Na podlagi 10. in 29.
člena
zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94 14/95, 20/95, 63/95,
73/95, 9/96, 39/96, 44/96, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98, 74/98, 12/99,
16/99 in 59/99) ter 5. člena
statuta Občine Hodoš
(Uradni list RS, št. 47/99), je Občinski svet občine Hodoš na 21. redni
seji dne 21. 6. 2001 sprejel |
O D L O K |
o istovetnostnih
simbolih Občine Hodoš |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
Istovetnostni simboli (v nadaljevanju: simboli) občine so: občinski grb,
občinska zastava, potrditvene prvine (štampiljka, žig in pečat).
|
Istovetnostni simboli občine predstavljajo in označujejo pripadnost
Občini Hodoš. |
Simboli se
uporabljajo v skladu z določbami tega odloka, njihova uporaba ne sme
škodovati ugledu in dostojanstvu Občine Hodoš. |
2. člen |
Izvirniki
istovetnostnih simbolov se hranijo: |
– v HVS evidenci
(Heraldično veksilološki in sigilografski evidenci) Arhiva Slovenije,
|
– v registru društva
Heraldica Slovenica, oziroma Heraldika d. o. o., ki je simbole
ustvarila, |
– v arhivu Občine
Hodoš. |
3. člen |
Simbolov se ne sme
avtorsko zavarovati po drugih osebah, prav tako ne zavarovati ali
uporabljati kot znamko, model ali vzorec za označevanje blaga in
storitev. Kot izjemno pa so simboli avtorsko zavarovani pred
nedovoljenimi posegi v njihovo vsebino in videz po ustanovi (Heraldika
d.o.o.) oziroma osebi, ki je simbole ustvarila. |
4. člen |
Za pravilno uporabo
simbolov in pravilno izvajanje tega odloka je odgovoren župan, ki daje
potrebna pojasnila, sprejema prošnje za uporabo simbolov, izvaja odločbe
o uporabi simbolov, vodi evidenco izdanih odločb, ter opravlja druga
strokovno adiministrativna opravila. |
5. člen |
Prošnji za izdajo
dovoljenja za uporabo simbolov mora biti priložena ustrezna
dokumentacija s tehničnimi podatki in namenom uporabe. Tehnična
dokumentacija mora vsebovati ime in naslov uporabnika grba, opis tehnike
(kot so ofsettisk, sitotisk, perorisba ali druge vrste tiska, suha
tehnika, vezenje, rezbarjenje, fotografija ipd.) in naklado. Če gre za
označbo prireditve, mora prosilec v prošnji opredeliti idejno in
vsebinsko namembnost prireditve, za katero prosi, da se dovoli uporaba
simbolov. |
Prosilec mora
dokumentacijo iz prejšnjega odstavka tega člena predložiti pri Občinski
upravi občine Hodoš v dveh izvodih. |
6. člen |
V odločbi, s katero
se dovoljujejo uporaba simbolov, se določijo pogoji, pod katerimi se
dovoljuje uporaba samo za določen namen in za določen rok, do katerega
je uporaba dovoljena. Izdano dovoljenje lahko izdajatelj odločbe
prekliče, če ugotovi, da uporabnik ne upošteva pogojev, navedenih v
odločbi oziroma dovoljenju, če ne skrbi za primeren videz simbolov ali,
če s svojim ravnanjem škoduje ugledu občine. |
O pritožbi zoper
odločbo iz prvega odstavka tega člena odloča župan občine. |
7. člen |
Gospodarske družbe,
zavodi, društva, ustanove, različne pravne osebe, samostojni podjetniki
ali posamezniki, ki imajo sedež v Občini Hodoš, lahko zaprosijo, da se
jim dovoli uporaba simbolov oziroma njihovih atributov v okviru njihove
dejavnosti in to: |
1. v njihovi firmi
ali podjetju, |
2. v njihovem
zaščitnem znaku (kot tisk ali aplikacije na raznovrstnih osnovah ali kot
samostojni bedži, našitki na oblačilih in podobno), |
3. v obliki brošur in
spominkov (v kulturi in turizmu), |
4. v tiskanih in
zvočnih izvedbah tako za kulturne in prosvetne namene, kot v
ekonomsko-propagandnih namenih v sredstvih javnega obveščanja.
|
O pomembnosti,
časovnem veku, ter o pogojih uporabe simbolov v zgoraj navedenih
primerih odloča Občina Hodoš. |
Uporaba simbola
(grba) Občine Hodoš v njegovi celoti se dovoljuje izjemoma samo tistim
ustanovam, ki imajo javno pooblastilo za izvajanje posebnih nalog iz
pristojnosti občine (gasilska zveza občine, gasilska društva, komunalna
podjetja in podobno). |
II. GRB |
8. člen |
Opis grba, splošno:
|
Grb Občine Hodoš ima
modro, zeleno in rdeče barvno polje, ki so zložena v sestavu trnastega
reza; sestav pokriva srebrna heraldična roža, ki ima v sredini rdeče
srce s črnim latinskim križem; zgornji polji razdeljuje srebrna
helebarda, spodnje pa krasijo trije zlati hrastovi listi. |
Blazon: ščitno ploščo
razdeljuje na tri barvna polja rez talnega trna s svojo konico v sredini
ščita, torej na stičišču modrega, zelenega in rdečega polja; stičišče
pokriva srebrna heraldična roža z zlato obrobo in rdečim srcem namesto
prašnika ter črnim latinskim križem namesto plodnice; izza heraldične
rože vertikalno rastoči drog srebrne helebarde, je s sulično konico
podaljšan do zgornjega roba ščita in razdeljuje modro ter zeleno polje
tako, da je helebardina sekira v modrem, kavelj pa v zelenem polju
ščita; spodnje polje nosi tri zlate hrastove (quercus robur) liste,
katerih peclji segajo v kot ščitovega dna. |
Zlati trak, ki ga
nosi ščit na svojih zunanjih robovih, lahko služi le kot grbovni okras.
|
Upodobitev grba v
izrisu, črno-belem odtisu, pečatni grafiki (miniaturi), heraldični
šrafuri in v barvah skupaj z barvnimi kodami tvorijo mapo “DOS“
(dokument občinske simbolike), ki je priloga temu odloku. |
9. člen |
Grb občine se
uporablja: |
1. v potrditvenih
prvinah (štampiljkah, žigu in pečatu) ter v vseh oznakah občinskih
organov na območju Občine Hodoš, |
2. v prostorih in na
poslopju sedeža občine, na sejah občinskega sveta, na listinah,
čestitkah, vizitkah in podobnih uradnih izkazih, ki jih za službene
namene uporablja župan Občine Hodoš (grb z grbovnim okrasjem se
uporablja ob svečanih priložnostih), |
3. na plaketah in
drugih priznanjih Občine Hodoš se lahko uporablja z grbovnim okrasjem,
|
4. v drugih primerih
pod pogoji tega odloka. |
10. člen |
Grb občine se lahko
uporablja: |
ob mednarodnih,
državnih in medobčinskih srečanjih, športnih, kulturnih in drugih
tekmovanjih, humanitarnih in drugih prireditvah in javnih shodih, na
katerih se občina predstavlja oziroma katerih se udeležuje, v skladu s
pravili in običaji takih shodov. |
11. člen |
Ko se grb uporablja
poleg drugega grba, mora biti, gledano od spredaj, vselej na levi
strani. Izjemoma je domači grb na desni strani, kadar spremlja simbol
države, simbol nadrejene ustanove ali simbol gostujoče ustanove, kadar
so predstavniki teh institucij na uradnem obisku. |
Ko se grb uporablja z
več drugimi grbi oziroma znaki, je praviloma: |
1. v sredini kroga –
kadar so grbi in znaki razvrščeni v krogu, |
2. v sredini polkroga
– kadar so grbi razvršečni v polkrogu, |
3. na čelu kolone –
kadar so grbi in znaki razvrščeni v koloni, |
4. na prvem mestu
oziroma gledano od spredaj, na levi strani – kadar so grbi in znaki
razvrščeni v vrsto, |
5. na čelu skupine –
kadar so grbi in znaki razvrščeni v skupine. |
Ko se uporablja
skupaj z grbom Republike Slovenije se uporablja po določilih zakona o
grbu, zastavi in himni Republike Slovenije, ter o slovenski narodni
zastavi (Uradni list RS, št. 67/94, v nadaljevanju: zakon). |
12. člen |
Grba ni dovoljeno
uporabljati, če je poškodovan, obledelih barv ali kako drugače po
zunanjosti neprimeren za uporabo. Ni ga dovoljeno uporabljati v
nasprotju z javnim mirom, tako, da se kvari ugled Občine Hodoš. |
III. ZASTAVA |
13. člen |
Opis zastave:
|
zastavina ruta
občinske zastave je pravokotne oblike, razmerje višine “H“ proti njeni
dolžini “L“ je 1: 2,5 s tem, da je njena ruta razdeljena vertikalno na
dva, po višini enaka, po dolžini pa neenaka dela. |
V sredini prvega
kvadrata zastavine rute, lebdi v zelenem polju vertikalno glavni atribut
iz občinskega grba, bela helebarda; celotni atribut ne sme biti nižji od
dveh tretjin višine zastavine rute in ne višji od osem desetin imenovane
višine. |
Drugi, preostali del
zastavine rute je horizontalno deljen na pet enako visokih barvnih prog,
od katerih so prvo (zgornje), srednje in spodnje v beli barvi, drugo in
četrto pa v zeleni barvi, ki se barvno zlivata s prvim, zelenim barvnim
poljem zastavine rute. |
Detajlni prikaz
razmerij zastavinih polj in kode njenih barv so sestavni del mape “DOS“,
ki je dopolnilni del tega odloka. |
Višina atributa ne
sme biti nižja od sedemdeset odstotkov višine zastavine rute in ne sme
presegati devetdeset odstotkov imenovane višine. |
Detajlni prikaz
razmerij zastavinih polj in kode njenih barv, so sestavni del mape “DOS“
z istovetnostno simboliko Občine Hodoš in kot takšna naj bo mapna
priloga tega odloka. |
14. člen |
Zastava je stalno
izvešena na poslopju sedeža Občine Hodoš. |
Zastava se izvesi:
|
1. ob prazniku
občine, |
2. ob jubilejih,
komemoracijah, pomembnejših kulturnih in športnih prireditvah občinskega
pomena, |
3. ob obisku
pomembnih uradnih delegacij mednarodnih in domačih organizacij in
ustanov, |
4. ob drugih podobnih
priložnostih. |
V primeru navedenih v
drugih točki tega člena se zastava izvesi na poslopjih javnih zgradbah
oziroma mestih, kjer je prireditev. |
Župan občine lahko
odredi, da se zastave občine izvesijo tudi na drugih zgradbah, zlasti ob
slovesni seji občinskega sveta, prazniku občine, slovesni ali kulturni
prireditvi pomembni za občino ali kadar predstavniki občine sprejmejo
uradne obiske. |
Zastava občine se
izvesi tudi v času sklepanja zakonskih zvez v prostorih, kjer se
sklepajo zakonske zveze; v primeru žalovanja pa se zastava izvesi na pol
droga. |
Zastava se lahko
izvesi tudi ob državnih praznikih skupaj z zastavo Republike Slovenije
na način, ki ga določa zakon. |
15. člen |
Zastave se izvesijo v
času praznikov in prireditev navednih v 14. členu tega odloka in se
odstranijo najkasneje 24 ur za tem, ko je prenehal razlog, zaradi
katerega so bile izvešene. |
16. člen |
Ko je zastava Občine
Hodoš izvešena poleg druge zastave, mora biti, gledano od spredaj,
vselej na levi strani, izjemoma sme biti, gledano od spredaj, na desni
strani zastave druge slovenske občine, zastave tuje države ali občine,
kadar je ta zastava izvešena ob uradnem obisku predstavnika druge občine
oziroma države. |
Ko je zastava
izvešena skupaj z dvema ali več zastavami na prekrižanih drogovih, mora
biti, gledano od spredaj, drog z zastavo Občine Hodoš postavljen pred
drogovi teh zastav. |
Ko je zastava
izvešena skupaj z drugima dvema zastavama, mora biti zastava Občine
Hodoš v sredini. |
Ko je zastava Občine
Hodoš izvešena z več drugimi zastavami, je zastava Občine Hodoš:
|
1. ko so zastave
razvrščene v krogu – v sredini kroga, |
2. ko so zastave
razvrščene v polkrogu – v sredini polkroga, |
3. ko so zastave
razvrščene v koloni – na čelu kolone, |
4. ko so zastave
razvrščene v vrsti – na prvem mestu oziroma gledano od spredaj, na levi
strani, |
5. ko so zastave
razvrščene v skupini – na čelu skupine. |
Določbe o izvešanju
veljajo le za izvešanje zastav na območju Občine Hodoš. Ko se zastava
izveša skupaj z zastavo Slovenije, veljajo za način izvešanja določbe
zakona. |
17. člen |
Horizontalna zastava
je tista, ki ima vodoravno položeni zastavni ruti tudi vse zelene in
bele barvne proge horizontalne, na prvem zelenem kvadratu pa je atribut
iz občinskega grba (bela helebarda) postavljen v vetikalnem položaju
tako, da je sekira helebarde obrnjena proti drogu zastave. |
Horizontalno zastavo
izvešamo na vetikalni drog oziroma na njegovo sidrno vrv. |
Drog je lahko
nagnjen, vendar kot med drogom in ravnino (horizontalo) ne sme biti
manjši od 45 kotnih stopinj. Če je zastavina ruta horizontalne zastave
napeta ali pripeta poševno, kot med njenim spodnjim kotom in ravnino
(horizontalo) ne sme biti večji od 45 kotnih stopinj. |
Vertikalna oblika
občinske zastave je tista, ki ima na vertikalno obešeni zastavini ruti
(torej da visi navzdol), tudi bele in zelene barvne proge vertikalne, na
zgornjem zelenem kvadratu pa je atribur postavljen vertiklano tako, da
je sekira helebarde obrnjena proti levi. |
Vertikalna zastava
ima po analogiji horizontalne zastave analogno tudi uporabo. |
18. člen |
Zastave ni dovoljeno
uporabljati, če je poškodovana, obledelih barv, strgana, zmečkana ali
umazana, ter na način, ki je v nasprotju z javnim redom ali tako, da
krši ugled Občine Hodoš. |
IV. POTRDITVENE
PRVINE |
19. člen |
Občinske štampiljke
so izdelane po ustreznem državnem predpisu: |
so okrogle oblike z
dvema zunanjima krožnicama v okviru katerih je v zgornjem polkrogu v
pisavi “times“ izpisano ime “OBČINA HODOŠ“, v spodnjem polkrogu pa geslo
štampiljke. Med obema napisoma stoji ločilno znamenje – vinjeta. V
sredini štampiljke je upodobljen grb Občine Hodoš. |
20. člen |
Od potrditvenih prvin
ima Občina Hodoš štampiljke z naslednjimi gesli: |
– “Občina Hodoš“ d =
35 mm, |
– “občinska uprava“ d
= 35 mm, |
– “občinska volilna
komisija“ d = 35 mm, |
– “nadzorni odbor“ d
= 35 mm, |
– “štab CZ“ d = 35
mm, |
– “župan“ d = 35 mm,
|
– “Občina Hodoš“
(virmanska štampiljka) d = 25 mm, |
– “Občina Hodoš“
(potrditvena štampiljka) d = 20 mm, |
– identifikacijska
(neuradna) štampiljka, pravokotna, 24 x 70 mm. |
Vsa gesla na
štampiljkah so v slovenskem in madžarskem jeziku. |
21. člen |
Uporabo in hrambo
občinskih štampiljk določi župan s posebnim aktom. |
V. ŽUPANSKA VERIGA |
22. člen |
Predmetno je županska
veriga bolj ali manj dragocena, iz srebrne ali zlate kovine umetelno
skovana in pletena okrasna veriga, ki je položena županji oziroma županu
preko ramen tako, da je speta na hrbtni strani, na prsih pa jo spenja
kolana z vgraviranim, barvnim občinskim grbom. |
Pojmovno je županska
veriga: |
– simbol zaupanja
občanov v izvoljeno osebo – osebnost županje oziroma župana;
|
– simbol zaupanja
občinstva v vodstvo občine, ki jo županja – župan zastopa in
predstavlja; |
– simbol županove
odgovornosti svojemu občinstvu; |
– simbol županove
odgovornosti višjim državnoupravnim forumom; |
– simbol županske
časti. |
23. člen |
V naši državni
ureditvi podeljuje svojemu županu ta simbol časti – občinstvo. |
24. člen |
Županova dolžnost je,
da odet z župansko verigo nastopa na vseh svečanostih občinskega,
medobčinskega, regijskega, državnega in meddržavnega pomena, posebno
kadar gre za nastope, kjer je župan dolžan predstavljati svojo skupnost
in zastaviti svoja stališča. V občinskem merilu so to naslednje
priložnosti: slavnostne, občinske seje, posvetne in cerkvene svečanosti,
proslave kot npr. napovedi, začetki ali končanja javnih del ne glede na
prisotnosti funkcionarjev in občinstva. V medobčinskem, regijskem in
državnem merilu je župan dolžan s simbolom svoje časti ovrednostiti
predvsem svečani čas nekega dejanja. Ko vrhunec svečanosti preide v
družabni del prireditve, lahko župan svoj simbol – verigo odloži v etui
in odda v hrambo, obdrži pa svoj drugi redni znak župana, župansko
priponko (bedž). |
25. člen |
Tako kot župan naj
tudi občinski svetniki in uslužbenci občine, svoje priponke zaradi
gostov in občinstva častno nosijo več čas svoje prisotnosti na
prireditvah. |
VI. NADZOR NA
ISTOVETNOSTNIMI SIMBOLI |
26. člen |
Izvajanje določb tega
odloka nadzoruje župan in inšpekcijske službe. |
VII.
KAZENSKE DOLOČBE |
27. člen |
Z denarno kaznijo
najmanj 200.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik v
zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti, ki: |
1. uporablja simbole
v nasprotju s tem odlokom, |
2. uporablja simbole
brez dovoljenja, |
3. uporablja simbole,
ki so poškodovani ali po zunanjosti neprimerni za uporabo, |
4. uporablja grb ali
zastavo v nasprotju s tem odlokom ali tako, da kvari ugled Občine Hodoš,
|
5. Z denarno kaznijo
najmanj 50.000 SIT se kaznuje odgovorna oseba, ki stori prekršek iz
prejšnjega odstavka, |
6. Z denarno kaznijo
najmanj 30.000 SIT se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega
odstavka tega člena. |
VIII.
PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI |
28. člen |
Pravne in fizične
osebe, ki v svoji dejavnosti uporabljajo različne upodobitve simbola
Občine Hodoš, morajo v roku enega leta videz in uporabo simbola
prilagoditi določilom tega odloka. |
29. člen |
Ta odlok začne
veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. |
Št. 316/01 |
Hodoš, dne 6. julija
2001. |
Župan |
Občine Hodoš
|
Ludvik Orban l. r. |
|