Na podlagi 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN, 57/11), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09 – ZPNačrt-A, 108/09, 48/12 in 57/12), 3. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo in 21/13), Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12 in 109/12), Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 19/13) in 16. člena Statuta Občine Zreče (Uradni list RS, št. 87/12) je Občinski svet Občine Zreče na svoji 21. redni seji dne 04.12.2013 sprejel

ODLOK

O NAČINU OPRAVLJANJA OBVEZNE LOKALNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE OSKRBE S PITNO VODO V OBČINI ZREČE

1.  Splošne določbe

1. člen

(uporaba izrazov)

V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.

2. člen

(javna služba)

(1) Ta odlok določa način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe varstva okolja oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: javna služba) na območju občine Zreče (v nadaljevanju: občina).

(2) V okviru javne službe se izvaja oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo iz javnega vodovoda, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali.

(3) Ne glede na prejšnji odstavek se za javno službo ne šteje oskrba nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov ter nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah s pitno vodo ne glede na to, ali se zagotavlja iz javnega vodovoda, če:

1.   se voda uporabi za namen, ki ni oskrba s pitno vodo in za katerega je treba pridobiti vodno pravico v skladu s predpisom, ki ureja vode, in

2.   iz vode nastaja industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.

(4) Ne glede na prejšnji odstavek se takrat, kadar se oskrba s pitno vodo zagotavlja iz javnega vodovoda, za javno službo šteje:

1.   oskrba stavb ali gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo v delu, kjer se v njih izvajajo državne ali občinske javne službe,

2.   oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje javnih površin,

3.   oskrba zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov s pitno vodo,

4.   oskrba s pitno vodo, ki je na javnih površinah namenjena splošni rabi, in

5.   oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje površin, ki pripadajo stavbi iz drugega odstavka tega člena, če letna količina ne presega 50 m³.

3. člen

(opredelitev pojmov)

Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:

Pitna voda je voda v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo.

Oskrbovalno območje je eno ali več poselitvenih območij skupaj, ki ga s pitno vodo oskrbuje posamezni vodovod.

Izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: izvajalec) je pravna oseba, ki se jo na podlagi zakonskih in podzakonskih predpisov določi v tem odloku.

Uporabnik vode je fizična ali pravna oseba, ki ima izveden priključek na javni ali zasebni vodovod ali ki z dovoljenjem izvajalca javne službe odvzema pitno vodo iz javnega ali zasebnega vodovoda oziroma koristi njeno požarno varstveno funkcijo.

Sistem za oskrbo s pitno vodo (v nadaljevanju: vodovod) je sistem elementov vodovoda, kot so zajetja, vodnjaki, objekti in naprave za pripravo in obdelavo pitne vode, cevovodi, črpališče, vodohrani in čistilne naprave, ter oprema, kot so priključki in hidranti, ki pretežni del rednega obratovanja delujejo kot samostojen vodovodni sistem, hidravlično ločen od drugih vodovodov.

Javni vodovod sestavljajo transportno, primarno in sekundarno omrežje z objekti in napravami, ki služijo za oskrbo s pitno vodo. Zasebni vodovod je vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti oseb zasebnega prava in namenjeni lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo.

Transportni vodovod je del vodovoda, na katerem ni priključkov neposrednih porabnikov pitne vode in je namenjen za transport vode na večje razdalje od vodnih virov do primarnega vodovoda.

Primarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za obdelavo vode, vodohrani in črpališča, ki so namenjeni transportu pitne vode od enega ali več vodnih virov do sekundarnega vodovoda. Gradbeni inženirski objekti in oprema primarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura.

Sekundarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka v omrežju in za obdelavo vode na sekundarnem vodovodu, ki je namenjeno za neposredno priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju. V sekundarni vodovod je vključeno tudi vodovodno omrežje, vključno z zunanjimi hidranti, in vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin. Gradbeni inženirski objekti in oprema sekundarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura.

Hidrantno omrežje so gradbeni inženirski objekti in naprave, s katerimi se voda od vira za oskrbo z vodo dovaja do zunanjih hidrantov, ki se uporabljajo za gašenje požara ali se nanje priključijo gasilna vozila z vgrajenimi črpalkami ali prenosne gasilne črpalke.

Vodovodni priključek je del stavbe in je v lasti uporabnika ter je sestavljen iz:

·      priključnega sklopa na sekundarno omrežje,

·      dovodne cevi na odseku med javnim vodovodom in obračunskim vodomerom,

·      ventila pred obračunskim vodomerom,

·      čistilnega kosa (odvisno od nazivnega premera) in prilagoditvenega kosa,

·      obračunskega vodomera z nepovratnim ventilom.

Meja med vodovodnim priključkom in interno vodovodno napeljavo uporabnika je spoj med obračunskim vodomerom in ventilom za obračunskim vodomerom. V primeru, ko vodovodni priključek nima vodomera, je mesto priključitve na sekundarni javni vodovod meja med vodovodnim priključkom in interno vodovodno napeljavo uporabnika.

Vodomerno mesto je zunanji ali notranji talni jašek ali zidna niša, v katerem je vodomer, ki mora imeti toplotno zaščito pred zmrzovanjem.

Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo je oskrba prebivalcev s pitno vodo na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami, na območjih, kjer se storitve javne službe ne izvajajo.

Obdelava vode je filtriranje, čiščenje in dezinfekcija vode iz vodnega vira, ki je namenjen oskrbi s pitno vodo.

Kataster javnega vodovoda (v nadaljevanju: kataster) je baza podatkov o infrastrukturnih objektih, omrežjih in napravah, namenjenih izvajanju javne službe.

Kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske javne infrastrukture.

V tem odloku uporabljeni izrazi imajo enak pomen kot je določen v zakonu, ki ureja gospodarske javne službe in v zakonu, ki ureja varstvo okolja, in na njuni podlagi sprejetimi podzakonskimi predpisi.

4. člen

(uporabniki javne službe)

(1) Uporabniki javne službe so lastniki stavbe, dela stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki je priključen na javni vodovod in se zanj zagotavlja javna služba.

(2) Če je stavba, del stavbe ali gradbeni inženirski objekt v solastnini, lahko obveznosti uporabnikov javne službe iz prejšnjega odstavka prevzame eden od solastnikov, če je med njimi dosežen pisni dogovor.

(3) V večstanovanjskih stavbah, v katerih ni zagotovljenega ločenega odjema pitne vode po posameznih stanovanjskih enotah, obveznosti uporabnikov javne službe izvršuje upravnik stavbe, ki zagotavlja porazdelitev stroškov med lastniki delov stavbe v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje večstanovanjskih stavb.

(4) Uporabniki javne službe iz 1. in 2. točke četrtega odstavka 2. člena tega odloka so izvajalci državnih ali občinskih javnih služb ali upravljavci javnih površin, za katere se uporablja pitna voda, ki se odvzema iz javnega vodovoda.

(5) Uporabnik javne službe iz 3. in 4. točke četrtega odstavka 2. člena tega odloka je občina.

(6) Evidentiranje količine odvzete pitne vode iz javnega vodovoda, določitev plačnika ter plačilo storitev javne službe za uporabnike javne službe iz četrtega in petega odstavka tega člena se izvaja v skladu z določili tega odloka.

5. člen

(vsebina odloka)

(1) S tem odlokom se določa način opravljanja javne službe, ki obsega:

·      organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,

·      vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorska razporeditev,

·      pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin,

·      pravice in obveznosti uporabnikov,

·      vire financiranja javne službe in način njenega oblikovanja,

·      vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lastnina občine,

·      cene storitev javne službe,

·      javna pooblastila izvajalca javne službe,

·      nadzor nad izvajanjem javne službe,

·      kazenske določbe.

(2) Lastna oskrba s pitno vodo se na območju Občine Zreče izvaja na območjih poselitve, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe pod pogoji, kot jih določa uredba, ki ureja področje oskrbe s pitno vodo in kot jih določa ta odlok.

6. člen

(uporaba predpisov)

Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz drugega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo republiški predpisi s področja varstva okolja.

2.  Organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe

7. člen

(oblika zagotavljanja javne službe)

(1) Javna služba se opravlja v obliki režijskega obrata Občine Zreče.

(2) Izvajalec javne službe iz prvega odstavka tega člena je upravljavec javnega vodovoda na območju, kjer se zagotavlja opravljanje javne službe.

(3) Območja, kjer se zagotavlja izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo, so določena v grafični prilogi tega odloka.

(4) Občina Zreče mora zagotavljati izvajanje storitev javne službe na vseh poselitvenih območjih na njenem območju, razen na poselitvenih območjih, kjer se oskrbuje iz posameznega vodnega vira manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem ali je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo manj kot 10 m³ pitne vode na dan.

8. člen

(obveznosti izvajalca javne službe)

(1) Izvajalec javne službe mora biti tehnično opremljen in strokovno usposobljen za kakovostno izvajanje javne službe. Zagotavljati mora zdravstveno ustreznost pitne vode in varnost oskrbe s pitno vodo, upoštevati vse zakonske in podzakonske predpise s področja oskrbe s pitno vodo.

(2) Poročila o izvajanju javne službe mora izvajalec javne službe izvajati skladno z uredbo, ki ureja oskrbo s pitno vodo.

3.  Vrste in obseg storitev javne službe

9. člen

(vrsta in obseg storitev javne službe)

(1) S storitvami javne službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo stavb ter gradbenih inženirskih objektov, če se v njih zadržujejo ljudje in se pitna voda uporablja za oskrbo živali.

(2) Za storitve javne službe se ne šteje oskrba s pitno vodo nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah in oskrba s pitno vodo nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov, če:

1.   iz vode nastaja zaradi njene rabe industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo,

2.   je namen rabe vode proizvodnja pijač,

3.   se voda rabi za tehnološke namene, pri katerih je voda pretežna sestavina proizvodov,

4.   se voda rabi za polnjenje bazenskih kopališč ali

5.   se voda rabi za namakanje ali pranje površin, ki niso javne površine.

(3) Ne glede na določbe 1. točke prejšnjega odstavka se za storitve javne službe šteje oskrba s pitno vodo stavb ali gradbenih inženirskih objektov, v katerih se opravljajo storitve državnih in občinskih javnih služb.

10. člen

(program oskrbe s pitno vodo)

(1) Javna služba se izvaja v skladu s programom oskrbe s pitno vodo, ki ga mora pripraviti izvajalec javne službe v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo.

(2) Izvajalec javne službe mora uporabnikom javne službe omogočiti vpogled v potrjen program oskrbe s pitno vodo na sedežu izvajalca javne službe. 

11. člen

(zagotavljanje oskrbe s pitno vodo)

Oskrba s pitno vodo na območju občine Zreče se zagotavlja:

1.   iz javnih vodovodnih sistemov (izvajanje javne službe) in

2.   iz zasebnih vodovodnih sistemov (lastna oskrba).

4.  Pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe

4.1  Opremljenost naselij z javnim vodovodom

12. člen

(opremljenost naselij)

(1) Območje poselitve s petdeset (50) ali več prebivalci s stalnim prebivališčem in z gostoto poselitve večjo od pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar mora biti opremljeno z javnim vodovodom.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora biti z javnim vodovodom opremljeno tudi območje poselitve z manj kot petdeset (50) prebivalcev s stalnim prebivališčem in gostoto poselitve manjšo ali enako pet (5) prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar, razen če se na območju poselitve izvaja lastna oskrba s pitno vodo ali samooskrba objekta s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in sta hkrati izpolnjena naslednja pogoja:

1.   da se iz posameznega zasebnega vodovoda oskrbuje manj kot petdeset (50) prebivalcev s stalnim prebivališčem in

2.   da je letna povprečna zmogljivost posameznega zasebnega vodovoda manjša od 10 m³ pitne vode na dan.

(3) Predvidena poselitvena območja morajo biti pred začetkom uporabe stavb na njih opremljena z javnim vodovodom, če je predvideno, da bodo na njih izpolnjeni pogoji iz prvega ali drugega odstavka tega člena.

4.1.1   Oskrba s pitno vodo v naselju, ki je opremljeno z javnim vodovodom

13. člen

(priključitev na javni vodovod)

(1) Stavba ali gradbeni inženirski objekt iz drugega odstavka 2. člena tega odloka, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, morata biti priključena na javni vodovod v skladu z določili tega odloka.

(2) Na javni vodovod mora biti priključena vsaka stavba ali gradbeni inženirski objekt posebej, zanje pa mora biti zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z obračunskim vodomerom.

(3) V večstanovanjskih stavbah mora biti za posamezen del stavbe (stanovanjske in poslovne) zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z ločenimi obračunskimi vodomeri.

(4) Merjenje porabe pitne vode v stavbi ali gradbenim inženirskem objektu mora biti zagotovljeno pred odjemnim mestom, do katerega lahko dostopa izvajalec javne službe.

(5) Ne glede na drugi odstavek tega člena se v primerih, ko se na kmetijskem gospodarstvu ali v nestanovanjskih stavbah, ki predstavljajo zaokroženo celoto in imajo enega lastnika, s pitno vodo iz javnega vodovoda oskrbuje več stavb, lahko zagotavlja odjem pitne vode na enem odjemnem mestu.

(6) Načrtovanje in gradnjo priključka na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki se priključuje na javni vodovod.

(7) Soglasje za priključitev stavbe ali gradbenega inženirskega obkekta na javni vodovod izda izvajalec javne službe, v skladu z določili zakona, ki ureja graditev objektov in zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

14. člen

(prepoved priključitve na javni vodovod)

(1) Stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, za katerega odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode ni urejeno v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju odpadne vode, in predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, izvajalec ne sme priključiti na javni vodovod.

(2) Če lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta za rabo pitne vode iz javnega vodovoda, ki ne šteje za javno službo, ni pridobil vodne pravice s predpisi, ki urejajo vode, izvajalec javne službe stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, v delu, ki se nanašajo na rabo pitne vode iz javnega vodovoda, ki ne šteje za javno službo, ne sme priključiti na javni vodovod.

15. člen

(odstranitev priključka stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod)

(1) Odstranitev priključka stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod je dovoljena v primerih odstranitve stavbe ali inženirskega objekta, ki je priključena na javni vodovod.

(2) Odstranitev priključka stavbe na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta. O odstranitvi priključka stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod mora lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta obvestiti upravljavca javnega vodovoda najmanj trideset (30) dni pred začetkom del. Lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta mora preverjanje izvedbe odstranitve priključka stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod dopustiti upravljavcu javnega vodovoda in storjene storitve plačati izvajalcu.

(3) Začasno ukinitev vodovodnega priključka izvede izvajalec v primeru, da je stavba prazna neprekinjeno več kot sto dvajset (120) dni in računi za vodo niso plačani. Stroške ponovne priključitve plača uporabnik.

16. člen

(dostop)

Javni vodovod in vodovodni priključek z vodomernim mestom morajo biti vedno dostopni izvajalcu. Na njih ni dovoljeno postaviti in zgraditi ničesar brez soglasja upravljavca javnega vodovoda skladno z veljavno zakonodajo.

17. člen

(obnova priključka stavbe na sekundarni vodovod)

(1) Uporabnik mora priključek stavbe na sekundarni vodovod obnoviti:

·      najkasneje, ko doseže starost trideset (30) let,

·      če njegovo stanje kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in zaradi tega vodne izgube,

·      če njegovo stanje ogroža varnost oskrbe s pitno vodo,

·      če je zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov,

·      če se obnavlja javni vodovod ali druga infrastruktura.

(2) Vsa obnovitvena dela na priključku stavbe na sekundarni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe. Lastnik ali najemnik stavbe mora preverjanje izvedbe obnovitvenih del in delovanje cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod dopustiti in storjene storitve plačati izvajalcu del.

18. člen

(prepoved lastne oskrbe s pitno vodo)

(1) V stavbi, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, ni dovoljena lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek je v stavbi, ki še ni priključena na javni vodovod in so postopki za priključitev v teku, do priključitve na javni vodovod lastna oskrba s pitno vodo dovoljena.

(3) Zajetja za pitno vodo, iz katerega se s pitno vodo oskrbuje javni vodovod, se ne smejo uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo ali druge rabe voda, razen če gre za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda, za katero je pridobljena vodna pravica v skladu s predpisi, ki urejajo vode.

4.1.2  Oskrba s pitno vodo v naselju, ki ni opremljeno z javnim vodovodom

19. člen

(lastna oskrba s pitno vodo)

Lastna oskrba s pitno vodo se lahko izvaja na območju poselitve in za posamezne dele stavbe ali gradbene inženirske objekte, kjer občina ne zagotavlja javne službe.

4.2  Evidence

20. člen

(evidence)

Izvajalec javne službe mora voditi evidence v skladu s predpisi, ki veljajo za področje izvajanja javne službe.

4.3  Obveznosti izvajalca

21. člen

(obveznosti izvajalca)

V zvezi z izvajanjem javne službe je izvajalec dolžan:

·      ob obnovi vodovodnega priključka ali izvedbi drugih vzdrževalnih del na priključku prevzeti v upravljanje vodovodne priključke obstoječih stavb,

·      zagotavljati obratovanje javnega vodovoda,

·      načrtovati in izvajati vzdrževalna dela na javnem vodovodu,

·      izdelovati projektne naloge, ki obsegajo pisno in slikovno gradivo z usmeritvami, kako naj projektant izdela projektno dokumentacijo ukrepov na javnem vodovodu,

·      izdelovati programske rešitve, ki obsegajo pisno in slikovno gradivo z usmeritvami in rešitvami za izvedbo javnega vodovoda v okviru opremljanja zemljišč za gradnjo,

·      izvajati strokovni nadzor nad gradnjo omrežja, objektov in naprav javnega vodovoda,

·      vzdrževati priključke stavb na sekundarni vodovod,

·      izvajati nadzor nad montažo vodovodnega priključka, v primeru, da izvede montažo drugi izvajalec del montaže vodovodnega priključka s priznano usposobljenostjo,

·      vzdrževati in zamenjevati obračunske vodomere skladno s predpisi o meroslovju,

·      izvajati notranji nadzor skladno s predpisi o pitni vodi,

·      v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, pisno in v sredstvih javnega obveščanja oziroma na krajevno primeren način, obveščati uporabnike o času trajanja in ukrepih ob prekinitvah dobave vode ali o spremembah kakovosti vode,

·      voditi kataster vodovoda in druge evidence,

·      odčitavati obračunske vodomere in obračunavati porabljeno vodo,

·      izvajati javna pooblastila,

·      na javnem vodovodnem omrežju preizkušati in vzdrževati hidrante za zagotavljanje oskrbe z vodo,

·      nadzorovati izvajalce pri gradnji gospodarske infrastrukture ter lastnike ali uporabnike zasebnih zemljišč v delu, kjer poteka javni vodovod,

·      dvigovati raven odpornosti vodovodnega omrežja na naravne in druge nesreče,

·      izvajati priprave za hitro ponovno vzpostavitev delovanja vodovodnega omrežja po naravnih in drugih nesrečah oziroma priprave za nadomestno oskrbo z vodo in v okviru priprav izdelati ustrezne načrte zaščite in reševanja ter načrte dejavnosti,

·      izvajati nadomestno oskrbo z vodo ob prekinitvah dobave,

·      voditi evidence o stavbah in opremi priključkov stavb na sekundarni vodovod in trasah teh priključkov,

·      izvajati druge obveznosti iz tega odloka.

4.4  Prekinitve in omejitve oskrbe s pitno vodo iz javnega vodovoda

22. člen

(prekinitve oskrbe s pitno vodo iz javnega vodovoda)

(1) Upravljavec javnega vodovoda lahko uporabniku javne službe prekine oskrbo s pitno vodo, če uporabnik s svojim ravnanjem ogroža nemoteno in varno oskrbo s pitno vodo drugih uporabnikov javne službe.

(2) Upravljavec javnega vodovoda lahko začasno prekine ali omeji oskrbo s pitno vodo v primeru izvedbe vzdrževalnih del na javnem vodovodu ali priključkih na javni vodovod.

(3) V primeru načrtovanih vzdrževanih del upravljavec javnega vodovoda o predvidenem času in trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike javne službe obvesti najmanj en dan pred predvideno prekinitvijo na krajevno običajen način in z objavo na svoji spletni strani.

(4) V primeru nepredvidljivih vzdrževalnih del upravljavec javnega vodovoda o predvidenem trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike javne službe obvesti na krajevno običajen način takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa v roku 24 ur po prekinitvi ali omejitvi.

(5) V primeru prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo, ki nastopi zaradi višje sile ali zaradi preprečitve ogrožanja zdravja ter življenja ljudi in živali, upravljavec javnega vodovoda o predvidenem trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike javne službe obvesti na krajevno običajen način takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa v roku 24 ur po prekinitvi ali omejitvi.

(6) V primeru prekinitve oskrbe s pitno vodo, ki je daljša od 24 ur, mora upravljavec javnega vodovoda uporabnikom javne službe zagotoviti pitno vodo za nujni obseg porabe, razen če do prekinitve pride zaradi razlogov iz prvega odstavka tega člena.

(7) Izvajalec prekine oskrbo z vodo uporabniku na podlagi predhodnega obvestila in na stroške uporabnika tudi v naslednjih primerih:

·      če je vodovodni priključek na javni vodovod izveden brez soglasja izvajalca ali v nasprotju s soglasjem izvajalca,

·      če interna napeljava in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo drugim uporabnikom,

·      če brez soglasja izvajalca dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno napeljavo ali če spremeni zmogljivost svoje napeljave,

·      če izvajalcu ne omogoči vzdrževanja vodovodnega priključka, kot to določajo predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javne službe,

·      če izvajalcu ne omogoči vzdrževanja obračunskega vodomera, kot določajo predpisi o meroslovju,

·      če izvajalcu ne omogoči odvzema vzorca vode,

·      če izvajalcu ne omogoči rednih vzdrževalnih del na vodovodnem priključku,

·      če svojevoljno spremeni izvedbo priključka ali opravi kakršenkoli poseg na obračunskem vodomeru,

·      če ne uredi vodomernega mesta v skladu z zahtevami izvajalca,

·      če ne dovoli obnove vodovodnega priključka pri obnovi javnega vodovoda,

·      če krši objavljene omejitve pri varčevanju z vodo,

·      če z odvodom odpadne vode ali z ravnanjem z odpadki ogroža vodne vire ali dobavo vode,

·      če je zaradi stanja interne napeljave ali vodomernega mesta ogrožena oskrba drugih uporabnikov ali ogrožena ustreznost vode v javnem vodovodu,

·      če uporabnik ne plača računov za storitve v roku 15 dni od prejema opomina, s katerim je opozorjen na prekinitev oskrbe in

·      na podlagi odločbe inšpektorja.

(8) Prekinitev oskrbe z vodo velja za čas do odprave vzroka prekinitve. Uporabnik plača dejansko nastale stroške, ki nastanejo pri prekinitvah in ponovnih priključitvah oskrbe z vodo. (9) Izvajalec je dolžan uporabniku ponovno zagotoviti oskrbo z vodo najkasneje v dveh delovnih dneh po odpravi vzroka prekinitve.

(10) Upravljavec lahko prekine dobavo vode samo v primeru, ko s prekinitvijo ne posega v pravice drugih uporabnikov.

(11) Izvajalec ima pravico prekiniti oskrbo z vodo za krajši čas zaradi planiranih vzdrževalnih del ali nastalih okvar na javnem vodovodu. O vzrokih, o času trajanja prekinitve ter o navodilih za ravnanje uporabnikov med prekinitvijo izvajalec obvesti uporabnike pisno v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, ter preko sredstev javnega obveščanja oziroma na krajevno primeren način. V primeru nepredvidljivih prekinitev oskrbe s pitno vodo katere trajajo manj kot dve uri upravljavec uporabnikov ne obvešča.

23. člen

(omejitve odjema pitne vode iz javnega vodovoda)

V primeru pomanjkanja pitne vode ali poškodb javnega vodovoda, zaradi katerih je lahko ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko upravljavec javnega vodovoda omeji odjem pitne vode iz javnega vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba s pitno vodo prednost pred drugimi rabami vode.

4.5  Izvajanje javne službe v primeru izrednih dogodkov

24. člen

(izvajanje javne službe v primeru izrednih dogodkov)

(1) Izvajalec javne službe mora v primeru izrednih dogodkov izvajati javno službo v skladu s programom ukrepov v primeru izrednih dogodkov. Program ukrepov v primeru izrednih dogodkov pripravi izvajalec javne službe v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, in ga predloži občinskemu svetu v potrditev.

(2) Stroški oskrbe s pitno vodo v primerih iz prvega odstavka tega člena se krijejo iz občinskega proračuna.

4.6  Evidentiranje količine odvzete pitne vode iz javnega vodovoda

25. člen

(evidentiranje količine odvzete pitne vode iz javnega vodovoda)

(1) Izvajalec meri količino porabljene vode v kubičnih metrih z obračunskimi vodomeri.

(2) Za porabljeno vodo izstavi izvajalec javne službe račun uporabniku mesečno na podlagi:

·      odčitane količine porabljene vode,

·      povprečne dnevne porabe vode v preteklem obračunskem obdobju ali

·      ocenjene količine porabljene vode v daljšem obračunskem obdobju, če meritev z vodomerom ni možna.

(3) Račun iz drugega odstavka tega člena se izstavi lastniku stavbe ali uporabniku vode v stavbi.

(4) V stavbi z več stanovanji izda izvajalec javne službe račun iz drugega odstavka tega člena upravniku stavbe. Izvajalec javne službe lahko izdaja račune tudi posameznim uporabnikom stavbe na podlagi pisnega dogovora z upravnikom stavbe ali pooblaščencem skupnosti lastnikov stanovanj.

(5) Če je več uporabnikov priključenih na isti obračunski vodomer in uporabniki nimajo upravnika stavbe, ti sporočijo kdo je prejemnik računov za porabljeno vodo. Izvajalec javne službe lahko izdaja račune tudi posameznim uporabnikom, če več kot polovica uporabnikov, priključenih na isti obračunski vodomer, podpiše delilno razmerje.

(6) Ko zaradi okvare obračunskega vodomera ni mogoče ugotoviti dejanske porabe vode, izvajalec javne službe upošteva pri obračunu vode povprečno količino porabljene vode v obdobju dvanajstih mesecev pred nastankom okvare.

26. člen

(vodomeri v interni napeljavi)

(1) Vodomeri v interni napeljavi uporabnika so namenjeni za interno porazdelitev stroškov oskrbe s pitno vodo. Teh vodomerov izvajalec javne službe ne vzdržuje in ne odčitava. Vodomeri v interni napeljavi se lahko namestijo za obračunskim vodomerom, ki je nameščen v zunanjem merilnem jašku.

(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko izvajalec javne službe in uporabnik ali upravnik stavbe, ki je priključena na sekundarni vodovod skleneta pogodbo o odčitavanju in vzdrževanju vodomerov v interni napeljavi.

(3) Interna delitev stroškov na porabljeno vodo posameznim uporabnikom ni obveznost izvajalca javne službe, kar pomeni, da uporabniki odgovarjajo nerazdelno solidarno do popolnega plačila dolga.

4.7  Zagotavljanje skladnosti pitne vode

27. člen

(zagotavljanje skladnosti pitne vode)

(1) Upravljavec javnega vodovoda mora zagotavljati skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode.

(2) Upravljavec javnega vodovoda mora imeti zaposleno odgovorno osebo za zagotavljanje skladnosti z zahtevami republiškega predpisa o pitni vodi, ki ima najmanj visoko strokovno izobrazbo naravoslovne, tehnične ali zdravstvene smeri.

(2) Skladnost mora biti zagotovljena:

·      na mestih do merilnega mesta, kjer se voda uporablja kot pitna voda,

·      v primeru oskrbe s pitno vodo s cisternami: na mestu iztoka iz cisterne.

(3) Upravljavec javne službe ni odgovoren za kvaliteto pitne vode v internem omrežju (od števca do izliva).

(4) Upravljavec javnega vodovoda mora izvajati notranji nadzor nad zagotavljanjem skladnosti pitne vode v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in zdravstveno ustreznost živil.

(5) Ne glede na določila prejšnjih odstavkov tega člena se šteje, da je upravljavec javnega vodovoda izpolnil svoje obveznosti, kadar dokaže, da je vzrok neskladnosti hišno vodovodno omrežje ali njegovo vzdrževanje. Hišno vodovodno omrežje zajema cevovod, opremo in naprave, ki so vgrajene med vodomerom na priključku na sistem za oskrbo s pitno vodo in mestih uporabe pitne vode.

(6) Ne glede na prejšnji odstavek mora izvajalec javne službe, kadar obstaja sum, da zaradi hišnega vodovodnega omrežja pitna voda ni skladna, zagotoviti priporočila lastnikom objektov o ukrepih za zmanjšanje ali odpravo tveganja.

(7) V javnih objektih (vrtci, šole, bolnišnice, restavracije ipd.) je za odpravo neskladnosti, ki je posledica hišnega vodovodnega omrežja ali njegovega vzdrževanja, odgovoren lastnik ali upravljavec javnega objekta.

4.8  Informacije o motnjah pri oskrbi s pitno vodo

28. člen

(informacije o motnjah pri oskrbi s pitno vodo)

Informiranje in ukrepanje v primeru neskladnosti kvalitete pitne vode se mora izvajati v skladu z veljavno zakonodajo.

5.  Pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe

5.1  Pravice uporabnikov storitev javne službe

29. člen

(pravice uporabnikov storitev javne službe)

(1) Uporabniki imajo pravico do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine.

(2) Uporabnik ima na podlagi soglasja upravljavca javnega vodovoda pravico:

·      priključitve stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod,

·      spremeniti dimenzijo priključka stavbe na javni vodovod, traso priključka in vodomerno mesto,

·      izvesti dodatna dela na priključku stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod,

·      povečati odjem pitne vode,

·      odstranitve priključka stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod.

5.2  Obveznosti uporabnikov storitev javne službe

30. člen

(obveznosti uporabnikov storitev javne službe)

Uporabniki morajo:

·      ob obnovi vodovodnega priključka ali izvedbi drugih vzdrževalnih del na priključku, vodovodne priključke obstoječih stavb predati v vzdrževanje izvajalcu,

·      zagotavljati dostop izvajalcu javne službe za opravljanje del na svojem zemljišču v zvezi z javnim vodovodom,

·      sporočati okvare na javnem vodovodu, priključku stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod,

·      zagotoviti izvajalcu javne službe dostop za odčitavanje, pregled, vzdrževanje ali zamenjavo obračunskega vodomera,

·      izvajalcu javne službe zagotoviti dostop za izvajanje rednih vzdrževalnih del na priključku stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod,

·      pisno obveščati izvajalca javne službe o spremembi naslova, lastništva in drugih spremembah, ki vplivajo na opravljanje storitev javne službe,

·      plačevati račune za dobavo pitne vode v roku, navedenem na računu,

·      urejati delitve stroškov porabljene pitne vode v večstanovanjskih stavbah,

·      upoštevati varčevalne ukrepe iz objav v primeru motenj pri oskrbi s pitno vodo,

·      urediti odjemno mesto skladno z zahtevami upravljavca javnega vodovoda,

·      pisno obveščati upravljavca javnega vodovoda o odvzemu pitne vode iz hidrantov,

·      odgovarjati za škodo, ki jo s svojim ravnanjem povzročijo na javnem vodovodu,

·      odgovarjati za škodo zaradi nastale motnje pri oskrbi z vodo kot posledice njegovega ravnanja in

·      opravljati druge obveznosti iz tega odloka.

5.3  Prehod za dostop do vodovodnega omrežja

31. člen

(zagotovitev prehoda)

(1) Za zagotovitev nemotenega obratovanja in vzdrževanja priključka stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod mora lastnik nepremičnine, preko katere je potreben prehod za dostop do javnega vodovoda, dovoliti prehod upravljavcu javnega vodovoda.

(2) Lastniku nepremičnine iz prvega odstavka tega člena, mora upravljavec javnega vodovoda, v primeru prehoda, na nepremičnini vzpostaviti prvotno stanje.

5.4  Odvzemi vode iz javnih hidrantov

32. člen

(odvzem vode iz javnega hidranta)

(1) Uporabnik lahko odvzame vodo iz hidrantov na javnem vodovodu za čiščenje občinskih cest, zalivanje zelenic, izpiranje kanalov, utrjevanje cestišč ali druga gradbena dela, za javne prireditve, protiprašno škropljenje občinskih cest in za polnjenje cistern le na podlagi predhodnega soglasja upravljavca javnega vodovoda, in če razmere na vodovodnem omrežju dopuščajo tak odvzem vode. Odjem v teh primerih je mogoč le s hidrantnim nastavkom z vgrajenim obračunskim vodomerom, registriranem pri upravljavcu javnega vodovoda, ki je izvajalec javne službe.

(2) V primerih odvzema vode iz prejšnjega odstavka tega člena se med upravljavcem javnega vodovoda in uporabnikom sklene pogodba, v kateri se določi pogoje odvzema in plačila stroškov porabljene vode po veljavnem ceniku oskrbe s pitno vodo.

(3) Poraba vode iz hidrantnega omrežja, ki je zgrajeno kot del vodovodne napeljave uporabnika, se mora registrirati preko obračunskega vodomera.

33. člen

(odvzem vode iz javnega hidranta brez soglasja izvajalca javne službe)

(1) Brez soglasja upravljavca javnega vodovoda se sme uporabiti voda iz hidranta na javnem vodovodu samo za gašenje požarov, izvajanje drugih nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah. V teh primerih mora uporabnik pisno v osmih (8) dneh obvestiti upravljavca javnega vodovoda o kraju uporabe, času odvzema vode, količini porabljene vode in o morebitnih pomanjkljivostih na hidrantih.

(2) Enote javne gasilske službe v občini lahko za namen pripravljenosti na nesreče izvajajo gasilski preventivni pregled hidrantnega omrežja. Pri tem izvedejo vizualni pregled fizičnega stanja hidrantnega priključka in izvedejo poskusni priklop na hidrant. O ugotovljenih pomanjkljivostih mora javna gasilska služba v občini obvesti upravljavca javnega vodovoda.

34. člen

(stroški odprave okvare ali poškodbe hidranta)

(1) Uporabnik mora po uporabi hidranta na javnem vodovodu zagotoviti brezhibno stanje hidranta. Stroški odprave okvare ali poškodbe hidranta, nastale med njegovo uporabo, bremenijo uporabnika.

(2) Določbe prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo za okvare ali poškodbe hidrantov, ki nastanejo pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah.

(3) Poraba vode iz hidrantnega omrežja, ki je zgrajeno kot del vodovodne napeljave uporabnika, se mora registrirati preko obračunskega vodomera.

5.5  Uporaba priključka stavbe na sekundarni vodovod

35. člen

(obveznost prijave)

(1) Uporabnik brez soglasja upravljavca javnega vodovoda ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati priključka na javni vodovod.

(2) Uporabnik mora vsako okvaro na priključku stavbe ali gradbenega inženirskega objekta prijaviti upravljavcu javne službe.

36. člen

(stroški)

(1) Uporabnik mora kriti dejanske stroške:

·      prve nabave in vgradnje obračunskega vodomera ter stroške celotne izvedbe novega priključka stavbe na javni vodovod,

·      odprave okvare priključka na javni vodovod ali njegove zamenjave, ki jo povzroči uporabnik sam,

·      okvar, nastalih na vodovodnem omrežju uporabnika, razen če so okvare nastale po krivdi upravljavca javnega vodovoda.

(2) Stroške storitev upravljavca javne službe iz prvega odstavka tega člena mora plačati uporabnik izvajalcu del.

37. člen

(izredna kontrola točnosti obračunskega vodomera)

Uporabnik lahko poleg redne kontrole zahteva tudi izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če sumi, da meritev ni pravilna. Če se pri kontroli obračunskega vodomera ugotovi, da ta izkazuje porabo vode izven dopustnih toleranc, nosi stroške izredne kontrole vodomera upravljavec javnega vodovoda, v nasprotnem primeru pa uporabnik.

5.6  Obveznosti izvajalcev del

38. člen

(obveznosti izvajalcev del)

(1) Izvajalci del vzdrževanja in gradnje objektov druge gospodarske infrastrukture ter lastniki ali uporabniki zasebnih zemljišč, v katerih poteka javni vodovod, morajo pri uporabi zemljišč, vzdrževanju ali gradnji infrastrukture zagotoviti, da ne pride do poškodb javnega vodovoda in priključkov na javni vodovod.

(2) Pred pričetkom vzdrževalnih del ali gradnje iz prvega odstavka tega člena si mora izvajalec del iz prvega odstavka tega člena pri upravljavcu javnega vodovoda pridobiti podatke o poteku javnega vodovoda in soglasje s pogoji za izvedbo del ter ga o pričetku del pisno obvestiti. Upravljavec javnega vodovoda mora na zahtevo izvajalca del iz prvega odstavka tega člena, oziroma lastnika ali uporabnika zasebnega zemljišča, v katerem poteka javni vodovod, v naravi označiti traso javnega vodovoda.

(3) Izvajalci del iz prvega odstavka tega člena morajo po zaključku vzdrževalnih del ali gradnje na svoje stroške vzpostaviti javni vodovod ali priključek na javni vodovod v prvotno stanje tako, da vsa dela opravijo pod nadzorom upravljavca javnega vodovoda in javno površino vrniti v prvotno stanje. Stroški nadzora so določeni z veljavnim cenikom upravljavca javnega vodovoda in bremenijo izvajalca del.

(4) V primeru nastalih poškodb javnega vodovoda ali priključka na javni vodovod pri izvajanju del iz prvega odstavka tega člena je izvajalec del iz prvega odstavka tega člena dolžan naročiti popravilo poškodb pri upravljavcu javnega vodovoda in poravnati vse stroške popravila.

6.  Viri financiranja javne službe

39. člen

(viri financiranja storitev)

Izvajalec javne službe pridobiva sredstva za izvajanje javne službe:

·      iz plačil uporabnikov storitev javne službe,

·      iz proračuna občine,

·      iz dotacij, donacij in subvencij,

·      iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine.

40. člen

 (sredstva za razvoj infrastrukture)

Sredstva za razvoj infrastrukture se pridobivajo:

·      iz proračuna občine,

·      iz dotacij, donacij in subvencij,

·      iz dolgoročnega kreditiranja,

·      iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine.

7.  Vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe

41. člen

 (infrastruktura lokalnega pomena)

(1) Infrastrukturo lokalnega pomena, potrebno za izvajanje javne službe, ki je lastnina občine, sestavlja javni vodovod, ki je kot občinska gospodarska javna infrastruktura namenjen izvajanju javne službe.

(2) Javni vodovod lahko pod enakimi, z zakonom, tem odlokom in drugimi občinskimi predpisi določenimi pogoji, uporablja vsakdo.

42. člen

 (objekti in naprave v lasti uporabnika)

(1) Objekti in naprave, potrebne za izvajanje javne službe, ki je v lasti uporabnika, je priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod.

(2) Objekte in naprave iz prvega odstavka tega člena redno vzdržuje upravljavec javnega vodovoda.

8.  Cene storitev javne službe

43. člen

 (oblikovanje cen)

(1) Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu z določili veljavnega predpisa o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

(2) Storitve javne službe se obračunavajo v skladu z določili veljavnega predpisa o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

9.  Javna pooblastila izvajalca javne službe

44. člen

 (javna pooblastila izvajalca javne službe)

(1) Izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe izdaja projektne pogoje, soglasja k projektnim rešitvam, smernice in mnenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora.

(2) Za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka tega člena mora imeti izvajalec javne službe zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka.

(3) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, ki z občinskim aktom ali s pogodbo z izvajalcem javne službe niso prenesene na izvajalca javne službe, opravlja občinska uprava.

(4) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge, ki jih občina lahko prenese na izvajalca javne službe so:

·      razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javne službe,

·      investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje dejavnosti javne službe.

(5) Občinska uprava skrbi za koordinacijo med občino in izvajalcem javne službe in izvaja nadzor nad izvajanjem javne službe skladno s predpisi in dogovorjenim načrtom nadzora in zagotavljanja kakovosti.

10.  Nadzor nad izvajanjem javne službe

45. člen

(nadzorni organ)

(1) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvajata pristojni občinski inšpekcijski organ ter občinska uprava občine.

(2) Pri izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.

(3) Pristojni organ občinske uprave občine ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri čemer je dolžan spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

11.  Predpisi, sprejeti na podlagi tega odloka

46. člen

 (tehnični pravilnik)

(1) Upravljavec javnega vodovoda mora sprejeti tehnični pravilnik, s katerim se določijo podrobnejši pogoji za izvajanje storitev javne službe v skladu z določili tega odloka in drugimi predpisi.

(2) Tehnični pravilnik, njegove spremembe in dopolnitve se objavijo uradnem glasilu občine in začnejo veljati petnajsti dan po objavi.

47. člen

 (program ukrepov v primeru izrednih dogodkov)

(1) Upravljavec javnega vodovoda mora program ukrepov v primeru izrednih dogodkov na javnem vodovodu in program ukrepov v primerih izrednih dogodkov zaradi onesnaženja predlagati v sprejem občinskemu svetu v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka.

(2) Program ukrepov v primeru izrednih dogodkov, njegove spremembe in dopolnitve se objavijo v uradnem glasilu občine in začnejo veljati petnajsti dan po objavi.

12.  Kazenske določbe

48. člen

(prekrški)

(1) Z globo 1.000 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:

·      ne priključi stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod v skladu z določili prvega odstavka 13. člena tega odloka;

·      odstrani priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta v nasprotju z določilom 15. člena tega odloka;

·      ne zagotovi izvajalcu javne službe dostopa za opravljanje del na svojem zemljišču v zvezi z javnim vodovodom (druga alineja 30. člena tega odloka);

·      ne zagotovi izvajalcu javne službe dostopa do odčitavanja, pregleda, vzdrževanja ali zamenjave obračunskega vodomera (četrta alineja 30. člena tega odloka);

·      ne zagotovi izvajalcu javne službe dostopa za izvajanje rednih vzdrževalnih del na priključku stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod (peta alineja 30. člena tega odloka);

·      ne upošteva varčevalnih ukrepov iz objav v primeru motenj pri oskrbi s pitno vodo (deveta alineja 30. člena tega odloka);

·      ne uredi odjemnega mesta v skladu z zahtevami upravljavca javnega vodovoda (deseta alineja 30. člena tega odloka);

·      ne dovoli prehoda upravljavcu javnega vodovoda za dostop do javnega vodovoda v skladu z določili 16. in 31. člena tega odloka;

·      odvzame vodo iz hidrantov na javnem vodovodnem omrežju v nasprotju z določili 32. člena tega odloka,

·      če uporabi vodo iz hidranta na javnem vodovodu v nasprotju z določili prvega odstavka 33. člena tega odloka,

·      če prestavi, zamenja ali popravi priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta brez soglasja upravljavca javne službe (35. člen tega odloka);

(2) Z globo 800 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik.

(3) Z globo 500 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.

(4) Z globo 400 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznika.

13.  Prehodna in končna določba

49. člen

 (prenehanje veljavnosti)

Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Zreče (Uradni list RS, št. 75/10).

50. člen

 (objava odloka in začetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 007-0009/2013

Zreče, dne 04.12.2013