New Page 2

Na podlagi Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS št. 33/07, 108/09, 57/12) in 16. člena Statuta občine Duplek (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 17/2007, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/2010, 32/2011) je občinski svet občine Duplek na 3. redni seji dne 14.1.2015 sprejel

 

ODLOK

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA ZBIRNI CENTER NA LOKACIJI OB ČISTILNI NAPRAVI V SPODNJEM DUPLEKU

 

I.       Splošne določbe

1. člen

S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za zbirni center na lokaciji ob čistilni napravi v  Spodnjem Dupleku (v nadaljnjem besedilu: občinski podrobni prostorski načrt), ki ga je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., pod številko naloge 13073.

 

2. člen

(opis prostorske ureditve)

(1) Predvidena je ureditev zbirnega centra komunalnih odpadkov na območju stavbnega zemljišča na katerem je zgrajena čistilna naprava. Območje zbirnega centra se ustrezno uredi z zbirnimi posodami za sprejemanje in kratkotrajno hranjenje posameznih nenevarnih in nevarnih frakcij komunalnih odpadkov, kjer povzročitelji odpadkov iz širše okolice prepuščajo ali oddajajo odpadke upravljavcu zbirnega centra.

(2) Dostop do zbirnega centra in obstoječe čistilne naprave zagotavlja javna pot Sp. Duplek (proti čistilni napravi), ki se rekonstruira. Ob notranji cestni potezi so načrtovani vratarnica, prostor za zbiranje nevarnih odpadkov, tehtnica, parkirna mesta za osebna vozila, prostor za zeleni odrez ter kesoni za začasno odlaganje gradbenih odpadkov in pokopaliških sveč. Uredi se obračališče za dostavna in interventna vozila. V južnem delu se cesta zaključi z asfaltnim platojem postavljenim v dveh nivojih.

 

3. člen

(vsebina odloka)

(1) Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za zbirni center na lokaciji ob čistilni napravi v Spodnjem Dupleku (v nadaljnjem besedilu: odlok) določa območje, funkcijo območja, funkcionalne, tehnične in oblikovalske rešitve načrtovanih objektov in površin, zasnovo projektnih rešitev prometne, energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture, etapnost izvedbe, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, obveznosti investitorjev in izvajalcev ter tolerance.

(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu, ki je skupaj z obveznimi prilogami, v času uradnih ur, na vpogled v prostorih Občine Duplek.

(3) Grafični načrti iz grafičnega dela občinskega podrobnega prostorskega načrta prikazujejo:

·    namensko rabo površin,

·    načrt parcelacije,

·    razporeditev predvidenih objektov in prostih površin,

·    usmeritve za oblikovanje,

·    ureditev prostih površin,

·    ureditev prometnih površin,

·    zasnovo komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture in

·    zasnovo ureditev, ki so potrebne za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave ter obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

 

II.     Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta

 

4. člen

(funkcija in opis območja)

Območje velikosti ca. 0.67 ha leži v območju okoljske infrastrukture, ob platoju čistilne naprave, južno od ureditvenega območja naselja Spodnji Duplek ob Žitečkem potoku.

5. člen

(območje po parcelah)

Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta obsega zemljiške parcele oziroma dele zemljiških parcel v  k.o. Spodnji Duplek, št. parcel: 359/3, 359/4 in 361/1.

 

III.    Funkcionalne, tehnične in oblikovalske rešitve načrtovanih objektov in površin

 

6. člen

(novogradnje)

Načrtovane so naslednje novogradnje in ureditve:

·      vratarnica,

·      prostori za zbiranje nevarnih odpadkov, postavitev kesonov za nenevarne odpadke, zeleni obrez, gradbene odpadke in za zbiranje, sortiranje in zgoščevanje ostankov sveč iz pokopališč pred transportom na trajno deponijo ali nadaljnjo obdelavo,

·      elektronska povozna tehtnica za tehtanje tovornih vozil,

·      nadstrešnica nad zbirnimi doki,

·      notranja cestna poteza ter dovozne in manipulativne površine,

·      parkirišča za osebna vozila.

 

7. člen

(pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje novogradenj)

(1) Horizontalni gabariti objektov in ureditev so razvidni iz grafičnega dela iz kart št. 3/2 »Ureditvena situacija« in št. 3/3 »Urbanistični pogoji«, vertikalni gabariti pa iz karte št. 3/4 »Karakteristični vzdolžni in prečni prerez«.

(2) Pomen regulacijskih elementov iz karte št. 3/3 »Urbanistični pogoji«:

·    gradbena površina je maksimalna pozidana površina;

(3) Predvidena je gradnja naslednjih objektov:

vratarnica s prostorom za odlaganje nevarnih odpadkov 

·      število objektov: 1;

·      lokacija: severni del območja ob notranji cestni potezi;

·      namembnost: pisarna s sanitarno garderobnim delom in ekološko skladišče za nevarne odpadke;

·      velikost ca. 9,0 x 5,5 m;

·      višina: največ 4 m;

zbirni doki z nadstrešnico

·      število objektov: 1;

·      lokacija: v južnem delu območja;

·      namembnost: postavitev zabojnikov za nenevarne odpadke

·      velikost ca. 50 x 10,0 m;

·      višina: največ 6m;

·      streha: ravna ali enokapna, nagnjena proti jugozahodu;

drugih ploščadi za zbiranje odpadkov

(4) Izgradnja kleti ni dopustna.

 

8. člen

(pogoji za urejanje odprtih površin)

(1) Povsod tam, kjer ni stavb ali drugih objektov oziroma prometnih površin in ploščadi so predvidene zelene površine.

(2) Za zaščito platoja čistilne naprave se postavi robnik ali oporni zid. Višina opornega zidu se določi v projektni dokumentaciji. Nad opornim zidom ali robnikom se oblikuje brežina katere nagibi se določijo v projektni dokumentaciji. Če je brežino mogoče oblikovati brez opornega zidu, ta ni potreben.

(3) Ves kompleks je ograjen z varovalno ograjo. Na zunanji strani ograje, vzdolž jugozahodnega dela območja se zasadi najmanj 5 m široko mejico s samoniklimi, lokalno značilnimi vrstami grmovja in drevja. Znotraj območja je dopustno ograditi površino čistilne naprave.

 

9. člen

(gradnja enostavnih objektov)

(1) V območju je, v skladu s predpisi, ki urejajo področje graditve objektov, dovoljena postavitev naslednjih enostavnih objektov:

·    pomožni objekt v javni rabi,

·    ograja,

·    podporni zid,

·    rezervoar,

·    priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja,

·    samostojno parkirišče,

·    pomožni komunalni objekt,

·    pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov.

(2) Objekt razsvetljave – imeti mora enotno oblikovane elemente. Pri lociranju drogov se upošteva vse predpisane varovalne odmike od prometnih površin.

 

IV.    Zasnova projektnih rešitev prometne, energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture ter omrežja elektronskih komunikacij

 

10. člen

(skupne določbe)

(1) Za načrtovano prometno, energetsko in komunalno infrastrukturo ter infrastrukturo omrežja elektronskih komunikacij se naroči projektno dokumentacijo. Projektiranje in gradnja te infrastrukture mora potekati v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav, v kolikor niso v nasprotju s tem odlokom ter skladno s predpisi, ki urejajo področje sanitarnega, higienskega in požarnega varstva. Upošteva se predpisane minimalne odmike med vodovodom in kanalizacijo; minimalni horizontalni odmik je 0.5 m in minimalni vertikalni odmik je 3.0 m. V kolikor tega odmika ni mogoče doseči se vodovod ustrezno zaščiti.

(2) Potek komunalnih in energetskih infrastrukturnih objektov in naprav ter omrežja elektronskih komunikacij je razviden v kartografskem delu karta 3/6 »Zasnova projektnih rešitev komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja elektronskih komunikacij«. Zasnova prometnega omrežja je razvidna v grafičnem delu karta 3/5 »Zasnova prometne ureditve«.

 

11. člen

(prometna infrastruktura)

(1) Območje se priključi na rekonstruirano javna pot JP 583 480 Sp. Duplek (proti čistilni napravi).

(2) Notranjo cestno potezo sestavljata dva cestna odseka: cesta A in cesta B. Cesti sta dvosmerni in dvopasovni. Cesta A ima širino vozišča 6,0 m, cesta B pa 6,5 m. Cesta B se v območju zbirnih dokov z nadstrešnico razširi na 8.0 m. Smer dovoza na rampo je razvidna iz grafičnih prilog.

(3) V območju križišča ceste A in ceste B se uredi obračališčem za interventna in dostavna vozila.

(4) V območju križišč in priključkov se zagotovi preglednost, ki se določi s preglednimi trikotniki, ki upoštevajo določeno hitrost na prednostni cesti.

(6) Parkirne površine se uredijo kot obvoziščno parkiranje ob cesti A. Uredi se najmanj 4 parkirna mesta.

 

12. člen

(vodovodno omrežje)

(1) Območje se priključi na vodovodno omrežje, ki poteka južno od javne poti JP 581710 Sp. Duplek (Cesta k Dravi – prečrpališče).

(2) Dimenzije novih cevovodov morajo biti v skladu z veljavnimi predpisi, ki se nanašajo na tehnične normative za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Po istih predpisih se zagotovi tudi požarno varnost (hidrantno omrežje). Hidranti morajo biti nadzemni, postavljeni tako, da so dostopni ob vsakem času.

 

13. člen

(odvajanje meteornih in komunalnih odpadnih vod)

(1) Zgradi se ločen sistem odvajanja padavinskih in komunalnih odpadnih voda.

(2) Območje se naveže na obstoječo kanalizacijo v javni poti JP 581710 Sp. Duplek (Cesta k Dravi – prečrpališče). Vsa kanalizacija se gradi v vodotesni izvedbi. Po njeni izgradnji se pridobi atest o vodotesnosti.

(3) Odvajanje čistih padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin se uredi tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin. Padavinske vode s streh in vode, ki ne bodo onesnažene z vodi škodljivimi snovmi se speljejo v meteorno kanalizacijo z iztokom v Žitečki potok.

(4) Odvodnjo padavinskih vod iz parkirnih in manipulativnih površin se uredi preko peskolovov in lovilcev olj (SIST EN 858-2) iz katerih se nato vode speljejo v meteorno kanalizacijo z iztokom v Žitečki potok.

 

14. člen

(elektroenergetska infrastruktura)

(1) Za oskrbo z električno energijo se območje naveže na elektroenergetsko omrežje v preurejeni obstoječi merilni omarici, ki se napaja iz obstoječe transformatorske postaje t-611 Duplek Poslovna cona. Izvede se interni NN 0,4 kV kabel do predvidenih odjemalcev.

(2) Za osvetlitev območja se zgradi javno razsvetljavo pod pogoji upravljavca. Napajanje predvidene javne razsvetljave bo iz preurejene obstoječe merilne omarice.

 

15. člen

(omrežje elektronskih komunikacij)

Območje se, pod pogoji upravljavca, naveže na obstoječe omrežje elektronskih komunikacij.

 

16. člen

(ogrevanje)

(1) Načrtuje se ogrevanje na električno energijo ali ekološko sprejemljiva goriva. Rezervoarji za utekočinjen naftni plin se locirajo na vizualno neizpostavljenih mestih.

(2) Ogrevanje na ekološko nesprejemljive energente ni dopustno.

 

V.      Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave

 

17. člen

(zrak)

V času gradnje se preprečuje prašenje z odlagališč materiala in gradbišč in nekontrolirani raznos gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi. Dovozne gradbene poti se utrdijo in redno čistijo. V času gradnje se upošteva predpise, ki določajo emisijske norme pri uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih.

 

18. člen

(tla)

Med gradnjo se:

·      posege v tla izvaja tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal;

·      z viški materiala iz izkopa ravna v skladu z veljavnimi predpisi, ki se nanašajo na obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov;

·      gradbene odpadke, ki niso zemljine odstrani v skladu z veljavnimi predpisi, ki se nanašajo na ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih ter predpisi, ki se nanašajo na ravnanje z embalažo in odpadno embalažo;

·      na celotnem območju gradbišča, transportnih in manipulativnih površin zagotovi zbiranje in odstranjevanje odpadne embalaže v skladu z veljavnimi predpisi, ki se nanašajo na ravnanje z embalažo in odpadno embalažo;

·      posebno pozornost posveti onesnaženim tlom v primeru razlitja ali razsutja nevarnih tekočin ali drugih materialov. V tem primeru se onesnaženi material pred odlaganjem na začasno ali trajno odlagališče preišče skladno z veljavnimi predpisi, ki se nanašajo na ravnanje z odpadki. Pred začetkom odstranjevanja se določi tudi lokacija začasnega odlagališča;

·      na območju gradbišča, transportnih poti in drugih manipulativnih površin, po katerih bo potekal transport odstranjenega in gradbenega materiala, uporablja le tehnično ustrezna vozila, pri sami gradnji pa uporablja tehnično brezhibne gradbene stroje in ostalo mehanizacijo;

·      pri odrivih zemlje zagotovi, da se humusna plast skrbno odgrne in deponira na lokaciji posega, ločeno od ostalega materiala ter se takoj po končani gradnji uporabi za prekritje.

 

19. člen

(odpadki)

(1) Komunalne odpadke se zbira, deponira in odvaža skladno z veljavnimi predpisi, ki se nanašajo na opravljanje gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Duplek.

(2) Z zemeljskim materialom od izkopov se ravna v skladu z veljavnimi predpisi, ki se nanašajo na ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih.

 

20. člen

(varstvo voda)

(1) Negativne vplive na vode v času gradnje in po njej se na celotnem območju urejanja omeji ali preprečuje z naslednjimi ukrepi:

·    Odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na gradbenih površinah in infrastrukturnih objektih na gradbišču, se ne smejo izpuščati v podzemne vode. Z njimi se ravna v skladu z veljavnimi predpisi, ki se nanašajo na emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja. Za primere razlitja škodljivih tekočin (olja, goriva) se pripravi načrt za hitro ukrepanje in vodi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Ureditev gradbišča mora biti takšna, da graditev ne ogroža zalog pitne vode.

·    Na gradbišču ni dovoljeno izpiranje mobilnih transporterjev (hrušk).

·    Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi se zaščiti pred možnostjo izliva v tla in v vodotoke.

·    Oskrba delovnih strojev se mora vršiti na ustrezno utrjenih površinah. Gorivo je dovoljeno dovažati le v originalni embalaži. Na gradbišču mora biti na voljo ustrezna oprema in sredstva za takojšen poseg v primeru nesreče. V primeru razlitja tekočin se onesnaženo zemljino odstrani in ravna z njo kot z nevarnim odpadkom.

 

21. člen

(varstvo pred hrupom)

Območje se nahaja v območju III. stopnje varstva pred hrupom. Umeščene dejavnosti ne smejo biti vir hrupa, ki bi presegal predpisane mejne ravni hrupa. Dovoljena je uporaba tistih delovnih naprav in mehanizacije, ki so izdelane v skladu z normami kakovosti za emisije hrupa. Gradnja naj poteka v dnevnem času, v nočnem času pa samo v primeru neodložljivih vzdrževalnih ali drugih del.

 

22. člen

(varstvo narave)

(1) Dela morajo potekati le v dnevnem času. Zaradi svetlobnega onesnaževanja se izogiba nočnemu osvetljevanju gradbišča in objektov. Za zunanjo razsvetljavo objektov se uporabi takšna svetila, ki sevajo čim nižji delež UV svetlobe, konstrukcija svetil pa naj omogoča le osvetljevanje talne površine, ne osvetljuje pa neba in širše okolice.

 

VI.    Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami

 

23. člen

(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1) Območje leži v potresni coni 7. stopnje po MCS lestvici (500-letno povratno obdobje s projektnim pospeškom tal 0,10 g) zato se temu primerno predvidi način gradnje.

(2) Požarno varnost se zagotovi v skladu z zakonodajo, ki ureja to področje. Pri projektiranju se upošteva požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi ter širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji. Zagotovi se:

·    pogoje za varen umik ljudi in premoženja. Pogoje za odmike med stavbami se izdajajo na podlagi slovenski ali tujih predpisov, potrebne odmike se lahko določi tudi s pomočjo metod požarnega inženirstva, projektant je dolžan dokazati, da je s predlagano rešitvijo preprečen prenos požara z goreče na sosednjo stavbo. O smereh evakuacijskih poti odloči projektant.

·    v hidrantnem omrežju zadostno količino vode za gašenje požarov (če v stavbi ni vgrajen sprinklerski sistem, je potrebna količina pretoka vode za en požar 15 l/s),

·    dovozne poti za gasilsko intervencijo se projektirajo in izvedejo tako, da omogočajo osni pritisk 100 kN,

·    potrebne površine za gasilce ob zgradbah: dostopne poti za gasilce, dovozne poti za gasilska vozila, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila.

(3) V primeru nezgod v času gradnje, prometnih nesreč v času obratovanja ali razlitja večjih količin goriv, olj in drugih škodljivih tekočin in materialov, se z ukrepi prepreči izlitja nevarnih snovi v vodotoke in podtalnico in takoj obvestiti najbližji center za obveščanje, policijo ali gasilsko enoto.

(4) Pred gradnjo prostorskih ureditev načrtovanih s predmetnim prostorskim aktom morata biti izvedeni 1. in 2. faza predvidenih ukrepov izboljšanja poplavne varnosti v občini Duplek (1. faza gradnja visokovodnega nasipa Vurberk – Duplek v skladu z Državnim lokacijskim načrtom za vodnogospodarsko ureditev Drave od Vurberka do Zgornjega Dupleka (Uradni list RS št. 72/04-3206, 33/07-1761 – ZPNačrt), 2. faza izgradnja treh nasipov na območju naselja Spodnji Duplek).   V primeru, da je gradnja zbirnega centra komunalnih odpadkov predvidena pred izvedbo 2. faze, bo potrebno izdelati hidrološko – hidravlično presojo vodnega režima, iz katere bo razvidna poplavna varnost območja pred izgradnjo objekta in po njej. V projektu za pridobitev vodnega soglasja bodo morali biti obdelani in ustrezno prikazani individualni ukrepi, s katerimi bodo preprečeni škodljivi vplivi na vode in vodni režim, na poplavno varnost območja, na predvideni objekt in okolje nasploh.

 

VII.   Etapnost izvedbe prostorske ureditve

 

24. člen

(etape)

Načrtovane ureditve se izvedejo v eni etapi.

 

VIII. Tolerance

 

25. člen

(tolerance glede oblikovanja objektov)

(1) Pri gradbeni površini, kot je prikazana na karti 3/3 »Urbanistični pogoji« v grafičnem delu podrobnega prostorskega načrta, je možno odstopanje izven gradbene površine za 1,00 m zaradi napušča. Vratarnica se lahko uredi kot kontejner in postavi na betonsko ploščo. Nad vratarnico s prostorom za odlaganje nevarnih odpadkov se lahko uredi nadstrešek. Nad prometnimi površinami so dopustni nadstreški šele na višini 4.5 m, računano od nulte kote prometnih površin. Lokacija vratarnice s prostorom za odlaganje nevarnih odpadkov in ploščadi za zbiranje odpadkov je lahko drugačna, kot je prikazano v grafični prilogi. Odstopanja se presodijo v projektni dokumentaciji.

(2) Tehnični elementi za zakoličenje objektov se v skladu z navedenimi tolerancami v tem členu določijo v projektni dokumentaciji v skladu z določili tega odloka.

(3) Vse višinske kote in stacionaže se natančno določijo v projektni dokumentaciji. Določitev višinskih kot objektov ne sme negativno vplivati na funkcioniranje sosednjih objektov.

 

26. člen

(tolerance glede infrastrukturnih ureditev in parcelacije)

(1) Odstopanja od tehničnih rešitev (komunalna, energetska in prometna infrastruktura, omrežje zvez), določenih s tem podrobnim prostorskim načrtom, so dopustna, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju okoljevarstvenih ali hidroloških ali geoloških ali vodnogospodarskih ali lastniških ali drugih razmer ugotovi, da so z oblikovalskega ali gradbenotehničnega ali okoljevarstvenega vidika možne boljše tehnične rešitve, ki pa ne smejo povečevati negativnega vpliva načrtovanega posega na sosednje objekte in parcele, ne smejo poslabšati videza obravnavanega območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih pogojev in ne smejo povečati negativnih vplivov na okolje.

(2) Pri vseh večjih odstopanjih se nove rešitve uskladijo s pogoji, ki so jih nosilci urejanja prostora podali k temu podrobnemu prostorskemu načrtu. V primeru odstopanj od pogojev se ponovno pridobi mnenje pristojnih nosilcev urejanja prostora. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.

 

IX.    Obveznosti investitorjev in izvajalcev

 

27. člen

(organizacija gradbišča in delovišča)

(1) Gradbišče se zavaruje z ograjo.

(2) Območje gradbišča in delovišča je celotno območje tega občinskega podrobnega prostorskega načrta.

(3) Transport materiala do območja se vrši po obstoječi regionalni cesti III. reda R3-710 Maribor – Vurberk – Ptuj – Hajdina – Turnišče, po javni poti JP 581710 Sp. Duplek (Cesta k Dravi – prečrpališče) in preko javne poti JP 583 480 Sp. Duplek (proti čistilni napravi).

 

28. člen

(dodatne obveznosti)

Poleg obveznosti navedenih v predhodnih členih tega odloka, so dodatne obveznosti investitorjev in izvajalcev naslednje:

·    Pred gradnjo zbirnega centra se rekonstruira javna pot JP 583480 Sp. Duplek (proti čistilni napravi). Obstoječe neutrjeno enopasovno dvosmerno vozišče se rekonstruira v dvopasovno dvosmerno vozišče širine 6.0 m.

·    Izvede se vodovodni cevovod med cevovodom, ki poteka južno od javne poti JP 581710 Sp. Duplek (Cesta k Dravi – prečrpališče) in območjem občinskega podrobnega prostorskega načrta s priključitvijo na obstoječe javno vodovodno omrežje.

·    Zgradi se navezovalna kanalizacija do obstoječe kanalizacije v javni poti JP 581710 Sp. Duplek (Cesta k Dravi – prečrpališče).

·    Zgradi se kabelska kanalizacija za elektronske komunikacije, ki pod pogoji upravljavca, omogoča navezavo na obstoječe omrežje elektronskih komunikacij.

·    Pred začetkom del se pravočasno obvesti upravljavce komunalnih, energetskih, telekomunikacijskih objektov in naprav ter upravljavce prometne infrastrukture, z njimi evidentira obstoječe objekte in naprave ter uskladi vse posege v območje objektov in naprav in v njihove varovalne pasove.

·    O vseh motnjah do katerih bi eventualno prišlo pri komunalni, energetski in telekomunikacijski oskrbi, se pravočasno obvesti pristojne upravljavce in uporabnike

·    V času gradnje se zagotovi vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi, v primeru nezgode pa zagotovi takojšnje ukrepanje za to usposobljenih oseb.

·    Objekte in naprave se med gradnjo ustrezno zaščiti, po končani gradnji pa eventualno nastale poškodbe sanira

·    V najkrajšem možnem času se odpravi vse morebitne negativne posledice in poravna vso nastalo škodo v prostoru, ki bi nastala zaradi izgradnje in obratovanja načrtovanih ureditev.

 

X.      Prehodne in končne določbe

 

29. člen

(občinski prostorski akti)

Z dnem uveljavitve tega odloka na območju iz 5. člena tega odloka prenehajo veljati določila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v občini Maribor (MUV št. 11/93, Uradno glasilo slovenskih občin 27/10, 34/12 in 4/14) za območje občine Duplek.

 

30. člen

(začetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi Uradnem glasilu slovenskih občin.

 

Številka: 0323-2/2015-2

Datum: 14.1.2015

 

 

Občina Duplek

 

Mitja Horvat, župan