|
|
– zagotavlja sredstva
za delovanje lokalnih javnih služb, |
|
– nadzira delovanje
lokalnih javnih služb, |
|
– gradi in vzdržuje
vodovodne, energetske in druge komunalne objekte in naprave,
|
|
– zagotavlja javno
službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči. |
|
6. Zagotavlja in
pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost, tako da:
|
|
– ustanovi
vzgojno-izobraževalni in zdravstveni zavod ter zagotavlja pogoje za
njegovo delovanje, |
|
– v skladu z zakoni, ki
urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in
v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov,
|
|
– sodeluje z
vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom, |
|
– z različnimi ukrepi
pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo
občanov, |
|
– ustvarja pogoje za
izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto
življenja njenih prebivalcev. |
|
7. Pospešuje službe
socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in
družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele, tako da:
|
|
– spremlja stanje na
tem področju, |
|
– pristojnim organom in
institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju, |
|
– sodeluje s centrom za
socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in
institucijami. |
|
8. Pospešuje
raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in
rekreacije, tako da: |
|
– omogoča dostopnost
kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem območju,
|
|
– zagotavlja splošno
izobraževalno knjižnično dejavnost, |
|
– z dotacijami spodbuja
te dejavnosti, |
|
– sodeluje z društvi in
jih vključuje v programe aktivnosti občine. |
|
9. Skrbi za varstvo
zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in
odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja, tako da:
|
|
– izvaja naloge, ki jih
določa zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja,
|
|
– spremlja stanje na
tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi
zagotavlja varstvo okolja, |
|
– sprejema splošne
akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja, |
|
– sodeluje s
pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih
nepravilnostih, |
|
– z drugimi ukrepi
pospešuje varstvo okolja v občini. |
|
10. Upravlja, gradi in
vzdržuje: |
|
– lokalne javne ceste
in druge javne poti, |
|
– površine za pešce in
kolesarje, |
|
– igrišča za šport in
rekreacijo ter otroška igrišča, |
|
– javne parkirne
prostore, parke, trge in druge javne površine ter |
|
– ureja promet v
občini. |
|
11. Skrbi za požarno
varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako,
da v skladu z merili in normativi: |
|
– organizira reševalno
pomoč v požarih, |
|
– organizira
obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in
drugih nesreč, |
|
– zagotavlja sredstva
za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva
pred naravnimi nesrečami, |
|
– zagotavlja sredstva
za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč, |
|
– sodeluje z občinskim
poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja
njihovo delo, |
|
– opravlja druge
naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred
elementarnimi in drugimi nesrečami. |
|
12. Ureja javni red v
občini, tako da: |
|
– sprejema ustrezne
splošne akte, |
|
– določa prekrške in
denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
|
|
– ureja lokalni promet
in določa prometno ureditev, |
|
– organizira občinsko
redarstvo, |
|
– izvaja nadzorstvo nad
javnimi prireditvami, |
|
– opravlja inšpekcijsko
nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s
katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače
določeno, |
|
– opravlja druge naloge
v okviru teh pristojnosti. |
|
8. člen |
|
V okviru lokalnih zadev
javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:
|
|
– inšpekcijsko
nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s
katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, |
|
– ugotavljanje javnega
interesa v primeru razlastitve za potrebe občine, |
|
– določanje namembnosti
urbanega prostora, |
|
– gospodarjenje s
stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,
|
|
– evidenco občinskih
zemljišč in drugega premoženja, |
|
– zagotavljanje varstva
naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi
institucijami, |
|
– mrliško ogledno
službo in |
|
– ureja druge lokalne
zadeve javnega pomena. |
|
9. člen |
|
(1) Občina opravlja
statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe ter za te
potrebe pridobiva statistične in evidenčne podatke od pooblaščenih
organov za zbiranje statističnih in evidenčnih podatkov. |
|
(2) Za potrebe iz
prvega odstavka tega člena pridobiva občina od upravljalcev zbirk
podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno
prebivališče in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter
podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež in premoženje oziroma del
premoženja v občini. |
|
(3) Od upravljalca
Centralnega registra prebivalstva lahko občina za potrebe izvajanja
svojih nalog pridobiva naslednje osebne podatke: |
|
a) enotno matično
številko občana, |
|
b) ime in priimek,
|
|
c) kraj rojstva,
|
|
d) državljanstvo,
|
|
e) stalno in začasno
bivališče, |
|
f) zakonski stan.
|
|
(4) Osebne podatke iz
prejšnjega odstavka lahko pridobi občina v pisni obliki, na magnetnih
medijih, po elektronski pošti, za fizične osebe, ki imajo v občini
stalno ali začasno prebivališče, pa tudi neposredno preko računalniške
povezave. |
|
(5) Za pridobivanje
osebnih podatkov iz zgornjega člena neposredno preko računalniške
povezave je potrebno dovoljenje pristojnega ministra. Pristojni minister
dovoli neposredno povezavo preko računalnika, ko občina zagotovi
tehnične in druge pogoje, s katerimi se zagotavlja zavarovanje osebnih
podatkov. |
|
III. ORGANI OBČINE |
|
1. Skupne določbe |
|
10. člen |
|
(1) Organi občine so:
|
|
– občinski svet,
|
|
– župan in
|
|
– nadzorni odbor
občine. |
|
(2) Občina ima volilno
komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih
volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo
volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
|
|
(3) Občina ima tudi
druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon. |
|
(4) Volitve oziroma
imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v
skladu z zakonom in tem statutom. |
|
(5) Člani občinskega
sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji. |
|
11. člen |
|
(1) Občina ima občinsko
upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine izvaja
upravne naloge iz občinske pristojnosti, odloča o upravnih stvareh na
prvi stopnji, opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega
redarstva oziroma drugih služb nadzora ter strokovna, organizacijska in
administrativna opravila za občinske organe. |
|
(2) Organe občinske
uprave ustanovi občinski svet z odlokom, s katerim določi tudi njihovo
notranjo organizacijo in delovno področje. |
|
12. člen |
|
Če ni v zakonu ali tem
statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah,
sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine.
Odločitev je sprejeta, če je med opredeljenimi glasovi več glasov ZA kot
PROTI. |
|
13. člen |
|
(1) Delo organov občine
je javno. |
|
(2) Javnost dela se
zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa
z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih
organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za
odločanje občinskih organov. |
|
(3) Način zagotavljanja
javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve
javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva
osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v
skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma
druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna,
vojaška ali uradna tajnost, določa zakon, ta statut in poslovnik
občinskega sveta. |
|
(4) Občani ali njihovi
pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za
odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih
koristih, če izkažejo pravni interes. |
|
2. Občinski svet |
|
14. člen |
|
(1) Občinski svet je
najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti
občine. |
|
(2) Občinski svet šteje
sedemnajst (17) članov. |
|
(3) Člani občinskega
sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s
potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje
novoizvoljenega občinskega sveta. |
|
(4) Do prve seje novo
izvoljenega občinskega sveta traja tudi: |
|
– mandatna doba članov
občinskega sveta, ki so izvoljeni na predčasnih volitvah po razpustitvi
prejšnjega občinskega sveta, ali odstopu večine članov občinskega sveta;
|
|
– mandatna doba članov
občinskega sveta, ki so izvoljeni na volitvah, ki so bile iz kakšnega
drugega razloga na podlagi zakona opravljene po rednih volitvah v
občinske svete. |
|
(5) Občinski svet se
konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica
mandatov članov občinskega sveta. Prvo sejo občinskega sveta skliče
župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi članov občinskega sveta, če je
za izvolitev župana potreben drugi krog volitev, pa najkasneje v 10 dneh
po drugem krogu volitev. |
|
(6) Mandat članov
občinskega sveta v organih javnih zavodov, javnih podjetij in skladov,
katerih ustanoviteljica je občina in v katera so bili imenovani kot
predstavniki občinskega sveta traja enako dobo kot traja mandat teh
organov, razen če je z njihovimi ustanovnimi akti drugače določeno. |
|
15. člen |
|
(1) Volitve občinskega
sveta se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice z
neposrednim in tajnim glasovanjem v skladu z zakonom. |
|
(2) Občinski svet se
voli po proporcionalnem volilnem sistemu v občini kot eni volilni enoti. |
|
16. člen |
|
(1) Občinski svet
sprejema statut občine, odloke in druge splošne akte ter poslovnik
občinskega sveta. |
|
(2) V okviru svojih
pristojnosti občinski svet predvsem: |
|
1. sprejema prostorske
plane in druge plane razvoja občine, |
|
2. sprejema občinski
proračun in zaključni račun, |
|
3. ustanavlja organe
občinske uprave ter določi njihovo organizacijo in delovno področje,
|
|
4. v sodelovanju z
občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave
ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih
zavodih in javnih podjetjih, |
|
5. nadzoruje delo
župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja odločitev
občinskega sveta, |
|
6. potrjuje mandate
članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata
občinskega funkcionarja, |
|
7. imenuje člane
nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno
razrešitev člana nadzornega odbora, |
|
8. imenuje in razrešuje
člane komisij in odborov občinskega sveta, |
|
9. določi, kateri izmed
članov občinskega sveta bo začasno opravljal funkcijo župana, če temu
predčasno preneha mandat, pa ne določi podžupana, ki bo začasno
opravljal njegovo funkcijo, ali če je razrešen, |
|
10. odloča o pridobitvi
in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor s statutom občine ali z
odlokom za odločanje o tem ni pooblaščen župan, |
|
11. odloča o najemu
posojila in dajanju poroštva, |
|
12. razpisuje
referendum, |
|
13. v skladu z zakonom
določa višino plače ali dela plače občinskih funkcionarjev ter kriterije
in merila za nagrade in nadomestila članom organov in delovnih teles, ki
jih imenuje občinski svet, |
|
14. določa vrste
lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb,
|
|
15. ustanavlja javne
zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z
zakonom, |
|
16. imenuje in
razrešuje člane komisije po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javnih
funkcij s pridobitno dejavnostjo, člane sveta občine za varstvo
uporabnikov javnih dobrin ter člane drugih organov občine ustanovljenih
na podlagi zakona, |
|
17. določi organizacijo
in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za
obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program varstva pred
požari, |
|
18. sprejme program in
letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, sestavni del je
tudi letni načrt varstva pred požari, |
|
19. določi organizacijo
občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni, |
|
20. sprejme odlok o
varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo pred
požari, ki se opravlja kot javna služba, |
|
21. daje mnenje k
imenovanju načelnika upravne enote in imenuje predstavnike občine v
sosvet načelnika upravne enote, |
|
22. odloča o drugih
zadevah, ki jih določa zakon in ta statut. |
|
17. člen |
|
(1) Člani občinskega
sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. |
|
(2) Funkcija člana
občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega
odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami,
za katere tako določa zakon. |
|
(3) Član občinskega
sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega
sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega
prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne
opravlja funkcije člana občinskega sveta. |
|
(4) Funkcija člana
občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote
in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, na katere
območju je občina kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih
mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorom nad
zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov
občine. |
|
18. člen |
|
(1) Župan predstavlja,
sklicuje in vodi seje občinskega sveta. Župan lahko za vodenje sej
občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta,
nima pa glasovalne pravice. |
|
(2) Če nastopijo
razlogi, zaradi katerih župan, pooblaščeni podžupan oziroma član
občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če
pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član občinskega sveta.
|
|
(3) Župan sklicuje seje
občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika
občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora
pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. |
|
(4) Župan, pooblaščeni
podžupan oziroma član občinskega sveta mora sklicati sejo občinskega
sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa
mora biti v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za
sklic seje. Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po
prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so
zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti
priložen dnevni red. Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega
sveta mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevi red pa
lahko dopolni še z novimi točkami. |
|
19. člen |
|
Strokovno in
administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi
in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov
zagotavlja občinska uprava. |
|
20. člen |
|
(1) Občinski svet dela
in odloča na sejah. |
|
(2) Dnevni red seje
občinskega sveta predlaga župan. |
|
(3) Vsak član
občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
|
|
(4) Župan mora predloge
komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta
iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot
je določeno v poslovniku občinskega sveta. |
|
(5) O sprejemu dnevnega
reda odloča občinski svet na začetku seje. |
|
(6) Na vsaki seji
občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na
vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta. |
|
(7) Za vsako sejo
občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu, članom občinskega
sveta, predsedniku nadzornega odbora občine, direktorju občinske uprave
in predsednikom krajevnih skupnosti. O sklicu seje občinskega sveta se
obvesti javna občila. |
|
(8) Predsednik
nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov občinskega
sveta so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na
vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz
njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela. |
|
(9) Direktor občinske
uprave se mora udeleževati vseh sej občinskega sveta in odgovorjati na
vprašanja članov občinskega sveta. |
|
21. člen |
|
(1) Občinski svet
sprejema odločitve na svoji seji z večino opredeljenih glasov navzočih
članov. Svet lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov
občinskega sveta. |
|
(2) Občinski svet
sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko
je tako določeno z zakonom ali če tako predlaga član občinskega sveta, o
čemer občinski svet glasuje. |
|
(3) Način dela in
odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja
delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme
občinski svet po dvostopenjskem postopku z dvotretjinsko večino navzočih
članov. |
|
(4) Odločitve
občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava. |
|
(5) Župan in direktor
občinske uprave o izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata
občinskemu svetu najmanj enkrat letno. |
|
22. člen |
|
(1) Članu občinskega
sveta predčasno preneha mandat: |
|
– če izgubi volilno
pravico, |
|
– če postane trajno
nezmožen za opravljanje funkcije, |
|
– če je s pravnomočno
sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,
|
|
– če v treh mesecih po
potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s
funkcijo člana občinskega sveta, |
|
– če nastopi funkcijo
ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana
občinskega sveta, |
|
– če odstopi.
|
|
(2) Razlogi za
prenehanje mandata člana občinskega sveta iz prve, druge in tretje
alineje prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne
sodne odločbe. Član občinskega sveta je dolžan občinski svet obvestiti o
svoji odločitvi v zvezi z četrto in peto alineo prvega odstavka tega
člena. Odstop člana občinskega sveta mora biti podan v pisni obliki.
Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na
podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata. |
|
(3) Občinski svet
sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega
odstavka tega člena. |
|
(4) Za izvolitev
oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta se
upoštevajo določbe zakona o lokalnih volitvah. |
|
2.1. Komisije in odbori občinskega sveta |
|
23. člen |
|
(1) Občinski svet ima
komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
(2) Občinski svet lahko
ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali občasna
delovna telesa. Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles
občinskega sveta določa poslovnik občinskega sveta. S sklepom o
ustanovitvi občasnega delovnega telesa in imenovanju članov, določi
občinski svet tudi njegove naloge. |
|
24. člen |
|
(1) Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 5 članov, ki jih občinski
svet imenuje izmed svojih članov tako, da je zastopano prvih pet
kandidatnih list glede na dosežen volilni rezultat. Kolikor imate dve
kandidatni listi enak volilni rezultat, se član določi z žrebom.
|
|
(2) Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje
naloge: |
|
– občinskemu svetu
predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe,
ki jih imenuje občinski svet, |
|
– občinskemu svetu ali
županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v
občini, |
|
– pripravlja predloge
odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki
občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone
in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev,
|
|
– oblikuje predloge
občinskih priznanj in opravlja druge zadeve v zvezi z občinskimi
priznanji, |
|
– obravnava druga
vprašanja, ki mu jih določi občinski svet. |
|
25. člen |
|
(1) Občinski svet ima
stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa.
|
|
(2) Stalna delovna
telesa občinskega sveta so: |
|
– statutarno-pravna
komisija; |
|
– odbor za proračun in
občinsko premoženje; |
|
– odbor za prostor,
infrastrukturo in varstvo okolja; |
|
– odbor za družbene
dejavnosti; |
|
– odbor za gospodarstvo
in turizem. |
|
(3) Komisije in odbori
štejejo praviloma najmanj 5 in največ 7 članov. Število članov
posameznega delovnega telesa občinskega sveta in delovno področje se
določi s poslovnikom občinskega sveta. |
|
(4) Občasna delovna
telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge
delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
|
26. člen |
|
(1) Člane komisij in
odborov imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ polovico
članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za predsednika,
podpredsednika in člane pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja. |
|
(2) Delo delovnega
telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot predsednik.
|
|
(3) Članstvo v komisiji
ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru
občine ali z delom v občinski upravi. |
|
27. člen |
|
(1) Komisije in odbori
občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s
poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti
občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
|
|
(2) Komisije in odbori
občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. |
|
28. člen |
|
Občinski svet lahko
razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa ali delovno telo
v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog
novih kandidatov za člane delovnih teles pripravi komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega
sveta. |
|
3. Župan |
|
29. člen |
|
(1) Župana volijo
volivci, ki imajo v občini stalno prebivališče, na neposrednih tajnih
volitvah. |
|
(2) Mandatna doba
župana traja štiri leta. Za začetek in trajanje mandatne dobe župana se
smiselno uporablja določba tretjega odstavka 14. člena statuta.
|
|
(3) Potek štirih let od
nastopa mandata župana je skrajni rok, v katerem mora nastopiti mandat
novoizvoljeni župan. Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski
svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta, na podlagi
potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana, odloči o
morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za
župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo. |
|
(4) Do prve seje novo
izvoljenega občinskega sveta traja tudi: |
|
– mandatna doba župana,
ki je izvoljen na nadomestnih volitvah po prenehanju mandata prejšnjemu
županu pred potekom mandatne dobe; |
|
– mandatna doba župana,
ki je izvoljen na volitvah, ki so bile iz kakšnega drugega razloga na
podlagi zakona opravljene po rednih volitvah. |
|
(5) Župan se lahko
odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi je župan
dolžan obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji. |
|
30. člen |
|
(1) Župan predstavlja
in zastopa občino. |
|
(2) Poleg tega župan
predvsem: |
|
1. predlaga občinskemu
svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in
druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, |
|
2. izvršuje občinski
proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog
izvrševanja občinskega proračuna, |
|
3. skrbi za izvajanje
splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta, |
|
4. odloča o pridobitvi
in odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi nepremičnega
premoženja občine, v skladu z vrednostjo, določeno v odloku o proračunu
občine, |
|
5. skrbi za objavo
statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine, |
|
6. predlaga ustanovitev
organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega področja in
notranje organizacije, določi sistemizacijo delovnih mest v občinski
upravi, odloča o imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja
zaposlenih v občinski upravi ter pooblašča direktorja občinske uprave za
te naloge, |
|
7. imenuje in razrešuje
direktorja občinske uprave, |
|
8. usmerja in nadzoruje
delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave, |
|
9. v okviru svoje
pristojnosti sprejema odredbe, pravilnike, navodila in sklepe,
|
|
10. opravlja druge
zadeve, ki jih določa zakon in ta statut. |
|
(3) Župan v skladu z
zakonom odloča tudi o na občino prenesenih zadevah iz državne
pristojnosti. |
|
31. člen |
|
(1) Župan lahko zadrži
objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit in
predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji
seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
|
(2) Če občinski svet
vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži
pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in
zakonom. |
|
(3) Župan zadrži
izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je
v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga
občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri
čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
|
(4) Ob zadržanju
izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo
na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako
odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču. |
|
(5) Če se odločitev
občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenešena v
opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost
oziroma neprimernost take odločitve. |
|
32. člen |
|
Župan opravlja z
zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa:
|
|
1. skrbi za izvajanje
priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje
zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih
nesreč, |
|
2. imenuje poveljnike
in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito,
|
|
3. sprejme načrt
zaščite in reševanja, |
|
4. vodi zaščito,
reševanje in pomoč, |
|
5. določi organizacije,
ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči
in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja,
ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na
območju občine, |
|
6. sprejema akte in
ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati, v primeru
nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih
prebivalcev, |
|
7. predlaga pristojnemu
organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni
zaščiti ter materialno dolžnost. |
|
33. člen |
|
V primeru razmer, v
katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje
občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan
sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu
svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
|
34. člen |
|
(1) Za pomoč pri
opravljanju nalog župana ima občina enega podžupana. Podžupana izmed
članov občinskega sveta imenuje in razrešuje župan. S sklepom o
imenovanju podžupana se ugotovi, da bo podžupan v primeru predčasnega
prenehanja mandata župana opravljal funkcijo župana v času od sprejema
sklepa o predčasnem prenehanju mandata in razpisa nadomestnih volitev do
izvolitve novega župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima
pravice glasovati za odločitve občinskega sveta. |
|
(2) Podžupan pomaga
županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti
župana, za katere ga župan pooblasti. |
|
(3) Podžupan nadomešča
župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja
opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge,
za katere ga župan pooblasti. |
|
(4) V soglasju z
županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal
poklicno. O tem župan pisno obvesti občinski svet. |
|
35. člen |
|
(1) Kadar nastopijo
razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije,
nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne
določi, pa najstarejši član občinskega sveta. |
|
(2) V času nadomeščanja
opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana. |
|
36. člen |
|
(1) Če je tako določeno
v zakonu ali drugem predpisu lahko tudi župan imenuje komisije in druge
strokovne organe občine. |
|
(2) Župan lahko
ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna
telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti. |
|
37. člen |
|
(1) Predčasno
prenehanje mandata župana je določeno z zakonom. |
|
(2) Županu preneha
mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga
komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so
nastali razlogi za prenehanje mandata. |
|
(3) Občinski svet
sprejme ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana pisna izjava ali
najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega
člena. |
|
(4) Ugotovitveni sklep
posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne komisije. Če županu
preneha mandat več kot šest meseceh pred potekom mandatne dobe, razpiše
občinska volilna komisija nadomestne volitve. |
|
(5) Podžupanu preneha
mandat s prenehanjem mandata člana občinskega sveta. |
|
(6) Podžupanu preneha
mandat podžupana, če ga župan razreši in z izvolitvijo novega župana, če
je prejšnjemu predčasno prenehal mandat. Prenehanje mandata podžupana
zaradi razrešitve ali izvolitve novega župana ne vpliva na njegov mandat
člana občinskega sveta. |
|
38. člen |
|
(1) Zoper ugotovitev
občinskega sveta lahko župan ali podžupan, ki mu je prenehal mandat, v
osmih dneh od sprejema sklepa vloži tožbo na upravno sodišče, ki o njej
odloči v 30 dneh. O morebitni pritožbi odloči vrhovno sodišče v 30 dneh.
|
|
(2) Postopki za
nadomestitev člana občinskega sveta, izvolitev novega župana ali
imenovanje podžupana se lahko po preteku roka za vložitev tožbe, če
tožba ni vložena, po preteku roka za vložitev pritožbe zoper odločitev
upravnega sodišča, če pritožba ni vložena oziroma po pravnomočni
odločitvi sodišča. |
|
(3) Če je župan
imenovan: |
|
– na funkcijo v organu
državne uprave, ki izvaja nadzorstvo na zakonitostjo oziroma nad
primernostjo in strokovnostjo dela občinskih organov in občinske uprave,
|
|
– za načelnika upravne
enote, ali vodjo notranje organizacijske enote v upravni enoti, na
območju katere je občina, |
|
– na položaj ali drugo
uradniško delovno mesto v državni upravi, na katerem se izvršujejo
pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad
primernostjo in strokovnostjo dela občinskih organov in občinske uprave,
mu po zakonu preneha mandat župana z dnem imenovanja. O imenovanju mora
župan takoj obvestiti občinski svet in občinsko volilno komisijo.
|
|
(4) Če župan opravlja
funkcijo ali delo iz prejšnjega odstavka, mu po zakonu preneha mandat
župana. Če ne odstopi s funkcije ali ne preneha z delovnim razmerjem, o
svoji odločitvi, ali bo opravljal funkcijo župana, ali še naprej
funkcijo ali delo iz prejšnjega odstavka, je župan dolžan pisno
obvestiti občinski svet po prejemu poročila o izidu volitev v občini. |
|
39. člen |
|
(1) Funkcija župana ni
združljiva s funkcijo člana občinskega sveta in podžupana, članstvom v
nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami,
za katere tako določa zakon. |
|
(2) Funkcija podžupana
ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom
v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. |
|
4. Nadzorni odbor |
|
40. člen |
|
(1) Nadzorni odbor
občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. |
|
(2) Nadzorni odbor ima
v skladu z zakonom naslednje pristojnosti: |
|
– opravlja nadzor nad
razpolaganjem s premoženjem občine, |
|
– nadzoruje namenskost
in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna, |
|
– nadzoruje finančno
poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. |
|
(3) Nadzorni odbor v
okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja
občinskih organov, občinske uprave, svetov ožjih delov občine, javnih
zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov
sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi
sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in
gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev. |
|
41. člen |
|
(1) Nadzorni odbor ima
pet (5) članov. Predsednika in člane nadzornega odbora imenuje občinski
svet izmed občanov, z dvotretjinsko večino glasov vseh svetnikov. Člani
nadzornega odbora imajo praviloma najmanj VI. stopnjo strokovne
izobrazbe in izkušnje s finančno-računovodskega ali upravno-pravnega
področja. Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga
občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
|
|
(2) Člani nadzornega
odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani
svetov krajevnih skupnosti, direktor občinske uprave, delavci občinske
uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in
občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki proračunskih
sredstev. |
|
(3) Članstvo v
nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata
članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno
razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za
predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi
občinski svet na predlog nadzornega odbora. |
|
(4) Občinski svet
imenuje člane nadzornega odbora najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. |
|
42. člen |
|
(1) Prvo sejo
nadzornega odbora občine po imenovanju skliče njegov predsednik.
Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina
članov. |
|
(2) Predsednik
predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje. |
|
(3) Nadzorni odbor
sprejema svoja poročila, priporočila in predloge na seji, na kateri je
navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino glasov navzočih
članov. |
|
43. člen |
|
(1) Nadzorni odbor
sprejme letni program nadzora, ki obvezno vsebuje letni nadzor
zaključnega računa proračuna, zaključnih računov finančnih načrtov ožjih
delov občine (krajevnih in vaških skupnosti), javnih zavodov in javnih
podjetij ter občinskih skladov, predloga proračuna in finančnih načrtov
ožjih delov občine (krajevnih skupnosti), javnih zavodov, javnih
podjetij in občinskih skladov ter vsaj polletni nadzor razpolaganja z
občinskim nepremičnim in premičnim premoženjem. V program lahko nadzorni
odbor vključi tudi druge nadzore. S programom seznani nadzorni odbor
občinski svet in župana. |
|
(2) Poleg zadev iz
letnega programa dela mora nadzorni odbor obvezno obravnavati zadeve, ki
jih s sklepom predlaga občinski svet ali župan. |
|
44. člen |
|
(1) Ugotovitve, ocene
in mnenja ter predloge poročil nadzornega odbora pripravi član
nadzornega odbora, ki ga je na predlog predsednika, za posamezno zadevo
v skladu z letnim programom nadzora, s sklepom o izvedbi nadzora,
zadolžil nadzorni odbor. Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati
opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja nadzora in navedbo
nadzorovane osebe (organ ali organizacija z odgovornimi osebami).
|
|
(2) V postopku nadzora
so odgovorni nadzorovane osebe dolžni članu nadzornega odbora, ki
opravlja nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v
postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Član
nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, ima pravico zahtevati vse
podatke, ki so mu potrebni za izvedbo naloge, ki mu je zaupana. Občinski
organi so zahtevane podatke dolžni dati. |
|
(3) Po opravljenem
pregledu pripravi član nadzornega odbora predlog poročila, v katerem je
navedena nadzorovana oseba, odgovorne osebe, predmet pregleda,
ugotovitve, ocene ter mnenja ter morebitna priporočila in predlogi
ukrepov. Predlog poročila sprejme nadzorni odbor ter ga pošlje
nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku petnajst dni od prejema
predloga poročila vložiti pri nadzornem odboru ugovor. Nadzorni odbor
mora o ugovoru odločiti v petnajstih dneh. Dokončno poročilo pošlje
nadzorni odbor nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu po potrebi
pa tudi računskemu sodišču. |
|
(4) Če je nadzorni
odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju
občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh
kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno
ministrstvo in računsko sodišče. |
|
(5) V primeru, da
nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana
oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je
dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.
|
|
(6) Nadzorovane osebe
so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora.
Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih
sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora in v
skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge
nadzornega odbora. |
|
45. člen |
|
(1) Predsednik
nadzornega odbora izloči člana nadzornega odbora iz posamezne zadeve v
primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi
nepristranskosti. |
|
(2) Izločitev člana
nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi nadzorovana
oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi
je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za
izločitev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora. |
|
(3) O izločitvi
predsednika nadzornega odbora odloči nadzorni odbor. |
|
46. člen |
|
(1) Delo nadzornega
odbora je javno. Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah obvesti javnost,
vendar, ko je njegovo poročilo dokončno. Ob obveščanju javnosti mora
spoštovati pravice strank. |
|
(2) Pri opravljanju
svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati državne, uradne
in poslovne skrivnosti nadzorovanih, ki so tako opredeljene z zakonom,
drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov
proračunskih sredstev ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in
osebnostno integriteto fizičnih in pravnih oseb. |
|
47. člen |
|
(1) Strokovno in
administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavlja župan in
občinska uprava. |
|
(2) Posamezne posebne
strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog
nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene
župan. |
|
(3) Sredstva za delo
nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu, na podlagi
izdelanega letnega programa nadzora. |
|
48. člen |
|
Podrobnejšo
organizacijo svojega dela uredi nadzorni odbor s poslovnikom. |
|
5. Občinska uprava |
|
49. člen |
|
(1) Notranjo
organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na
predlog župana z odlokom. |
|
(2) Sistemizacijo
delovnih mest v občinski upravi določi župan. |
|
50. člen |
|
(1) Občinski svet lahko
na predlog župana odloči, da z drugo občino ali z drugimi občinami
ustanovijo enega ali več organov skupne občinske uprave. |
|
(2) Organizacija in
delo organa skupne občinske uprave se določi s splošnim aktom o
ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti
občin. |
|
51. člen |
|
(1) Organi občine
odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o
njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
|
|
(2) Občina odloča s
posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz
prenesene državne pristojnosti. |
|
(3) O upravnih stvareh
iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na
drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače
določeno. |
|
(4) O pritožbah zoper
odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere
krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače. |
|
52. člen |
|
(1) Posamične akte iz
izvirne pristojnosti občine izdaja direktor občinske uprave, ki lahko
pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v
upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za
vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.
|
|
(2) Osebe iz prejšnjega
odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne
pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno. |
|
53. člen |
|
Direktor občinske
uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem
upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja
vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za
notranje zadeve. |
|
54. člen |
|
O upravnih stvareh iz
občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je
pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno
izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v
upravnem postopku v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko na
prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh odloča tudi uradna oseba, ki
ima srednjo strokovno izobrazbo. |
|
55. člen |
|
(1) O pritožbah zoper
posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan.
Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor. |
|
(2) O pritožbah zoper
posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji
izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z zakonom. |
|
56. člen |
|
(1) O izločitvi
predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi
odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve predstojnika
občinske uprave o stvari tudi odloči, če je predstojnik pooblaščen za
odločanje v upravnih stvareh. |
|
(2) O izločitvi
direktorja uprave ali župana odloča občinski svet, ki v primeru
izločitve o stvari tudi odloči. |
|
6. Občinsko pravobranilstvo |
|
57. člen |
|
(1) Občina lahko sama
ali z drugimi občinami ustanovi skupni organ občinskega pravobranilstva,
ki pred sodišči in drugimi državnimi organi zastopa občino, občinske
organe in ožje dele občine. |
|
(2) Po pooblastilu
lahko občinsko pravobranilstvo zastopa tudi druge pravne osebe, ki so
jih ustanovile občine. |
|
(3) Občinsko
pravobranilstvo se ustanovi z odlokom, v katerem občinski svet določi
njegovo delovno področje oziroma pooblastila. Za občinsko
pravobranilstvo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno
pravobranilstvo. |
|
7. Drugi organi občine |
|
58. člen |
|
Organizacijo, delovno
področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s
posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne
uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o
ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa. |
|
59. člen |
|
Občina ima poveljnika
in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje
civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s
sprejetimi načrti. |
|
Poveljnik in
poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu. |
|
IV. OŽJI DELI OBČINE |
|
60. člen |
|
(1) Zaradi
zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih
naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene krajevne
skupnosti. |
|
(2) Krajevne skupnosti
so del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem,
premoženjsko-finančnem in pravnem smislu. |
|
(3) Pobudo za
ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo
njenega območja lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali 10
odstotkov volivcev s tega območja po postopku in na način, ki je določen
s tem statutom za ljudsko iniciativo. |
|
(4) Krajevne skupnosti
ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski svet s statutom,
po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in območju skupnosti.
Volja prebivalcev se ugotovi na zborih občanov, ki jih skliče župan za
območje, na katerem naj bi se ustanovila skupnost. |
|
61. člen |
|
(1) Krajevna skupnost
je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih opravlja
samostojno, v skladu s tem statutom. |
|
(2) Krajevna skupnost
nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun. Zastopa jo
predsednik sveta krajevne skupnosti ali oseba, ki jo ta pooblasti.
|
|
(3) Krajevna skupnost
ima enotni račun, v okviru skupnega računa proračuna Občine Bled. Vsaka
krajevna skupnost ima v okviru skupnega računa Občine Bled ločeno
prikazovanje prejemkov in izdatkov. |
|
(4) Krajevna skupnost
odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in sredstvi, s
katerimi razpolaga. Za obveznosti ožjega dela občine subsidiarno
odgovarja občina. |
|
62. člen |
|
Krajevne skupnosti
sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer: |
|
– dajejo predloge in
sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne
infrastrukture na svojem območju, |
|
– dajejo predloge za
sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi
sanaciji, |
|
– dajejo predloge za
ureditev in olepševanje kraja (ocvetličenja, ureditev in vzdrževanje
sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo, |
|
– dajejo pobude za
dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in
izvozov, omejevanje hitrosti ipd.), |
|
– predlagajo programe
javnih del, |
|
– sodelujejo in dajejo
mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov,
ki obravnavajo območje njihove skupnosti, |
|
– oblikujejo pobude za
spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo
pristojnemu organu občine, |
|
– dajejo mnenja glede
spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih
gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v
kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo
do spremembe režima vodnih virov, |
|
– seznanjajo pristojni
organ občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na področju
urejanja prostora in varstva okolja, |
|
– sodelujejo pri
organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev, |
|
– spremljajo nevarnosti
na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po
potrebi prebivalstvo, in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja
zaščite in reševanja, |
|
– dajejo soglasja k
odločitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je
skupnostim dano na uporabo za opravljanje njihovih nalog. |
|
63. člen |
|
(1) Organ krajevne
skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani s stalnim prebivališčem na
območju krajevne skupnosti. Način izvolitve članov sveta določa zakon.
|
|
(2) Volitve v svet
krajevne skupnosti razpiše župan. |
|
(3) Število članov
sveta določi občinski svet z odlokom, s katerim določi volilne enote za
volitve v svet krajevne skupnosti. |
|
(4) Mandat članov sveta
krajevne skupnosti se začne in konča istočasno kot mandat članov
občinskega sveta. |
|
(5) Funkcija člana
sveta krajevne skupnosti je nezdružljiva s funkcijo župana, podžupana, s
članstvom v nadzornem odboru občine ter z delom v občinski upravi.
Določbe zakona in tega statuta, ki urejajo predčasno prenehanje mandata
članu občinskega sveta se smiselno uporabljajo tudi za prenehanje
mandata člana sveta ožjega dela občine. |
|
64. člen |
|
(1) Prvo sejo sveta
krajevne skupnosti skliče župan najkasneje dvajset dni po izvolitvi
članov sveta krajevne skupnosti. Svet je konstituiran, ko so potrjeni
mandati več kot polovici njegovih članov. Svet krajevne skupnosti ima
predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta. |
|
(2) Predsednik sveta
krajevne skupnosti predstavlja skupnost, sklicuje in vodi seje sveta ter
predstavlja svet krajevne skupnosti. |
|
(3) Predsednik sveta
krajevne skupnosti, v okviru nalog skupnosti in s proračunom občine
določenih sredstev za izvajanje teh nalog, pri izvajanju odločitev sveta
krajevne skupnosti, zastopa občino. Pred sklenitvijo pravnih poslov,
katerih vrednost presega 3.000 €, mora predsednik sveta krajevne
skupnosti pridobiti soglasje župana. |
|
(4) Svet na predlog
predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik sveta nadomešča
predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik.
|
|
(5) Svet krajevne
skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je
navzočih večina članov, z večino glasov navzočih članov |
|
(6) Župan ima pravico
biti navzoč na seji sveta krajevne skupnosti in razpravljati, vendar pa
nima pravice glasovati. |
|
(7) Predsednik sveta
skliče svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat na leto oziroma večkrat
v primeru, da je to potrebno. Predsednik mora sklicati svet krajevne
skupnosti, če to zahteva župan, ali najmanj polovica članov sveta.
|
|
(8) Za delovanje sveta
krajevne skupnosti se smiselno uporablja poslovnik občinskega sveta. |
|
65. člen |
|
(1) Svet krajevne
skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom naloge krajevne
skupnosti. Svet tudi: |
|
– obravnava vprašanja
iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti
in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja stališča in mnenja,
|
|
– daje pobude in
predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine.
|
|
(2) Stališča, mnenja,
pobude in predlogi sveta krajevne skupnosti niso pogoj za izvrševanje
nalog občine, za katere so pristojni občinski svet, župan ali občinska
uprava in jih ne zavezujejo, razen če ni s tem statutom ali odlokom
drugače določeno. |
|
(3) Svet krajevne
skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore krajanov
krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno
uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov. |
|
66. člen |
|
Zaradi obravnave
določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz občinske
pristojnosti župan oblikuje svet predsednikov svetov krajevnih skupnosti
kot svoj posvetovalni organ. |
|
67. člen |
|
(1) Krajevne skupnosti
pridobivajo sredstva za izvajanje nalog iz svoje pristojnosti iz
prispevkov krajanov, daril, donacij in iz dejavnosti, ki jih krajevna
skupnost opravlja. Naloge, ki jih izvaja v imenu in za račun občine, se
financirajo iz občinskega proračuna. Podrobnejša merila in kriteriji za
financiranje krajevnih skupnosti se izvajajo s sprejetim Odlokom o
proračunu občine Bled za posamezno leto. |
|
(2) Za uresničevanje
posebnih skupnih potreb in interesov prebivalcev krajevnih skupnosti
lahko občina pridobiva sredstva iz prostovoljnih prispevkov njihovih
prebivalcev, podjetij, zavodov in drugih organizacij ter samoprispevkov.
Tako pridobljena sredstva je občina dolžna posebej evidentirati in
porabiti v skladu z njihovim namenom. |
|
(3) Prostore, opremo in
materialna sredstva, ki jih potrebujejo za svoje delovanje sveti
krajevnih skupnosti, zagotovi občina, z njimi pa upravlja krajevna
skupnost. |
|
(4) Izvajanje
strokovnih nalog in administrativnih opravil za potrebe krajevnih
skupnosti in njihovih svetov zagotavlja občinska uprava. |
|
68. člen |
|
Občinski svet lahko na
predlog župana, nadzornega odbora občine, četrtine članov sveta krajevne
skupnosti ali zbora občanov krajevne skupnosti, razpusti svet krajevne
skupnosti in razpiše predčasne volitve: |
|
– če se po najmanj
trikratnem sklicu ne sestane, |
|
– če ne izvršuje nalog,
ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma jih izvršuje v
nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine. |
|
69. člen |
|
Občinski svet lahko s
spremembo statuta tudi ukine krajevno skupnost, če ugotovi, da svet
krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane
sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje
nalog krajevne skupnosti v skladu s tem statutom. |
|
V. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI |
|
70. člen |
|
Oblike neposrednega
sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum
in ljudska iniciativa. |
|
1. Zbor občanov |
|
71. člen |
|
(1) Občani na zboru
občanov: |
|
– obravnavajo pobude in
predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter
dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja, |
|
– obravnavajo predloge
in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše
samoupravne lokalne skupnosti, |
|
– obravnavajo pobude in
predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za
spremembo njihovih območij, |
|
– predlagajo,
obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen
naselij ter imen ulic, |
|
– opravljajo naloge
zborov volivcev v skladu z zakonom, |
|
– dajejo predloge
občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine,
gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,
|
|
– oblikujejo stališča v
zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja cest, energetskih
objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari, |
|
– obravnavajo in
oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako
določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za
katere tako sklene občinski svet ali župan. |
|
(2) Občinski organi so
odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov dolžni
obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni
občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev
zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način
in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. |
|
72. člen |
|
(1) Zbor občanov se
lahko skliče za vso občino, za eno ali več krajevnih skupnosti, za
posamezno naselje ali zaselek. |
|
(2) Zbor občanov skliče
župan na lastno pobudo, ali na pobudo občinskega sveta ali sveta
krajevne skupnosti. |
|
(3) Župan mora sklicati
zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v
občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa na zahtevo najmanj 10
odstotkov volivcev v tej skupnosti. Če župan ne skliče zbora občanov v
30 dneh po pravilno vloženi zahtevi, ga lahko skliče tisti, ki je pobudo
dal. |
|
(4) Zahteva volivcev za
sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki
naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so
zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum
rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko
zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno
število volivcev. Slep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali
prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov
najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve. |
|
73. člen |
|
(1) Sklic zbora občanov
mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in
čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. |
|
(2) Sklic zbora občanov
je treba objaviti na krajevno običajen način. |
|
74. člen |
|
(1) Zbor občanov vodi
župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov
predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. |
|
(2) Zbor občanov
veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja,
če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev, če je zbor sklican
za vso občino oziroma najmanj dvajset odstotkov volivcev, če je zbor
sklican za območje krajevne skupnosti ali posameznega naselja. Odločitev
zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev,
ki sodelujejo na zboru. |
|
(3) Delavec občinske
uprave, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora
občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi
zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor uprave
seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način
objavi. |
|
2. Referendum o splošnem aktu občine |
|
75. člen |
|
(1) Občani lahko
odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov
občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem
računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom
predpisujejo občinski davki in druge dajatve. |
|
(2) Občinski svet lahko
o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog
župana ali člana občinskega sveta. |
|
(3) Občinski svet mora
razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v
občini in če tako določa zakon ali statut občine. |
|
76. člen |
|
(1) Predlog za razpis
referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v
petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine. |
|
(2) Najkasneje v
petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet
pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis
referenduma. |
|
(3) Če je vložen
predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev
zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do
odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu. |
|
77. člen |
|
(1) Referendum se
opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo
sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe. |
|
(2) Če je splošni akt
občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora
župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. |
|
(3) Če je splošni akt
občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi,
dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni. |
|
(4) Odločitev volivcev
na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile
zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet do konca
njegovega mandata. |
|
78. člen |
|
(1) Pobuda volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali
njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za
razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki
naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. |
|
(2) Pobudo volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična
stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s
podpisi najmanj stotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na
seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum
rojstva, naslov stalnega prebivališča. |
|
(3) Pobudnik o pobudi
volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani
občinski svet in pobudo predloži županu. |
|
(4) Če župan meni, da
pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali
je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po
prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno
neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje,
da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in
občinski svet. |
|
(5) Pobudnik lahko v
osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj
odločitev župana preizkusi upravno sodišče. |
|
79. člen |
|
(1) Volivci dajejo
podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem ali s
podpisovanjem na seznamu. |
|
(2) Župan določi
obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo
zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov. O načinu
dajanja odloči župan s sklepom. Z istim sklepom določi obrazec seznama.
|
|
(3) Osebno podpisovanje
se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne
pravice. Državni organ, pristojen za vodenje evidence volilne pravice,
overi tudi podpise volivcev na seznamu. |
|
(4) Šteje se, da je
zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo
s svojim podpisom zadostno število volivcev. |
|
80. člen |
|
(1) Občinski svet
razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu
župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v
petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v
skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, razen če v skladu z zakonom
zahteva ustavno presojo take zahteve. |
|
(2) Referendum se
izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne
razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan. |
|
(3) Z aktom o razpisu
referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o
katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo
odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo
na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan
razpisa in dan glasovanja in referendumsko območje. |
|
(4) Akt o razpisu
referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo
splošnih aktov občine. |
|
(5) Petnajst dni pred
dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu
referenduma v javnih občilih. |
|
81. člen |
|
(1) Pravico glasovati
na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane
občinskega sveta. |
|
(2) Odločitev na
referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so
glasovali. |
|
82. člen |
|
(1) Postopek za izvedbo
referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi
nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna
komisija. |
|
(2) Glede glasovanja na
referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe
zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo, smiselno pa tudi
določbe zakona, ki urejajo lokalne volitve, v kolikor ni s tem statutom
v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače
urejeno. |
|
(3) Poročilo o izidu
glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu
svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo
splošnih aktov občine. |
|
3. Svetovalni referendum |
|
83. člen |
|
(1) Občinski svet lahko
pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše
svetovalni referendum. |
|
(2) Svetovalni
referendum se razpiše za vso občino ali za njen del. |
|
(3) Svetovalni
referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo
referendum o splošnem aktu občine. |
|
(4) Odločitev volivcev
na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov. |
|
4. Drugi referendumi |
|
84. člen |
|
(1) Občani lahko
odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če
tako določa zakon. |
|
(2) Referendum iz
prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z
zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.
|
|
(3) Samoprispevek se
uvede po prej opravljenem referendumu, na katerem se je za uvedbo
samoprispevka izrekla večina volivcev na določenem območju, ki so
glasovali, pod pogojem, da se jih je glasovanja udeležila večina
volilnim upravičencev oziroma če zakon ne določa drugače. |
|
5. Ljudska iniciativa |
|
85. člen |
|
(1) Najmanj pet
odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev
splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta
oziroma drugih občinskih organov. |
|
(2) Glede pobude
volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo
se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je
urejen referendum o splošnem aktu občine. |
|
(3) Če se zahteva
nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev
občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo
naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne
pravilno vložene zahteve. |
|
(4) Če se zahteva
nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti
najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve. |
|
86. člen |
|
Sredstva za neposredno
sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in
referendumih ter njihovo izvedbo, se zagotovijo v občinskem proračunu. |
|
VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE |
|
87. člen |
|
(1) Občina zagotavlja
opravljanje javnih služb, ki jih sama določi in javnih služb, za katere
je tako določeno z zakonom. |
|
(2) Opravljanje javnih
služb zagotavlja občina: |
|
– neposredno v okviru
občinske uprave, |
|
– z ustanavljanjem
javnih zavodov in javnih podjetij, |
|
– z dajanjem koncesij,
|
|
– z vlaganjem lastnega
kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava. |
|
–
na druge načine, določene z zakonom. |
|
88. člen |
|
(1) Na področju
družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje
naslednjih dejavnosti: |
|
– osnovnošolsko
izobraževanje, |
|
– predšolska vzgoja in
varstvo otrok, |
|
– osnovno zdravstvo in
lekarna, |
|
– osebna pomoč družini
in |
|
– knjižničarstvo.
|
|
(2) Občina lahko
ustanovi javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju
glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih
dejavnosti, s katerimi se zagotavljajo javne potrebe. |
|
89. člen |
|
Občina lahko zaradi
gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi
javno službo skupaj z drugimi občinami. |
|
90. člen |
|
Na področju
gospodarskih javnih služb občina ustanovi javne službe za:
|
|
– oskrbo s pitno vodo,
|
|
– ravnanje s
komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
|
|
– odvajanje in čiščenje
odpadnih in padavinskih voda, |
|
– javno snago in
čiščenje javnih površin, |
|
– pogrebno in
pokopališko dejavnost, |
|
– urejanje javnih poti,
površin za ceste in zelenih površin, |
|
– pregledovanje,
nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov
zaradi varstva zraka, |
|
– gospodarjenje s
stavbnimi zemljišči, |
|
– vzdrževanje občinskih
javnih cest, |
|
– vzdrževanje javnih
parkirnih površin in pobiranje parkirnin, |
|
– urejanje dostopov do
naravnih, kulturnih in drugih znamenitosti in pobiranje vstopnin,
|
|
– na drugih področjih,
če tako določa zakon ali odlok občine. |
|
Na področju gospodarskih javnih služb občina ustanovi javne službe za:
– oskrbo s pitno vodo,
– zbiranje komunalnih odpadkov, prevoz komunalnih odpadkov, obdelava
mešanih komunalnih odpadkov in odlaganje ostankov predelave ali
odstranjevanja komunalnih odpadkov,
– odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode,
– urejanje in čiščenje javnih površin,
– pogrebno in pokopališko dejavnost,
– urejanje in čiščenja javnih površin,
– urejanje javnih poti, površin za ceste in zelenih površin,
– vzdrževanje občinskih javnih cest,
– pomoči, oskrbe in namestitve zapuščenih živali v zavetišču,
– in na drugih področjih, če tako določa zakon ali odlok občine. |
|
91. člen |
|
Občina lahko določi kot
gospodarsko javno službo tudi dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje
nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za
izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine. |
|
92. člen |
|
Občinske javne službe
ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev, določenih z zakonom. |
|
93. člen |
|
Občina lahko zaradi
gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih
javnih služb ustanovi gospodarsko javno službo v okviru zaokroženih
oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami. |
|
94. člen |
|
(1) Za izvrševanje
ustanoviteljskih pravic v javnih službah, ki so ustanovljene za območje
dveh ali več občin, lahko občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo
skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic.
|
|
(2) V aktu o
ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija
dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve
stroškov za delo skupnega organa. |
|
(3) Pod pogoji, ki jih
določa zakon, lahko občina ustanovi tudi javni sklad ali javno agencijo. |
|
95. člen |
|
Občina mora zagotoviti
izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne. |
|
Občina ustanavlja javne
službe z odlokom. |
|
VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE |
|
96. člen |
|
(1) Premoženje občine
sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna
sredstva in pravice. |
|
(2) Občina mora s
premoženjem gospodariti kot dober gospodar. |
|
(3) Del premoženja
občine lahko upravljajo krajevne skupnosti, na podlagi pogodbe, ki jo
sklene župan s svetom krajevne skupnosti. Krajevna skupnost gospodari s
tem premoženjem kot dober gospodar. |
|
(4) Odločitev o
odtujitvi nepremičnega premoženja občine sprejme občinski svet. O
pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter za pridobitev
nepremičnega premoženja do vrednosti, ki se določi z odlokom, je
pristojen župan. |
|
(5) Pred sklenitvijo
pogodbe o pridobitvi nepremičnega premoženja mora župan preveriti, ali
so v proračunu zagotovljena finančna sredstva. Odprodaja ali zamenjava
nepremičnin in premičnin v lasti občine se izvede po postopku in na
način, ki ga določa zakon. Če z zakonom to ni urejeno, se odprodaja in
zamenjava nepremičnin in premičnin izvedeta v skladu s predpisi, ki
veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega premoženja. |
|
97. člen |
|
Občina pridobiva
prihodke iz lastnih virov in davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev
v skladu z zakonom. |
|
98. člen |
|
(1) Prihodki in izdatki
za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu
občine. Proračun občine v splošnem delu sestavljajo bilanca prihodkov in
odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb in račun financiranja.
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih
proračunskih uporabnikov občine. Sestavni del proračuna občine so tudi
načrti razvojnih programov, ki jih sestavljajo letni načrti oziroma
načrti razvojnih programov neposrednih uporabnikov, ki so opredeljeni z
dokumenti dolgoročnega načrtovanja. Sestavni del obrazložitve predloga
proračuna so načrti delovnih mest in načrt nabav z obrazložitvami.
|
|
(2) V bilanci prihodkov
in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks,
pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja
in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani odhodki.
|
|
(3) V računu
financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine. V
bilanci prihodkov in odhodkov so vključeni tudi vsi prihodki in odhodki
ožjih delov občine. |
|
99. člen |
|
(1) Sredstva proračuna
se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu
občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v
proračunu predvidena za posamezne namene. |
|
(2) Sredstva proračuna
se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom
predpisani pogoji za uporabo sredstev. |
|
(3) Za brezplačno
pridobitev premoženja je treba pridobiti predhodno soglasje za finance
pristojnega organa občine, če bi takšna pridobitev povzročila večje
stroške ali če je lastništvo povezano s pogoji, ki bi lahko povzročili
obveznosti za občino. |
|
100. člen |
|
Za pripravo in
izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Župan je odredbodajalec za
sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan
pooblasti posamezne delavce občinske uprave ali podžupana. |
|
101. člen |
|
(1) Proračun občine je
poseben odlok občine, v katerem so predvideni prihodki in drugi prejemki
in odhodki in drugi izdatki občine za eno leto. |
|
(2) Rebalans proračuna
je odlok o spremembi proračuna. |
|
(3) Neposredni
uporabnik občinskega proračuna je občinski organ in ožji deli občine.
|
|
(4) Posredni uporabnik
občinskega proračuna je občinski sklad, javni zavod, katerega
ustanovitelj je občina in drugi uporabnik, če se financira iz občinskega
proračuna (v nadaljevanju: uporabnik). |
|
102. člen |
|
(1) Proračun občine
sprejme občinski svet na predlog župana z odlokom. |
|
(2) V odloku o
proračunu občine se določi tudi obseg zadolževanja in poroštev občine
ter druga vprašanja v zvezi z izvrševanjem proračuna ter posebna
pooblastila župana pri izvrševanju proračuna za posamezno leto.
|
|
(3) V splošnem in
posebnem delu proračuna se prikaže tudi načrt prejemkov in izdatkov za
prihodnje leto. Predmet sprejemanja v občinskem svetu je samo načrt
prejemkov in izdatkov za prihodnje leto. |
|
103. člen |
|
(1) Proračun občine
mora biti sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša. Občinski
svet na predlog župana skupaj s proračunom za naslednje leto lahko
sprejme tudi proračun za leto, ki mu sledi. |
|
(2) Če proračun ni
sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, se financiranje
nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto. Odločitev o začasnem
financiranju sprejme župan in o tem obvesti občinski svet ter nadzorni
odbor. Odločitev o začasnem financiranju se objavi v uradnem glasilu
občine. |
|
(3) V obdobju začasnega
financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine sorazmerno
porabljenih sredstev v enakem obdobju v proračunu za preteklo leto.
|
|
(4) O izvajanju
proračuna občine za začasno financiranje lokalnih zadev javnega pomena,
obvesti proračunske porabnike župan s sklepom. |
|
(5) Obdobje začasnega
financiranja lahko traja največ tri mesece. Začasno financiranje
občinskega proračuna se lahko podaljša na predlog župana s sklepom
občinskega sveta, če je to potrebno za financiranje funkcij občine. |
|
104. člen |
|
(1) Proračunskih
sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, ki jih
določa zakon in odlok, s katerim se sprejme občinski proračun,
upoštevaje strukturo proračuna. |
|
(2) Župan je dolžan v
mesecu juliju ali na prvo naslednjo sejo predložiti v obravnavo
občinskemu svetu Poročilo o polletnem izvrševanju proračuna. Župan s
poročilom o polletnem izvrševanju proračuna in konec leta z zaključnim
računom poroča občinskemu svetu o izvršenih prerazporeditvah.
|
|
(3) Župan je dolžan
vsake 3 mesece poročati občinskemu svetu o izvajanju pomembnejših
projektov, ki se jih opredeli v vsakokratnem Odloku o proračunu. |
|
105. člen |
|
(1) Če se med
proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali
zmanjšanja prihodkov proračuna ugotovi, da proračuna ne bo mogoče
realizirati, lahko župan zadrži izvrševanje posameznih odhodkov
proračuna za največ 45 dni, če s tem ne ogrozi plačevanja zapadlih
zakonskih in pogodbenih obveznosti, ki dospejo v plačilo, ali
prerazporedi proračunska sredstva. |
|
(2) O odločitvi iz
prejšnjega odstavka župan obvesti občinski svet. |
|
(3) Če proračuna ni
možno uravnovesiti, mora župan predlagati rebalans proračuna, najkasneje
15 dni pred potekom zadržanja. |
|
106. člen |
|
Če se po sprejemu
proračuna sprejme zakon ali odlok občine, na podlagi katerega nastanejo
nove obveznosti za proračun, določi župan obseg izdatkov in odpre nov
konto za ta namen. |
|
107. člen |
|
(1) Če se med letom
spremeni delovno področje oziroma pristojnost uporabnika proračuna, se
sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za delovanje uporabnika. O
povečanju ali zmanjšanju sredstev odloča župan. |
|
(2) Če se uporabnik ali
posredni uporabnik med letom ukine in njegovih nalog ne prevzame drug
uporabnik, se neporabljena sredstva prenesejo v proračunsko rezervo ali
se, ustrezno prevzetim nalogam, prerazporedijo med druge uporabnike. |
|
108. člen |
|
(1) Če se zaradi
neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne
more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo
sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ 5% sprejetega
proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta.
|
|
(2) O uporabi sredstev
rezerve in o najetju posojila iz tega člena odloča župan, ki mora o tem
obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji. |
|
109. člen |
|
(1) Občina oblikuje
svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance
prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom v višini
0,5% prihodkov. |
|
(2) Izločanje rezerve
se praviloma izvrši vsak mesec, vendar najpozneje do 31. decembra
tekočega leta. |
|
(3) Izločanje prihodkov
v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2% letno doseženih
prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto. |
|
110. člen |
|
(1) Rezerva se
uporablja: |
|
1. za pokrivanje
stroškov ukrepov ter pomoč prizadetim pri odpravljanju posledic naravnih
in drugih nesreč: kot so suša, potres, požar, poplave in druge naravne
oziroma ekološke nesreče v skladu z zakonom, epidemije, živalske kužne
bolezni in rastlinski škodljivci; |
|
2. za zagotovitev
sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno; |
|
3. za kritje
proračunskega primanjkljaja. |
|
(2) Sredstva za namene
iz prve in tretje točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez
obveznosti vračanja, sredstva iz druge točke morajo biti vrnjena v
rezerve do konca leta. |
|
(3) O uporabi sredstev
iz prvega in drugega odstavka tega člena odloča župan. |
|
111. člen |
|
(1) Tekoča proračunska
rezerva je nerazporejeni del odhodkov proračuna za financiranje namenov,
ki jih ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo predvidenih dovolj
sredstev. |
|
(2) O uporabi sredstev
tekoče proračunske rezerve odloča župan. |
|
112. člen |
|
(1) Po preteku leta, za
katerega je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun
proračuna za preteklo leto. |
|
(2) V zaključnem računu
proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in
doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev računa
financiranja ter sredstva rezerv. |
|
(3) Občinski svet se
seznani s premoženjsko bilanco občine. |
|
(4) Zaključni račun se
predloži občinskemu svetu najkasneje do konca marca tekočega leta za
preteklo leto. |
|
113. člen |
|
Občina se lahko
dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet pod
pogoji, ki jih določa zakon. |
|
114. člen |
|
(1) Javna podjetja in
javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le
s soglasjem občine. O soglasju odloča občinski svet. |
|
(2) Občinski svet
odloča tudi o dajanju poroštev za izpolnitev obveznosti javnih podjetij
in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, pod pogoji, ki jih
določa zakon. |
|
115. člen |
|
Nabavo blaga, nabavo
storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s
predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
|
116. člen |
|
Občina v skladu z
zakonom o financiranju političnih strank in s tem statutom financira
politične stranke in svetniške skupine, ki so zastopane v občinskem
svetu. Način financiranja s sklepom določi občinski svet. |
|
VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE |
|
1. Splošni akti občine |
|
117. člen |
|
(1) Splošni akti občine
so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in
navodila. |
|
(2) Občinski svet
sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja
občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti
splošnih aktov. |
|
(3) Kadar ne odloči z
drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali
posamični akt. |
|
(4) Postopek za sprejem
splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta. |
|
118. člen |
|
(1) Statut je temeljni
splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino
glasov vseh članov občinskega sveta. |
|
(2) Statut se sprejme
po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka. |
|
119. člen |
|
S poslovnikom, ki ga
sprejme občinski svet po dvostopenjskem postopku z dvotretjinsko večino
navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta
ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. |
|
120. člen |
|
(1) Z odlokom ureja
občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe
občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne
službe. |
|
(2) Z odlokom ureja
občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z
zakonom. |
|
121. člen |
|
Z odredbo uredi občina
določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v
takih razmerah. |
|
122. člen |
|
S pravilnikom se
razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega
izvrševanja. |
|
123. člen |
|
Z navodilom se lahko
podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju
določb statuta ali odloka. |
|
124. člen |
|
(1) Statut, odloki in
drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu občine –
Uradnem listu Republike Slovenije in pričnejo veljati petnajsti dan po
objavi, če ni v njih drugače določeno. |
|
(2) V uradnem glasilu
se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet.
|
|
(3) Na spletnih straneh
se objavi: |
|
– prečiščeno besedilo
statuta, poslovnika, odlokov in predpisov, |
|
– programi, strategije
in drugi dokumenti, ki se nanašajo na Občino Bled, |
|
– vse objave in
razpisne dokumentacije v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila,
|
|
– podatki o upravnih
storitvah, |
|
– druge informacije
javnega značaja v skladu s predpisi, ki urejajo dostop do informacij
javnega značaja. |
|
(1) Statut, poslovnik in normativni del odlokov ter drugih predpisov
občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu slovenskih občin in
pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
V uradnem glasilu se objavljajo tudi druge odločitve, za katere tako
določi občinski svet.
Na spletnih straneh občine se objavi:
– priloge odlokov in drugih predpisov, hkrati z objavo v uradnem glasilu
občine,
– prečiščeno besedilo statuta, poslovnika, odlokov in drugih predpisov,
– programi, strategije in drugi dokumenti,
– objave in razpisna dokumentacija v skladu s predpisi, ki urejajo javna
naročila,
– objave v skladu s predpisi, ki urejajo pridobivanje in razpolaganje s
stvarnim premoženjem,
– podatki o upravnih storitvah,
– druge informacije javnega značaja v skladu s predpisi, ki urejajo
dostop do informacij javnega značaja. |
|
2. Posamični akti občine |
|
125. člen |
|
(1) Posamični akti
občine so odločbe in sklepi. |
|
(2) S posamičnimi akti
– sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih stvareh iz lastne
pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
|
126. člen |
|
(1) O pritožbah zoper
posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem
postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z
zakonom drugače določeno. |
|
(2) O pritožbah zoper
posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene državne
pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon. |
|
(3) O zakonitosti
dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu
pristojno sodišče. |
|
IX. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI |
|
127. člen |
|
Občinski svet ali župan
lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov
države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine,
oziroma če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja
občine, posega v njene pravice. |
|
128. člen |
|
Občinski svet ali župan
lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni
zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in
zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali
druga občina posega v njeno pristojnost. |
|
129. člen |
|
Župan lahko kot stranka
v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi
državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži
tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti,
uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. |
|
130. člen |
|
Župan lahko vstopi v
upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če
bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti
prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni. |
|
131. člen |
|
Delovna telesa so
dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede
pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine.
Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje
državnemu zboru. |
|
X. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA UPRAVE |
|
132. člen |
|
(1) Ministrstvo vsako
na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki
jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in
pooblaščeni delavci občinske uprave. |
|
(2) V zadevah, ki jih
na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi
nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
|
|
(3) Pri izvajanju
nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše
organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje
za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za
opravljanje nalog iz državne pristojnosti. |
|
(4) Ministrstvo mora
zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela organov občin
zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno
pomoč organom občin. |
|
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
133. člen |
|
Določba drugega
odstavka 14. člena in drugega odstavka 25. člena tega statuta začne
veljati in se uporabi pri volitvah in konstituiranju novega občinskega
sveta. |
|
134. člen |
|
Ta statut začne veljati
petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
|
|
Št. 039-14/2009 |
|
Bled, dne 7. julija
2009 |
|
Župan Občine Bled
|
|
Janez Fajfar l.r. |
|
|
|
Spremembe in dopolnitve Statuta
Občine Bled (Uradni
list Republike Slovenije, št. 87/2012)
vsebujejo naslednjo prehodno in končno določbo: |
|
5. člen |
|
Te spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |