Na podlagi 36. člena
Zakona
o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95,
26/97, 70/97, 10/98, 74/98), 16. člena
Statuta Občine Beltinci (Uradni list RS, št. 46/00) je Občinski svet
občine Beltinci na seji dne 23. 6. 2000 sprejel |
|
P O S L O V N I K |
Občinskega sveta občine Beltinci |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela občinskega sveta (v
nadaljevanju: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov
občinskega sveta (v nadaljevanju: člani). |
|
2. člen |
Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje
delovnih teles občinskega sveta in njihovih članov. Način dela delovnih
teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o
ustanovitvi delovnih teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles. |
|
3. člen |
Občinski svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku. |
|
4. člen |
Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi
varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke,
ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine
oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma
državna, vojaška ali uradna tajnost. |
Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela
občinskega sveta in njegovih delovnih teles določa ta poslovnik. |
|
5. člen |
Svet dela na rednih in izrednih sejah. |
Redno sejo sveta skliče župan najmanj štirikrat na leto. |
|
6. člen |
Svet predstavlja župan, delovno telo občinskega sveta pa predsednik
delovnega telesa. |
|
7. člen |
Svet uporablja pečat, ki je določen s statutom občine ali odlokom, v
katerem je v spodnji polovici kroga ime občinskega organa “Občinski
svet“. |
Svet uporablja pečat na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o
drugih odločitvah ter na dopisih. |
Pečat sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta.
|
Pečat sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo župan, tajnik občine
oziroma druga pooblaščena oseba občinske uprave. |
|
II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA |
|
8. člen |
Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več
kot polovica mandatov članov sveta. |
Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče župan 20 dni po izvolitvi članov,
vendar ne kasneje kot poteče njegov mandat. Če seja ni sklicana v
navedenem roku, jo skliče predsednik volilne komisije. |
|
9. člen |
Prvo sejo sveta vodi župan. |
Na prvi seji svet izmed navzočih članov najprej imenuje petčlansko
komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (v nadaljevanju:
začasna mandatna komisija). Člane komisije predlaga župan, lahko pa tudi
vsak član sveta. Mandatna komisija na podlagi poročila in potrdil o
izvolitvi volilne komisije pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni
za člane občinskega sveta, predlaga občinskemu svetu odločitve o
morebitnih pritožbah kandidatov za člane občinskega sveta ali
predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov za člane.
|
Mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o
izvolitvi župana predlaga občinskemu svetu tudi odločitve o morebitnih
pritožbah drugih kandidatov za župana ali predstavnikov kandidatur. |
|
10. člen |
Mandate članov občinskega sveta potrdi svet na predlog mandatne komisije
potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini
in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur
oziroma kandidatnih list. |
Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem
spornem mandatu pa odloča posebej. |
Član občinskega sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o
potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem
mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature
oziroma kandidatne liste. |
Svet na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana
na podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih
pritožbah kandidatov za župana, predstavnikov kandidatur oziroma
kandidatnih list. |
|
11. člen |
Ko se svet konstituira in ugotovi izvolitev župana, nastopijo mandat
novoizvoljeni člani občinskega sveta in novi župan, mandat dotedanjim
članom občinskega sveta in županu pa preneha. |
S prenehanjem mandata članov občinskega sveta preneha članstvo v
nadzornem odboru občine ter stalnih in občasnih delovnih telesih
občinskega sveta. |
Članom občinskega sveta, ki jim je prenehal mandat, preneha članstvo v
vseh občinskih organih in organih javnih zavodov, javnih podjetij ter
skladov, v katera so bili imenovani kot predstavniki občinskega sveta. |
|
12. člen |
Ko je občinski svet konstituiran, imenuje najprej izmed svojih članov
petčlansko komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot
svoje stalno delovno telo. |
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja mora praviloma do
prve naslednje seje sveta pregledati članstvo v občinskih organih in
delovnih telesih ter organih javnih zavodov, javnih podjetij in skladov,
katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina ter pripraviti
poročilo in predloge za imenovanje novih članov. |
|
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV OBČINSKEGA SVETA |
|
1. Splošne določbe |
|
13. člen |
Pravice in dolžnosti članov občinskega sveta so določene z zakonom,
statutom občine in tem poslovnikom. |
Člani občinskega sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej in
sodelovati pri delu občinskega sveta in njegovih delovnih teles, katerih
člani so. Člani občinskega sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih
delovnih teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar
brez pravice glasovanja. |
Član občinskega sveta ima pravico: |
– predlagati občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte, razen
proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana, ter
obravnavo vprašanj iz njegove pristojnosti; |
– razpravljati in glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih
aktov in odločitev občinskega sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje)
teh predlogov; |
– sodelovati pri oblikovanju dnevnih redov sej občinskega sveta;
|
– predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles
občinskega sveta in organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov,
katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma v
katerih ima občina v skladu z zakonom svoje predstavnike, |
– ter druge pravice, v skladu z zakonom, statutom in tem poslovnikom.
|
Član občinskega sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so
kot osebni podatki, državne, uradne in poslovne skrivnosti opredeljene z
zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij
uporabnikov proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu, če so
ti podatki označeni z oznako zaupno. |
Član občinskega sveta ima pravico do povračila stroškov v zvezi z
opravljanjem funkcije ter v skladu z zakonom in posebnim aktom
občinskega sveta do dela plače za nepoklicno opravljanje funkcije
občinskega funkcionarja. |
|
14. člen |
Član občinskega sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja,
izjave ali glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije.
|
Član občinskega sveta nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso
povezana s pravicami in dolžnostmi člana občinskega sveta, odškodninsko
in kazensko odgovoren. |
|
15. člen |
Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani občinskega sveta izvoljeni z
istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice,
ki gredo posameznemu svetniku. |
|
2. Vprašanja in pobude članov občinskega sveta |
|
16. člen |
Član občinskega sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih
organov in občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna v
zvezi z delom v občinskem svetu in njegovih delovnih telesih.
|
Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja
članov občinskega sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član
občinskega sveta to posebej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma
posredovati pojasnila tudi v pisni obliki. |
Član občinskega sveta ima pravico županu, tajniku občine in drugim
delavcem občinske uprave postaviti vprašanja ter jim lahko da pobudo za
ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz njihove
pristojnosti. |
|
17. člen |
Član občinskega sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki
ali ustno. |
Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega
reda za vprašanja in pobude članov. |
Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je
njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan, podžupan
oziroma pooblaščeni član občinskega sveta na to opozori in člana
občinskega sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni.
|
Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot tri minute,
obrazložitev pobude pa ne več kot pet minut, z možnostjo dveh replik
istega svetnika. |
Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na
katerega je naslovljeno. |
Pri obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno prisotna
župan in tajnik občine. Če je župan občine zadržan, določi, kdo ga bo
nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude. |
Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do
začetka seje ter na ustna vprašanja dana ob obravnavi vprašanj in pobud
članov občinskega sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši
pregled dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali tajnik oziroma
njegov pooblaščenec odgovori na naslednji seji. |
Župan oziroma pooblaščene osebe občinske uprave lahko na posamezna
vprašanja ali pobude odgovorijo pisno, pisno morajo odgovoriti na
vprašanja in pobude, za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor
mora biti posredovan vsem članom občinskega sveta s sklicem, najkasneje
na prvi naslednji redni seji. |
|
18. člen |
Če član občinskega sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje
oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni
zadovoljen, lahko predlaga občinskemu svetu, da se o zadevi opravi
razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem. |
Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to
vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje. |
|
3. Odgovornost in ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s sej sveta in
delovnih teles |
|
19. člen |
Član občinskega sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih
teles, katerih član je. |
Če ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je,
mora o tem obvestiti župana oziroma občinsko upravo ali predsednika
delovnega telesa najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali
drugih razlogov ne more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega
telesa o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je
to mogoče. |
Članu sveta, ki se ne udeleži redne seje občinskega sveta, ne pripada
del nadomestila za nepoklicno opravljanje funkcije za mesec, v katerem
je bila ta seja. |
Če se član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh
sej delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega
telesa predlaga občinskemu svetu njegovo razrešitev. |
|
IV. DELOVNO PODROČJE SVETA |
|
20. člen |
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic
in dolžnosti občine. |
Svet opravlja zadeve iz svoje pristojnosti, ki jo določa na podlagi
ustave in zakona statut občine. |
|
V. SEJE SVETA |
|
1. Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji |
|
21. člen |
Občinski svet dela in odloča na sejah. |
Seje sveta sklicuje župan. |
Župan sklicuje seje občinskega sveta po potrebi, po sklepu sveta in na
predlog drugih predlagateljev določenih s statutom občine, mora pa jih
sklicati najmanj štirikrat letno. |
|
22. člen |
Vabilo za redno sejo občinskega sveta s predlogom dnevnega reda se
pošlje članom sveta sedem dni pred dnem, določenim za sejo. Skupaj z
vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na
dnevni red. |
Vabilo na sejo občinskega sveta se pošlje županu, podžupanu, članom
občinskega sveta, predsedniku nadzornega odbora, vodstvom političnih
strank, ki so zastopane v svetu in po naročilu župana tudi občinski
upravi. O sklicu seje se obvesti tudi javna občila. |
|
23. člen |
Izredna seja občinskega sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o
nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje. |
Izredno sejo občinskega sveta lahko skliče župan na predlog delovnega
telesa sveta ali na zahtevo četrtine članov sveta ali na lastno pobudo.
|
V predlogu oziroma zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni
razlogi za njen sklic. Predlogu oziroma zahtevi mora biti priloženo
gradivo o zadevah, o katerih naj občinski svet odloča. Če seja sveta ni
sklicana v roku sedem dni od predložitve pisnega obrazloženega predloga
oziroma zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko
skliče tisti upravičeni predlagatelj, ki je sklic zahteval. V tem
primeru lahko predlagatelj sejo tudi vodi. |
Vabilo za izredno sejo občinskega sveta z gradivom mora biti vročeno
članom občinskega sveta najkasneje tri dni pred sejo. |
Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja občinskega sveta
skliče v krajšem roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi
člani sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni
red seje predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži
svetnikom tudi gradivo za sejo. Občinski svet pred sprejemom dnevnega
reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic.
Če občinski svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne opravi in se
skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem poslovnikom. |
|
24. člen |
Na seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki
jih določi župan. |
Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je glede na dnevni red
seje potrebna. |
|
25. člen |
Predlog dnevnega reda seje občinskega sveta pripravi župan. |
Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi vsi, ki imajo pravico
zahtevati sklic seje sveta. |
V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere
obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom.
|
Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo
obravnavo. |
O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.
|
Svet ne more odločiti, da se v dnevni red seje uvrstijo zadeve, če
članom ni bilo predloženo gradivo oziroma h katerim ni dal svojega
mnenja ali ni zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, razen
v primerih, ki jih določa ta poslovnik. |
|
26. člen |
Sejo občinskega sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej občinskega
sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta (v
nadaljnjem besedilu: predsedujoči). |
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more
voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo
vodi najstarejši član občinskega sveta. |
|
27. člen |
Seje občinskega sveta so javne. |
Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov
sredstev javnega obveščanja na sejah občinskega sveta. |
Predstavnikom sredstev javnega obveščanja se pošlje obvestilo o seji,
kateremu je lahko priloženo gradivo za sejo. |
Občan, ki se želi udeležiti seje, ima pravico vpogleda v gradiva, ki so
predložena članom občinskega sveta za to sejo, kolikor le-ta niso
označena z oznako “zaupno“. |
Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja
občinskega sveta poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo
občinskega sveta ter pri tem dela ne moti. Če občan, ki spremlja sejo,
ali predstavnik sredstva javnega obveščanja moti delo občinskega sveta,
ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti
dela občinskega sveta, pa ga odstrani iz prostora. |
Župan predlaga občinskemu svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v
celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terjajo
zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo
podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom
občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe, zaupne narave
oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. |
Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega
reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg
župana, predsedujočega in članov občinskega sveta navzoč na seji. |
|
2. Potek seje |
|
28. člen |
Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov občinskega
sveta mu je sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti.
|
Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen. Predsedujoči obvesti
svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. |
Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na
seji in drugimi vprašanji. |
|
29. člen |
Svet na začetku seje določi dnevni red. |
Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se
posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se
dnevni red razširi in nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov,
združitev obravnav ali hitri postopek. |
Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so
razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom občinskega sveta
izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O
predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje.
|
Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev
dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v
celoti. |
|
30. člen |
Član občinskega sveta lahko da pripombe k zapisniku in zahteva, da se
zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih
sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet.
|
Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane
pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s
sprejetimi pripombami. |
|
31. člen |
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem (sprejetem)
vrstnem redu. |
Med sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave posameznih točk
dnevnega reda. |
|
32. člen |
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali
oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan,
dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ
petnajst minut, če ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar svet
tako sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev.
|
Če ni župan predlagatelj, poda župan ali podžupan oziroma pooblaščena
oseba občinske uprave mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo
predsednik delovnega telesa občinskega sveta, ki je zadevo obravnavalo.
Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa
lahko trajata največ po deset minut. |
Po tem dobijo besedo člani občinskega sveta po vrstnem redu, kakor so se
priglasili k razpravi. Razprava posameznega člana lahko traja največ
sedem minut. Svet lahko sklene, da posamezen član iz utemeljenih
razlogov lahko razpravlja dalj časa, vendar ne več kot petnajst minut.
|
Razpravljalec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do
replike po razpravi vsakega drugega razpravljalca. Replika mora biti
konkretna in se nanašati na napovedi replike označeno razpravo, sicer jo
lahko predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ tri minute.
|
Ko je vrstni red priglašenih razpravljalcev izčrpan, predsedujoči
vpraša, ali želi še kdo razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le
po tri minute. |
|
33. člen |
Razpravljalec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o
katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči pozval. |
Če se razpravljalec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo,
ga predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega
reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo.
Zoper odvzem besede lahko razpravljalec ugovarja. O ugovoru odloči svet
brez razprave. |
|
34. člen |
Članu občinskega sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o
kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. |
Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega
reda. Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju
brez razprave. |
Če član zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali popravil navedbo,
ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo
po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva.
Pri tem se mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati
več kot pet minut. |
|
35. člen |
Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene
razpravo o posamezni točki dnevnega reda. Po razpravi lahko občinski
svetnik obrazloži svoj glas. Če je na podlagi razprave treba pripraviti
predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega
reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov oziroma stališč.
|
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno
zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po
posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V primeru
prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala.
|
Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če
so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako
sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna,
sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča. |
|
36. člen |
Seje občinskega sveta se ne sklicujejo pred 17. uro in morajo biti
načrtovane tako, da ne trajajo več kot pet ur. |
Predsedujoči odredi petnajst minutni odmor vsaj po dveh urah
neprekinjenega dela. |
Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega
ali skupine članov občinskega sveta, župana ali predlagatelja, če je to
potrebno zaradi priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih
obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor
lahko traja največ petnajst minut, in sicer ga lahko predlaga vsaka
svetniška skupina. |
Če kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz
prejšnjega odstavka, odloči občinski svet, ali se lahko odredi odmor ali
pa se seja prekine in nadaljuje drugič. |
|
37. člen |
Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni
pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti
seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed
naslednjih sej. Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati
vseh točk dnevnega reda. |
Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, predsedujoči zaključi sejo. |
|
3. Vzdrževanje reda na seji |
|
38. člen |
Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji ne sme nihče razpravljati po
točkah dnevnega reda, dokler mu predsedujoči ne da besede. |
Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika
lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči. |
|
39. člen |
Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe:
|
– opomin, |
– odvzem besede, |
– odstranitev s seje ali z dela seje. |
|
40. člen |
Opomin se lahko izreče članu občinskega sveta, če govori, čeprav ni
dobil besede, če sega govorniku v besedo ali če na kak drug način krši
red na seji. |
Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji
krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat
opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. |
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu občinskega
sveta oziroma govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na
seji, tako da onemogoča delo sveta. |
Član občinskega sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep
odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v
katerem je seja. |
|
41. člen |
Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v
katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s
svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje. |
Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi
poslušalci. |
|
42. člen |
Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo
prekine. |
|
4. Odločanje |
|
43. člen |
Svet veljavno odloča če je na seji navzočih večina vseh članov sveta.
Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na
začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi. |
Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov občinskega sveta v
sejni sobi. |
Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvetretjinska večina, svet
veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj dve tretjini vseh članov
občinskega sveta. |
|
44. člen |
Občinski svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov, razen
če zakon določa drugačno večino. Predlagana odločitev je sprejeta, če se
je večina navzočih članov izrekla “ZA“ njen sprejem. |
|
45. člen |
Občinski svet praviloma odloča z javnim glasovanjem. |
S tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o
posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da
župan ali najmanj ena četrtina vseh članov sveta. |
|
46. člen |
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se
odloča. |
Član občinskega sveta ima pravico obrazložiti svoj glas, razen če ta
poslovnik ne določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega
glasovanja dovoli le enkrat in sme trajati največ dve minuti.
|
Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid
glasovanja. |
|
47. člen |
Člani občinskega sveta glasujejo tako, da se opredelijo “ZA“ ali “PROTI“
sprejemu predlagane odločitve. |
|
48. člen |
Javno glasovanje se opravi z dvigom rok oziroma kartonov ali s
poimenskim izjavljanjem. |
Poimensko glasujejo člani občinskega sveta, če svet tako odloči na
predlog predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh članov sveta.
|
Člane se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke
njihovih priimkov. Član glasuje tako, da glasno izjavi “ZA“, “PROTI“ ali
“NE GLASUJEM”. |
|
49. člen |
Tajno se glasuje z glasovnicami. |
Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tričlanska komisija, ki jo
določi občinski svet na predlog predsedujočega. Administrativno-tehnična
opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja delavec občinske uprave,
ki ga določi župan. |
Za glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta.
|
Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja občinski svet.
|
Pred začetkom glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja.
|
Komisija vroči glasovnice članom občinskega sveta in sproti označi,
kateri član je prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen
za glasovanje in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja.
|
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in praviloma
opredelitev “ZA“ in “PROTI“. “ZA“ je na dnu glasovnice za besedilom
predloga na desni strani, “PROTI“ pa na levi. Glasuje se tako, da se
obkroži besedo “ZA“ ali besedo “PROTI“. |
Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje. |
Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke
kandidatov, če jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov.
Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in
imenom kandidata, za katerega se želi glasovati in največ toliko
zaporednih številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na
glasovnici treba imenovati. |
Ko član občinskega sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v
glasovalno skrinjico. |
|
50. člen |
Ko je glasovanje končano, komisija ugotovi izid glasovanja. |
Ugotovitev izida glasovanja obsega: |
– število razdeljenih glasovnic, |
– število oddanih glasovnic, |
– število neveljavnih glasovnic, |
– število veljavnih glasovnic, |
– število glasov “ZA“ in število glasov “PROTI“, oziroma pri glasovanju
o kandidatih število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat,
|
– ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano večino ali da
predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa katerih kandidat
je imenovan. |
O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo
vsi, ki so vodili glasovanje. |
Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na
seji sveta. |
|
51. člen |
Če član občinskega sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali
ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. |
O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki
ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog
predsedujočega. |
|
5. Zapisnik seje občinskega sveta |
|
52. člen |
O vsaki seji občinskega sveta se piše zapisnik. |
Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o
udeležbi na seji, o predlogih, o izidih glasovanja o posameznih
predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti. Zapisniku je treba
predložiti original ali kopijo gradiva, ki je bilo predloženo oziroma
obravnavano na seji. |
Za zapisnik seje občinskega sveta skrbi pooblaščeni delavec občinske
uprave. Na vsaki redni seji občinskega sveta se obravnavajo in potrdijo
zapisniki prejšnje redne in vseh vmesnih izrednih sej občinskega sveta.
Vsak član občinskega sveta ima pravico podati pripombe na zapisnik. O
utemeljenosti pripomb odloči občinski svet. Če so pripombe sprejete, se
zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe. |
Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil, in
pooblaščeni delavec občinske uprave, ki je pisal zapisnik. |
Zapisnik seje občinskega sveta se s sklicem naslednje seje sveta
posreduje članom občinskega sveta, podžupanu, predsedniku NO in občinski
upravi. |
Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na
nejavnem delu seje občinskega sveta, se ne prilaga v gradivo za redno
sejo občinskega sveta. Člane občinskega sveta z njim pred potrjevanjem
zapisnika seznani predsedujoči. |
|
53. člen |
Potek seje občinskega sveta se snema. Posnetek se hrani v skladu s
predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in dokumentacijsko gradivo.
|
Magnetogram seje se hrani skupaj z zapisnikom in drugim gradivom s seje.
|
Član občinskega sveta in drug udeleženec seje, če je za to dobil
dovoljenje predsedujočega, ima pravico poslušati magnetogram. Poslušanje
se opravi v prostorih občinske uprave. |
Član občinskega sveta lahko zahteva, da se del posnetka dobesedno
prepiše. Zahtevo, v kateri navede del seje, za katerega zahteva prepis,
razlog in utemeljitev, vloži pisno pri županu. |
|
54. člen |
Ravnanje z gradivom občinskega sveta, ki je zaupne narave, določi
občinski svet na podlagi zakona s posebnim aktom. |
Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov občinskega sveta, zapisniki
sej ter vse gradivo občinskega sveta in njegovih delovnih teles se hrani
v arhivu občinske uprave. |
O arhiviranju in rokih hranjenja dokumentarnega gradiva izda natančnejša
navodila župan v skladu s predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in
dokumentacijsko gradivo. |
|
55. člen |
Član občinskega sveta ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se
hrani v arhivu ali je pri pristojnih organih občinske uprave, če je to
potrebno zaradi izvrševanja njegove funkcije. Vpogled odredi župan
občine na podlagi pisne zahteve člana občinskega sveta. Original
zahteve, odredba oziroma sklep o zavrnitvi se hrani pri gradivu, ki je
bilo vpogledano. |
V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o vpogledu župan
v skladu z zakonom in aktom občinskega sveta. |
|
6. Strokovna in administrativno-tehnična opravila za svet |
|
56. člen |
Strokovno in administrativno delo za občinski svet in za delovna telesa
občinskega sveta zagotavlja občinska uprava. |
Župan občine določi delavca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in
vodenju sej ter opravlja druga opravila potrebna za nemoteno delo
občinskega sveta in njegovih delovnih teles, če ni za to s sistemizacijo
delovnih mest v občinski upravi določeno posebno delovno mesto. |
|
7. Delovna telesa občinskega sveta |
|
57. člen |
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
ki jo imenuje izmed svojih članov. |
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima pet članov.
|
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti
naslednje naloge: |
– občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta
in druge organe, ki jih imenuje občinski svet, |
– obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi občinski svet.
|
Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje občinski
svet na prvi seji po volitvah takoj, ko se konstituira in ugotovi, kdo
je bil izvoljen za župana. |
|
58. člen |
Občinski svet ustanovi tudi druge stalne ali občasne odbore in komisije
kot svoja delovna telesa. Odbori in komisije občinskega sveta v okviru
svojega delovnega področja v skladu s tem poslovnikom in aktom o
ustanovitvi obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in
dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge. |
Odbori in komisije občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v
sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana. |
|
59. člen |
Stalna delovna telesa občinskega sveta, ustanovljena s statutom občine
so naslednji odbori in komisije: |
– Odbor za urbanizem, urejanje prostora, gospodarsko infrastrukturo in
varstvo okolja, |
– Odbor za gospodarstvo, podjetništvo in turizem, |
– Odbor za kmetijstvo in prehrano, |
– Odbor za družbene dejavnosti, |
– Odbor za kulturo, šport in rekreacijo, |
– Odbor za proračun, finance in davčno politiko, |
– Odbor za zaščito in reševanje, |
– Komisija za priznanja, odlikovanja in nagrade, |
– Komisija za statutarna in pravna vprašanja. |
|
60. člen |
V skladu s statutom občine je s tem poslovnikom določeno delovno
področje in sestava delovnih teles: |
1. Odbor za urbanizem, urejanje prostora, gospodarsko infrastrukturo in
varstvo okolja ima osem članov. |
Odbor obravnava predloge aktov in druga vprašanja iz pristojnosti
občine, ki se nanašajo na: |
– prostorsko planiranje, urbanistično načrtovanje in druge posege v
prostor, |
– varstvo okolja in ekologijo, |
– delovanje gospodarskih javnih služb, |
– graditev in vzdrževanje vodovodnih, energetskih in drugih komunalnih
objektov, |
– graditev in vzdrževanje lokalnih cest, |
– rekreacijske in druge površine, |
– varstvo pred hrupom, |
– in drugo problematiko, ki mu jo dodeli občinski svet. |
2. Odbor za gospodarstvo, podjetništvo in turizem ima pet članov.
|
Odbor obravnava predloge aktov in druga vprašanja iz pristojnosti
občine, ki se nanašajo na: |
– vzpodbujanje razvoja podjetništva in drobnega gospodarstva,
|
– ustanavljanje in delovanje skladov za razvoj podjetništva in drobnega
gospodarstva, |
– in drugo problematiko, ki mu jo dodeli občinski svet. |
3. Odbor za kmetijstvo in prehrano ima osem članov: |
Odbor obravnava predloge aktov in druga vprašanja iz pristojnosti
občine, ki se nanašajo na: |
– dejavnost in razvoj kmetijstva, gozdarstva, lovstva in ribištva,
|
– celostni razvoj podeželja, |
– in drugo problematiko, ki mu jo dodeli občinski svet. |
4. Odbor za družbene dejavnosti ima osem članov: |
Odbor obravnava predloge aktov in druga vprašanja iz pristojnosti
občine, ki se nanašajo na: |
– otroško varstvo in varstvo predšolskih otrok, |
– vzgojo in izobraževanje, |
– zdravstveno dejavnost, |
– socialno dejavnost, |
– zaposlovanje in štipendijsko politiko, |
– in drugo problematiko, ki mu jo dodeli občinski svet. |
5. Odbor za kulturo, šport in rekreacijo ima osem članov. |
Odbor obravnava predloge aktov in druga vprašanja iz pristojnosti
občine, ki se nanašajo na: |
– kulturno dejavnost, |
– področje kulture in varstvo kulturne dediščine, |
– šport in rekreacijo, |
– društva, |
– raziskovalno dejavnost, |
– in drugo problematiko, ki mu jo dodeli občinski svet. |
6. Odbor za proračun, finance in davčno politiko ima pet članov.
|
Odbor obravnava predloge aktov in druga vprašanja iz pristojnosti
občine, ki se nanašajo na: |
– proračun občine in zaključni račun proračuna, |
– predpisovanje in izvajanje lokalnih davkov, prispevkov, taks in drugih
prihodkov ter izvajanje davčne politike v občini, |
– in drugo problematiko, ki mu jo dodeli občinski svet. |
7. Odbor za zaščito in reševanje ima pet članov. |
Odbor obravnava predloge aktov in druga vprašanja iz pristojnosti
občine, ki se nanašajo na: |
– zaščito, |
– reševanje, |
– in drugo problematiko, ki mu jo dodeli občinski svet. |
8. Komisija za statutarna in pravna vprašanja ima pet članov.
|
Komisija: |
– obravnava predlog statuta in poslovnika ter njune spremembe in
dopolnitve, |
– pripravlja obvezno razlago statuta, poslovnika in odlokov občinskega
sveta, |
– zunaj seje občinskega sveta daje razlago poslovnika, |
– obravnava statute javnih podjetij, zavodov in skladov, katere potrjuje
in daje soglasje k njihovi potrditvi občinski svet, |
– na zahtevo občinskega sveta daje mnenja o zakonitosti aktov, ki jih
obravnava in sprejema občinski svet, |
– lahko predlaga spremembe in dopolnitve statuta in poslovnika.
|
9. Komisija za priznanja, odlikovanja in nagrade ima pet članov.
|
Komisija: |
– pripravlja akte, ki se nanašajo na podelitev priznanj, odlikovanj in
nagrad občine, |
– obravnava predloge za podelitev priznanj, odlikovanj in nagrad občine,
|
– daje mnenja k posameznim predlogom za podelitev priznanj, odlikovanj
in nagrad, |
– obravnava drugo problematiko, ki ji jo dodeli občinski svet. |
|
61. člen |
Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim
določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
|
62. člen |
Člane odborov in komisij imenuje občinski svet na predlog komisije za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed svojih članov in največ
polovico članov izmed drugih občanov, če ta poslovnik ne določa drugače.
|
Predsednika odbora imenuje občinski svet izmed svojih članov.
|
Prvo sejo odbora skliče župan. |
Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s
članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. |
|
63. člen |
Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana odbora
občinskega sveta ali odbor v celoti na predlog najmanj četrtine članov
občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane odborov pripravi
komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje
seje občinskega sveta. |
|
64. člen |
Svet in župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o
ustanovitvi skupnega delovnega telesa se določi njihova sestava in
naloge. |
|
65. člen |
Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi
delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja,
stališča in predloge v občinskem svetu. |
Seje delovnih teles se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu
občinskega sveta, na podlagi dnevnega reda redne seje sveta ali na
zahtevo župana. |
Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega
telesa najmanj tri dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in
utemeljenih primerih. |
Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje
odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih članov in je med
navzočimi člani večina tistih, ki so člani občinskega sveta. Delovno
telo sprejema svoje odločitve – mnenja, stališča in predloge z večino
glasov navzočih članov. |
Glasovanje v delovnem telesu je javno. |
Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika,
ki se nanašajo na delo občinskega sveta. |
|
66. člen |
Na sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni strokovni delavci, ki so
sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odločitev občinskega
sveta, ki jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in
organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno
povezano z obravnavano problematiko. |
|
VI. AKTI OBČINSKEGA SVETA |
|
1. Splošne določbe |
|
67. člen |
Občinski svet sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom
naslednje akte: |
– poslovnik o delu občinskega sveta, |
– proračun občine in zaključni račun, |
– planske in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte,
|
– odloke, |
– odredbe, |
– pravilnike, |
– navodila, |
– sklepe. |
Občinski svet sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne
razlage določb statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja
in soglasja v skladu z zakonom ali statutom občine. |
Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom in statutom občine. |
|
68. člen |
Župan predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni
račun proračuna, odloke ter druge splošne akte, za katere je v zakonu
ali tem statutu določeno, da jih predlaga župan. |
Komisije in odbori občinskega sveta ter vsak član občinskega sveta lahko
predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove
pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih
aktov, za katere je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih sprejme
občinski svet na predlog župana. |
|
69. člen |
Akte, ki jih sprejema občinski svet, podpisuje župan. |
Izvirnike aktov občinskega sveta se pečati in shrani v arhivu občinske
uprave. |
|
2. Postopek za sprejem odloka |
|
70. člen |
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in
obrazložitev. |
Uvod obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela
odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje
odloka. |
Če je predlagatelj odloka delovno telo občinskega sveta ali član
občinskega sveta, pošlje predlog odloka županu ali podžupanu oziroma
članu občinskega sveta, ki je pooblaščen za vodenje sej občinskega sveta
(v nadaljnjem besedilu: predsedujoči). |
|
71. člen |
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah
predloga odloka na sejah občinskega sveta. |
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah
občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj. |
|
72. člen |
Predsedujoči občinskega sveta pošlje predlog odloka članom občinskega
sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, praviloma sedem dni
pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog
odloka. |
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. |
|
73. člen |
V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo
sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga
odloka. |
Če občinski svet meni, da odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne.
|
Odlok je sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih članov občinskega
sveta. |
Pred začetkom druge obravnave predlagatelj odloka dopolni predlog odloka
na podlagi stališč in sklepov, ki so bili sprejeti ob prvi obravnavi
predloga odloka. |
|
74. člen |
V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem
členu predloga odloka. Ko občinski svet konča razpravo o posameznem
členu predloga odloka, glasuje o predlogu odloka v celoti. |
Predlagatelj lahko predlaga umik predloga odloka po končani prvi ali
drugi obravnavi. O predlogu umika odloči občinski svet. |
Če na predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih
pripomb in bi besedilo predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako
besedilu predloga odloka v prvi obravnavi, lahko občinski svet na
predlog predlagatelja sprejme predlog odloka na isti seji, tako da se
prva in druga obravnava predloga odloka združita. |
|
75. člen |
V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in
dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelj z amandmaji.
|
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka.
|
Amandma mora biti predložen članom občinskega sveta v pisni obliki z
obrazložitvijo najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo občinskega
sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan
amandma, ali na sami seji, na kateri lahko predlaga amandma najmanj ena
četrtina vseh članov občinskega sveta in predlagatelj odloka.
|
Župan lahko pove mnenje k amandmaju tudi kadar on ni predlagatelj
odloka. |
Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti
ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
|
76. člen |
Amandma, člen odloka in odlok v celoti so sprejeti, če zanje na seji
občinskega sveta glasuje večina navzočih članov. |
O vsakem amandmaju se glasuje posebej. |
|
77. člen |
Statut občine in poslovnik o delu občinskega sveta se sprejemata po
enakem postopku, kot velja za sprejemanje odloka. |
O predlogih drugih splošnih aktov, če zakon ne določa drugače, odloča
občinski svet na eni obravnavi. |
|
78. člen |
Občinski svet mora do prenehanja mandata svojih članov praviloma
zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih aktih občine.
|
V primeru, da postopki niso zaključeni, občinski svet v novi sestavi na
predlog župana odloči, o katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih
aktov bo postopek nadaljeval, katere začel obravnavati znova ter katerih
ne bo obravnaval. |
Občinski svet lahko nadaljuje obravnavo predloga splošnega akta oziroma
obravnavo začne znova, če je predlagatelj župan, ki je na volitvah znova
pridobil mandat (isti predlagatelj). Če predlagatelj ni več občinski
funkcionar, se predlog ne obravnava. |
|
3. Hitri postopek za sprejem odlokov |
|
79. člen |
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko
občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku
sprejema občinski svet tudi obvezne razlage določb splošnih aktov
občine. |
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka
na isti seji. |
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do
konca obravnave predloga odloka. |
Amandma lahko predlaga tudi župan, kadar ni predlagatelj odloka.
|
O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri
določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj
odloka. |
Če občinski svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem
postopku, se uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za prvo obravnavo
predloga odloka. |
Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna
opravila v rednem postopku sprejemanja odloka. |
|
4. Skrajšani postopek za sprejem odlokov |
|
80. člen |
Občinski svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na
isti seji opravil obe obravnavi odlokov ali drugih aktov, ki se
sprejemajo po dvofaznem postopku, če gre za: |
– za manj zahtevne spremembe in dopolnitve odlokov, |
– prenehanje veljavnosti posameznih odlokov ali njihovih posameznih
določb v skladu z zakonom, |
– uskladitve odlokov z zakoni, državnim proračunom, drugimi predpisi
Državnega zbora in ministrstev ali odloki občinskega sveta, |
– spremembe in dopolnitve odlokov v zvezi z odločbami ustavnega sodišča
ali drugih pristojnih organov. |
V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom sprememb in
dopolnitev odloka. Amandmaji se lahko vlagajo na sami seji vse do konca
obravnave odloka. |
Odločitev iz prvega odstavka tega člena ne more biti sprejeta, če ji
nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih članov občinskega sveta.
|
Po končani prvi obravnavi lahko vsak član občinskega sveta predlaga, da
občinski svet spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena in
da se druga obravnava opravi po rednem postopku. O tem odloči občinski
svet takoj po vložitvi predloga. |
|
81. člen |
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem
glasilu, ki ga določi statut občine in pričnejo veljati petnajsti dan po
objavi, če ni v njih drugače določeno. |
V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi
občinski svet. |
|
5. Postopek za sprejem proračuna |
|
82. člen |
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne
namene financiranja javne porabe občini. |
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča
hkrati s proračunskim letom za državni proračun. |
|
83. člen |
Predlog proračuna občine za naslednje proračunsko leto mora župan
predložiti občinskemu svetu praviloma pred začetkom proračunskega leta.
|
Župan predloži skupaj s predlogom proračuna občine tudi izhodišča za
sestavo proračuna. |
Župan pošlje vsem članom občinskega sveta predlog proračuna občine in
izhodišča za sestavo proračuna ter skliče seje, na kateri bo občinski
svet opravil splošno razpravo o predlogu proračuna občine. |
Na seji občinskega sveta župan ali pooblaščeni član občinske uprave
predstavi predlog proračuna občine. Predstavitev ni časovno omejena.
|
Občinski svet opravi splošno razpravo o predlogu proračuna občine. Po
končani splošni razpravi sklene, da nadaljuje postopek sprejemanja
predloga proračuna občine v skladu s tem statutom in poslovnikom
občinskega sveta ali da predlog proračuna občine sprejme in hkrati
določi rok v katerem mora župan pripraviti nov predlog proračuna občine. |
|
84. člen |
Predsedniki delovnih teles v petnajstih dneh od vložitve predloga
proračuna občine skličejo seje delovnih teles in pisno poročajo o
stališčih in predlogih županu občine. |
|
85. člen |
Vsak predlagatelj predloga oziroma pripombe mora upoštevati pravilo o
ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki. |
|
86. člen |
Župan se opredeli do vloženih pripomb in predlogov ter pripravi
dopolnjen predlog proračuna občine ter skliče sejo sveta občinskega
sveta, na kateri se bo razpravljalo in odločalo o sprejetju proračuna. |
|
87. člen |
Na dopolnjen predlog proračuna lahko člani občinskega sveta vložijo
amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo občinskega sveta.
|
Amandmaji se v roku iz prvega odstavka tega člena dostavijo županu.
Amandma mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki
in izdatki. |
|
88. člen |
Pred začetkom razprave, v kateri občinski svet razpravlja o posameznih
delih predloga proračuna občine, lahko najprej župan ali predstavnik
občinske uprave dodatno obrazloži predlog proračuna občine. Občinski
svet glasuje najprej o amandmajih, ki jih je vložil župan in šele nato o
drugih amandmajih. |
|
89. člen |
Ko je končano glasovanje po delih, predsedujoči ugotovi, ali je proračun
medsebojno usklajen po delih ter glede prihodkov in odhodkov.
|
Če je proračun usklajen, občinski svet glasuje o njem v celoti. |
|
90. člen |
Če župan ugotovi, da proračun ni usklajen, določi rok, v katerem se
pripravi predlog za uskladitev, in sicer datum naslednje seje oziroma
trajanje odmora, v katerem strokovna služba pripravi predlog uskladitve.
|
Ko je predlog uskladitve proračuna dan na dnevni red, ga župan
obrazloži. |
Občinski svet glasuje o predlogu uskladitve, in če je predlog sprejet,
glasuje občinski svet o proračunu v celoti. |
|
91. člen |
Če proračun ni sprejet, določi občinski svet rok, v katerem mora župan
predložiti nov predlog proračuna. Nov predlog proračuna občine občinski
svet obravnava in o njem odloča, po določbah tega poslovnika, ki veljajo
za hitri postopek za sprejem odloka. |
|
92. člen |
Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine. |
Rebalans proračuna občine sprejema občinski svet po določbah tega
poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka po skrajšanem postopku.
Predlagatelj amandmaja k rebalansu proračuna občine, ki mora biti
predložen v pisni obliki in mora biti obrazložen, mora upoštevati
pravilo o ravnovesju med proračunskimi prihodki in izdatki. |
|
6. Postopek za sprejem obvezne razlage |
|
93. člen |
Vsak, ki ima pravico predlagati odlok lahko poda zahtevo za obvezno
razlago določb občinskih splošnih aktov. |
Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s
številko člena ter razloge za obvezno razlago. |
Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava statutarno-pravna komisija,
ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles občinskega sveta,
predlagatelja splošnega akta, župana in občinske uprave. Če komisija
ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in
ga predloži občinskemu svetu v postopek. |
Občinski svet sprejema obvezno razlago po postopku, ki je s statutom
oziroma s tem poslovnikom občine določen za sprejem odloka po rednem
postopku. |
|
7. Postopek za sprejem prečiščenega besedila |
|
94. člen |
Če bi bil kak občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb
in dopolnitev bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj
občinskemu svetu predloži spremembe in dopolnitve splošnega akta v
prečiščenem besedilu kot nov splošni. |
Tak splošni akt sprejema občinski svet po postopku, ki ga ta poslovnik
določa za sprejem odloka. |
|
VII. VOLITVE IN IMENOVANJA |
|
95. člen |
Imenovanje funkcionarjev oziroma članov organov, ki jih po zakonu ali
statutu občine imenuje občinski svet, se opravijo po določilih tega
poslovnika. |
Če svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah
tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje. |
|
96. člen |
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se
na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za
katerega se želi glasovati. |
Če se glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na
glasovnici obkroži beseda “ZA“ ali “PROTI“. |
Kandidat je imenovan, če je glasovala večina članov občinskega sveta in
je zanj glasovala večina tistih članov, ki so glasovali. |
|
97. člen |
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih
kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo
glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih,
ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem
glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo
najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med
kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom. |
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na
glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu prve črke njihovih
priimkov. |
Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem
redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. |
|
98. člen |
Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma če tudi pri drugem
glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovi
kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga
kandidatur. |
|
1. Imenovanje članov delovnih teles občinskega sveta |
|
99. člen |
Člane delovnih teles sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov za
člane, ki jo določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. |
Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji
izvede posamično imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi
člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično
glasovanje na isti seji sveta. |
Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh
članov delovnega telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta,
vendar samo glede manjkajočih članov delovnega telesa. |
|
2. Imenovanje podžupana |
|
100. člen |
Na predlog župana imenuje svet podžupana izmed članov občinskega sveta.
|
Kandidat je imenovan za podžupana, če dobi večino glasov navzočih članov
sveta. |
|
3. Postopek za razrešitev |
|
101. člen |
Svet razrešuje funkcionarje in člane organov, ki jih imenuje, po enakem
postopku, kot je določen za imenovanje. |
Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagateljev, določenih s
statutom občine in tem poslovnikom. Če je komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja pristojna za predlaganje kandidatov za
določene funkcije, je pristojna tudi predlagati njihovo razrešitev.
|
Če je župan pristojen za predlaganje kandidatov za imenovanje, je
pristojen predlagati tudi njihovo razrešitev. |
Odločitev o razrešitvi se sprejme z enako večino, kot je določeno za
njihovo imenovanje. |
|
4. Odstop članov občinskega sveta, članov delovnih teles in drugih
organov ter funkcionarjev občine |
|
102. člen |
Člani občinskega sveta in občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti.
Občinskim funkcionarjem na podlagi odstopa v skladu z zakonom in
statutom občine predčasno preneha mandat. |
Pravico odstopiti imajo tudi člani delovnih teles, drugih organov in
člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso občinski
funkcionarji. Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki komisiji za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
Občinski svet ugotovi prenehanje članstva zaradi odstopa na predlog
komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija je
hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja članstva dolžna predlagati
občinskemu svetu novega kandidata. |
|
VIII. RAZMERJA MED ŽUPANOM IN OBČINSKIM SVETOM |
|
103. člen |
Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje.
|
Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in
opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in
njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o
uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za
sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi
župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev
občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi
odlokov ali drugih aktov sodelovali. |
|
104. člen |
Župan skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta. Občinskemu svetu
poroča o opravljenih naloga in izvrševanju sklepov občinskega sveta na
redni seji štirikrat letno. V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je
potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti
razloge za neizvršitev sklepa. |
Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati nov sklep,
ki ga bo možno izvršiti. |
Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta.
|
Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti
opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z
zakonom in statutom občine. |
|
IX. JAVNOST DELA |
|
105. člen |
Delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih
organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom
javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na
druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik. |
Župan občine obvešča občane in sredstva javnega obveščanja o delu
občinskega sveta, delovnih teles občinskega sveta, župana in občinske
uprave. |
Občinski svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za
javnost. |
Občina izdaja svoje glasilo, v katerem se objavljajo tudi sporočila in
poročila o delu ter povzetki iz gradiv in odločitev sveta in drugih
organov občine. |
|
106. člen |
Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih
občil ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta.
|
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki
so zaupne narave. |
Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi
predpisi, ki urejajo to področje. |
|
X. DELO OBČINSKEGA SVETA V IZREDNEM STANJU |
|
107. člen |
V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje občinskega
sveta ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja
občinskega sveta, ki jih določa statut in ta poslovnik. |
Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej,
predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje
predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče tudi
odstopanje glede javnosti dela občinskega sveta. O odstopanjih odloči
oziroma jih potrdi občinski svet, ko se sestane. |
|
XI. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA |
|
108. člen |
Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe
statuta, ki veljajo za sprejem odlokov. |
Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvetretjinsko večino
glasov navzočih članov. |
|
109. člen |
Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med
sejo občinskega sveta poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more
odločiti, prekine obravnavo točke dnevnega reda in naloži
statutarno-pravni komisiji, da do naslednje seje pripravi razlago
posamezne poslovniške določbe. |
Izven seje sveta daje razlago poslovnika statutarno-pravna komisija.
|
Vsak član občinskega sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga
je dala statutarno-pravna komisija, odloči svet. |
|
XII. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI |
|
110. člen |
Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati poslovnik, ki ga je
Občinski svet občine Beltinci sprejel na seji dne 1. 8. 1995. |
|
111. člen |
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
|
Župan |
Občine Beltinci |
Jožef Kavaš l. r. |
|