Na podlagi 21., 61. in 62. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO, 11/18-ZSPDSLS-1 in 30/18), 149. člena Zakona o varstvu okolja /ZVO-1/ (Uradni list RS, št. 39/06-UPB1, 49/06-ZMetD, 66/06-odl.US, 33/07-ZPNačrt, 57/08-ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09-ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17-GZ, 21/18-ZNOrg in 84/18-ZIURKOE), Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/15 in 69/15), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17 in 78/19), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98-ZZLPPO, 127/06-ZJZP, 38/10-ZUKN in 57/11-ORZGJS40), 3. člena Zakona o prekrških /ZP-1/ (Uradni list RS, št. 29/11-UPB8, 21/13, 111/13, 74/14-odl.US, 92/14-odl.US, 32/16, 15/17-odl.US in 73/19-odl.US),12. in 24. člena Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v Mestni občini Maribor (MUV, št. 11/12, 13/12, 11/13, 12/14, 25/14, 5/17 in 9/18), 23. člena Statuta Mestne občine Maribor (MUV, št. 10/11, 8/14 in 12/19) je Mestni svet Mestne občine Maribor na 10.dopisni seji, ki je potekala od 31. marca 2020 do 6. aprila 2020 sprejel

ODLOK

o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Mestni občini Maribor

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(uporaba izrazov)

V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.

2. člen

(vsebina odloka)

S tem odlokom se določa:

-  oblika opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja z odpadki (v nadaljevanju javna služba);

-  način, vrsta in obseg storitev opravljanja gospodarske javne službe, ter njihovo prostorsko razporeditev;

-  pogoje za zagotavljanje in uporabe storitev gospodarske javne službe;

-  vire financiranja gospodarske javne službe in način njihovega oblikovanja;

-  vrsto objektov in naprav, potrebnih za izvajanje gospodarske javne službe, ki so lastnina Mestne občine Maribor;

-  cene storitev gospodarske javne službe;

-  javna pooblastila izvajalca gospodarske javne službe;

-  pravice in obveznosti uporabnikov storitev gospodarske javne službe;

-  nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe;

-  prepovedi in kazenske določbe;

-  druge elemente, pomembne za opravljanje in razvoj gospodarske javne službe.

3. člen

(cilji ravnanja s komunalnimi odpadki)

Cilji ravnanja s komunalnimi odpadki po tem odloku so:

-  preprečiti neorganizirano odlaganje odpadkov;

-  izboljšati dostopnost do storitev gospodarske javne službe povzročiteljem komunalnih odpadkov gospodarske javne službe;

-  zagotoviti učinkovito izločanje ločenih frakcij komunalnih odpadkov;

-  zagotoviti obdelavo komunalnih odpadkov, preden se jih odstrani z odlaganjem na odlagališče nenevarnih odpadkov;

-  v največji meri zagotoviti predajo ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov v ponovno uporabo in predelavo;

-  uveljavitev načela »stroške plača povzročitelj komunalnih odpadkov;

-  zagotoviti izdelavo in sprejem letnih in dolgoročnih programov ukrepov na področju ravnanja s  komunalnimi odpadki;

-  zagotoviti spremljanje količin po vrstah odpadkov glede na vir nastajanja odpadkov, ozaveščanje in obveščanje uporabnikov gospodarske javne službe o učinkovitem ravnanju z odpadki.

-  vzpodbuditi ponovno uporabo ali popravila ustreznih zavrženih izdelkov ali njihovih delov, zlasti s pomočjo izobraževalnih, ekonomskih, logističnih ali drugih ukrepov, kot so na primer podpora pooblaščenim centrom in mrežam za popravilo in ponovno uporabo ali vzpostavitev takih centrov in mrež zlasti na gosto naseljenih območjih. 

4. člen

(uporaba predpisov)

Za vprašanja v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe iz drugega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo predpisi s področja varstva okolja.

5. člen

(opredelitev pojmov)

V tem odloku uporabljeni pojmi imajo enak pomen, kot je določen v predpisih s področja izvajanja gospodarske javne službe.

6. člen

(strokovno tehnične, organizacijske in razvojne naloge)

(1)  Strokovno tehnične, organizacijske in razvojne naloge na področju opravljanja dejavnosti gospodarske javne službe so naloge, ki se nanašajo zlasti na:

-  razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti gospodarske javne službe;

-  investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami potrebnimi za izvajanje dejavnosti gospodarske javne službe;

-  strokovni nadzor nad izvajalcem gospodarske javne službe;

-  financiranje dejavnosti gospodarske javne službe;

-  opravljanje drugih nalog določenih z zakonom.

(2)  Naloge iz prvega odstavka tega člena opravlja pristojni organ mestne uprave v sodelovanju z izvajalcem gospodarske javne službe.

(3)  Naloge iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena se poverijo izvajalcu gospodarske javne službe.

7. člen

(subsidiarno ukrepanje)

(1)  Mestna občina skrbi za odpravo posledic čezmerne obremenitve okolja zaradi ravnanja s komunalnimi odpadki in krije stroške odprave teh posledic, če jih ni mogoče naprtiti določenim ali določljivim povzročiteljem ali ni pravne podlage za naložitev obveznosti povzročitelju obremenitve ali posledic ni mogoče drugače odpraviti.

(2)  Izvajalec gospodarske javne službe je v primeru iz prejšnjega odstavka dolžan na račun mestne občine zagotoviti zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, ki povzročajo čezmerno obremenitev okolja ter oddajo teh odpadkov v obdelavo.

(3)  Če se v primeru iz prvega odstavka tega člena povzročitelj ugotovi kasneje, ima mestna občina pravico in dolžnost izterjati vračilo stroškov iz prejšnjih odstavkov.

II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE

8. člen

(oblika opravljanja gospodarske javne službe)

(1)  Opravljanje gospodarske javne službe se opravlja s podelitvijo koncesije ali v okviru javne gospodarske družbe Javni holding Maribor d. o. o. na celotnem območju Mestne občine Maribor, v obsegu in pod pogoji določenimi s tem odlokom.

(2)  Koncesija se podeli za opravljanje naslednjih dejavnosti gospodarske javne službe:

-  zbiranje in prevoze komunalnih odpadkov;

-  obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov;

-  odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov.

(3)  Izbira koncesionarja za opravljanje dejavnosti gospodarske javne službe iz prejšnjega odstavka tega člena se lahko opravi brez javnega razpisa, če so izpolnjeni pogoji, določeni z zakonom, ki ureja gospodarsko javno službo in koncesijska razmerja.

III. NAČIN, VRSTA IN OBSEG STORITEV GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE TER NJIHOVA PROSTORSKA RAZPOREDITEV

9. člen

(način izvajanja gospodarske javne službe)

(1)  Javna služba se izvaja z:

-  zbiranjem in prevozom določenih vrst komunalnih odpadkov;

-  obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov;

-  odlaganjem ostankov predelave ali odstranjevanjem komunalnih odpadkov.

(2)  Mestna občina Maribor lahko eno, dve ali vse tri dejavnosti gospodarske javne službe odda istemu izvajalcu.

10. člen

(vrsta in obseg izvajanja gospodarske javne službe)

(1)  Javna služba po tem odloku obsega storitve zbiranja, prevoza komunalnih odpadkov, obdelave mešanih komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo izvajalcu gospodarske javne službe.

(2)  Med storitve zbiranja komunalnih odpadkov, sodijo:

-  zbiranje komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih;

-  zbiranje v zbiralnicah ločenih frakcij;

-  zbiranje v zbirnih centrih;

-  zbiranje v akcijah zbiranja komunalnih odpadkov;

-  tehtanje komunalnih odpadkov skladno z zakonodajo;

-  razvrščanje komunalnih odpadkov (odpadna komunalna embalaža, biološko razgradljivi in kuhinjski odpadki, kosovni odpadki, nevarni odpadki, vse druge frakcije primerne za reciklažo);

-  začasno skladiščenje odpadkov v zbirnih centrih z namenom in za čas, ki je potreben, da se odpadki lahko pripravijo za prevoz do osebe, ki skladno s predpisi o ravnanji z odpadki izvaja nadaljnjo obdelavo odpadkov;

-  skladiščenje odpadkov namenjenih za ponovno uporabo;

-  priprava za odpremo frakcij komunalnih odpadkov.

(3)  Med storitve prevoza sodi prevoz frakcij komunalnih odpadkov iz prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov do objektov obdelave mešanih komunalnih odpadkov.

(4)  Med storitve obdelave mešanih komunalnih odpadkov, sodijo:

-  zmanjševanje prostornine in nevarnostnega potenciala odpadkov za odlaganje;

-  zmanjševanje biološke reaktivnosti odpadkov, z namenom izločanja gorljivih frakcij komunalnih odpadkov;

-  oddajanje frakcij izločenih iz mešanih komunalnih odpadkov v nadaljnjo uporabo, predelavo, energetsko izrabo ali varno odstranjevanje;

-  oddajanje odpadkov v nadaljnje ravnanje tako, da je zagotovljen postopek v skladu z zakonodajo.

(5)  Med storitve odlaganja sodi odlaganje oz. odstranjevanje preostanka komunalnih odpadkov po obdelavi na drug način

(6)  Storitve iz tega člena so v okviru opravljanja gospodarske javne službe kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji.

11. člen

(razvrščanje komunalnih odpadkov)

V okviru gospodarske javne službe se z razvrščanjem komunalnih odpadkov na izvoru zagotavlja predhodno ločevanje komunalnih odpadkov na naslednje osnovne frakcije:

-  odpadno komunalno embalažo (vse suhe ločeno zbrane frakcije);

-  vse druge frakcije, primerne za reciklažo;

-  biološko razgradljive in kuhinjske odpadke;

-  kosovne odpadke;

-  nevarne odpadke.

12. člen

(obdelava komunalnih odpadkov)

Po tem odloku se v okviru gospodarske javne službe zagotavljajo storitve obdelave komunalnih odpadkov do te mere, da se le ti  v pretežni meri lahko predajo v ponovno uporabo, reciklažo in energijsko pretvorbo, preostanek pa prevzemniku v zakonsko ustrezno odlaganje.

13. člen

(tehtanje komunalnih odpadkov)

V okviru gospodarske javne službe se zagotavljajo storitve tehtanja vseh izhodnih frakcij v skladu z zakonodajo.

14. člen

(skladiščenje odpadkov)

(1)  V okviru gospodarske javne službe se zagotavlja skladiščenje odpadkov pri izvajalcu gospodarske javne službe v zbirnih centrih z namenom in za čas, ki je potreben, da se odpadki lahko pripravijo za prevoz do pravne osebe, ki skladno s predpisi o ravnanju z odpadki izvaja nadaljnjo obdelavo odpadkov.

(2)  V storitev iz prejšnjega odstavka je vključen tudi prevoz preostanka komunalnih odpadkov po obdelavi, na odlagališče za nenevarne odpadke.

(3)  V okviru gospodarske javne službe se zagotavlja prostor za zbiranje in skladiščenje odpadkov namenjenih za ponovno uporabo.

15. člen

(odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje odpadkov)

(1)  Odpadke je dovoljeno odlagati samo na odlagališčih v skladu z določili predpisa, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih.

(2)  Odlagati je dovoljeno samo obdelane odpadke.

(3)  Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je brez predhodne obdelave dovoljeno odlagati inertne odpadke, kadar njihova obdelava tehnično ni izvedljiva, ali druge odpadke, če njihova obdelava ne zmanjšuje njihove količine ali lastnosti, ki povzročajo škodljive vplive na okolje ali človekovo zdravje.

(4)  Za obdelane komunalne odpadke se štejejo na tak način obdelani komunalni odpadki, kot to določa aktualna zakonodaja.

IV. ZBIRANJE IN PREVZEMANJE ODPADKOV TER UREJANJE ZBIRALNIC

16. člen

(ločeno zbiranje komunalnih odpadkov)

(1)  Izvajalec gospodarske javne službe je dolžan zagotoviti, da se v okviru gospodarske javne službe ločeno zbirajo in prevzemajo naslednje ločene frakcije komunalnih odpadkov:

-  papir in karton (20 01 01 s seznama odpadkov),

-  papirna in kartonska embalažo, ki je komunalni odpadek (15 01 01 s seznama odpadkov),

-  steklo (20 01 02 s seznama odpadkov),

-  steklena embalaža, ki je komunalni odpadek (15 01 07 s seznama odpadkov),

-  biološko razgradljivi kuhinjski odpadki (20 01 08 s seznama odpadkov),

-  oblačila (20 01 10) in tekstilije (20 01 11 s seznama odpadkov),

-  jedilno olje in maščobe (20 01 25 s seznama odpadkov),

-  barve, tekstilne barve, lepila in smole, ki niso navedeni pod 20 01 27 (20 01 28 s seznama odpadkov),

-  čistila, ki niso navedena pod 20 01 29 (20 01 30 s seznama odpadkov),

-  zdravila, ki niso navedena pod 20 01 31 (20 01 32 s seznama odpadkov),

-  baterije in akumulatorji, ki niso navedeni pod 20 01 33 (20 01 34 s seznama odpadkov),

-  zavržena električna in elektronska oprema, ki ni navedena pod 20 01 21, 20 01 23, 20 01 35 (20 01 36 s seznama odpadkov),

-  les, ki ni naveden pod 20 01 37 (20 01 38 s seznama odpadkov),

-  lesna embalaža (15 01 03 s seznama odpadkov),

-  plastika (20 01 39 s seznama odpadkov),

-  plastična embalaža, ki je komunalni odpadek (15 01 02 s seznama odpadkov),

-  kovine (20 01 40 s seznama odpadkov),

-  kovinska embalaža, ki je komunalni odpadek (15 01 04 s seznama odpadkov),

-  drugi tovrstni odpadki (20 01 99 s seznama odpadkov),

-  sestavljena(kompozitna) embalaža (15 01 05 s seznama odpadkov),

-  biorazgradljivi odpadki (20 02 01 s seznama odpadkov),

-  kosovni odpadki (20 03 07 s seznama odpadkov),

-  odpadki namenjeni ponovni uporabi,

-  drugi odpadki, ki jih določi izvajalec gospodarske javne službe.

(1) Izvajalec gospodarske javne službe je dolžan zagotoviti, da se v okviru gospodarske javne službe zbirajo in prevzemajo ločene frakcije komunalnih odpadkov skladno s podzakonskim predpisom, ki ureja zbiranje komunalnih odpadkov v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe.

(2)  Ostanki komunalnih odpadkov, ki se ne zbirajo ločeno na podlagi prejšnjega odstavka se zbirajo kot mešani komunalni odpadki.

(3)  Izvajalec gospodarske javne službe mora zagotoviti, da se nevarne frakcije zbirajo ločeno od drugih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov.

(4)  Komunalni odpadki se  izvajalcu gospodarske javne službe s strani povzročiteljev ali imetnikov odpadkov, prepuščajo z odlaganjem v tipizirane in označene zabojnike, posode ali vreče, postavljene na prevzemnih mestih, zbiralnicah in zbirnih centrih pod pogoji in na način, ki so določeni s tem odlokom.   Komunalni odpadki se izvajalcu gospodarske javne službe s strani povzročiteljev ali imetnikov odpadkov, prepuščajo z odlaganjem v tipizirane in označene nadzemne in podzemne zabojnike, posode ali vreče, nameščene na prevzemnih mestih. Glede na vrsto frakcije se odpadke ločeno prepušča še na zbiralnicah in v zbirnih centrih.

(5)  Biološki odpadki se  odlagajo v posode za biološke odpadke zavite v papir ali v razgradljive vrečke.

(6)  V hišnem kompostiranju se  kompostira:

-  zeleni vrtni odpad (odpadno vejevje, travo, listje, staro zemljo lončnic, rože, plevel, gnilo sadje, steljo malih rastlinojedih živali, lesni pepel),

-  kuhinjski odpadki (zelenjavni in sadni odpadki vseh vrst, jajčne lupine, kavna usedlina, filter vrečke, pokvarjeni izdelki hrane, kuhani ostanki hrane, papirnati robčki, brisače in vrečke) na način kot to določa uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki.

(7)  Uporabnik svojo odločitev o hišnem kompostiranju pisno sporoči izvajalcu gospodarske javne službe. Možnost kompostiranja ugotovi izvajalec gospodarske javne službe z ogledom prostora za hišno kompostiranje in če so izpolnjeni vsi pogoji, to možnost pisno potrdi.  V kolikor uporabnik ne kompostira kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada v hišnem kompostniku mora skladno z podzakonskim predpisom o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom tovrstne odpadke prepuščati izvajalcu gospodarske javne službe.

17. člen

(prevzemanje ločeno zbranih frakcij)

(1)  Storitve ločenega zbiranja mora izvajalec gospodarske javne službe urediti tako, da bo lahko zagotavljal z zakonom opredeljene cilje ločenega zbiranja odpadkov za posamezne skupine ločenih frakcij. Pri tem mora zagotoviti:

-  redno prevzemanje vseh ločeno zbranih frakcij na prevzemnih mestih, zbiralnicah ločenih frakcij, zbirnih centrih ter v akcijah zbiranja ločenih frakcij odpadkov,

-  ustrezni volumen posod za zbiranje, ki mora biti večji ali enak količini zbrane frakcije med dvema praznjenjema,

-  redno prevzemanje kosovnih odpadkov v zbirnih centrih,

-  prevzemanje kosovnih odpadkov na običajnih prevzemnih mestih po naročilu (kot je to opredeljeno v 23. členu tega odloka).

(2)  Storitve prevzemanja nevarnih frakcij obsegajo:

-  redno prevzemanje nevarnih frakcij v zbiralnicah nevarnih frakcij, ki so praviloma urejene v zbirnih centrih,

-  redno prevzemanje nevarnih frakcij, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov oddajajo v zbirnem centru ali premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij.

(3)  Podrobneje se obseg in vsebina storitev ter način ločenega zbiranja odpadkov iz prvega in drugega odstavka tega člena določi s programom ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami, ki mora vsebovati podatke, določene s predpisom o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami. Program izdela izvajalec gospodarske javne službe za štiriletno programsko obdobje in ga posreduje pristojnemu organu mestne uprave Mestne občine Maribor v potrditev najmanj 3 mesece pred potekom veljavnega programa. V primeru, da so zaradi sprememb zakonodaje ali drugih programskih ureditev potrebne spremembe v sistemu ločenega zbiranja, izvajalec gospodarske javne službe pripravi nov program pred iztekom štiriletnega obdobja.

(1)  Storitve ločenega zbiranja mora izvajalec gospodarske javne službe urediti tako, da bo lahko zagotavljal z zakonom opredeljene cilje ločenega zbiranja odpadkov za posamezne skupine ločenih frakcij. Pri tem mora zagotoviti:

-  redno prevzemanje vseh ločeno zbranih frakcij na prevzemnih mestih, zbiralnicah ločenih frakcij, zbirnih centrih ter v akcijah zbiranja ločenih frakcij odpadkov,

-  prevzemanje ločenih frakcij na prevzemnih mestih, po sistemu od vrat do vrat je namenjeno prevzemu določenih ločeno zbranih komunalnih odpadkov,

-  ustrezni volumen posod ali vreč za zbiranje, ki mora biti večji ali enak količini zbrane frakcije med dvema praznjenjema,

-  redno prevzemanje kosovnih odpadkov v zbirnih centrih,

-  prevzemanje kosovnih odpadkov na običajnih prevzemnih mestih po naročilu (kot je to opredeljeno v 23. členu tega odloka).

(2)  Storitve prevzemanja nevarnih frakcij obsegajo:

-  redno prevzemanje nevarnih frakcij v zbiralnicah nevarnih frakcij, ki so praviloma urejene v zbirnih centrih,

18. člen

(zbiralnice ločenih frakcij)

(1)  Izvajalec gospodarske javne službe mora za prevzemanje ločenih frakcij zagotoviti zbiralnice ločenih frakcij, ki morajo biti opremljene s tipiziranimi posodami ali zabojniki za prevzemanje ločenih frakcij komunalnih odpadkov iz četrtega odstavka 16. člena tega odloka in skladno s programom iz tretjega odstavka 17. člena.

(2)  Zbiralnice ločenih frakcij so prostorsko razporejene:

-  v ožjem mestnem središču in v predelih s pretežno večstanovanjsko gradnjo najmanj ena zbiralnica na vsakih 500 prebivalcev, če se poleg odpadnega papirja, kartona in odpadne embalaže iz stekla zbira tudi odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov;

-  najmanj ena zbiralnica ob zdravstvenih domovih, bolnišnicah, šolah in otroških vrtcih;

-  najmanj ena zbiralnica v naseljih z manj kot 500 prebivalci.

(3)  Iz zbiralnic ločenih frakcij se stalno, redno in nemoteno zagotavlja ločen prevoz frakcij v zbirni center prevzemnika.

(4) Zbiralnice so lahko nadzemne ali podzemne izvedbe. Na lokacijah zbiralnic ni dovoljeno odlagati kosovnih, nevarnih, gradbenih, bioloških in drugih odpadkov v razsutem stanju ali v vrečah. Prav tako ni dovoljeno odlagati odpadkov v tipiziranih vrečah za odpadke izvajalca gospodarske javne službe.

19. člen

(urejanje in vzdrževanje zbiralnic ločenih frakcij)

(1)  Zbiralnice ločenih frakcij se uredijo na javnih površinah lokalnega pomena, ki so dostopne za transportna vozila izvajalca gospodarske javne službe, če se s tem ne ogroža njihova splošna raba. Kadar bi bila lahko zaradi ureditve zbiralnice ločenih frakcij ogrožena splošna raba javne površine, pristojni organ mestne uprave Mestne občine Maribor zagotovi drugo primerno javno površino.

(2)  Lokacijo postavitve zbiralnic ločenih frakcij predlaga izvajalec gospodarske javne službe v sodelovanju s predstavniki mestnih četrti in krajevnih skupnosti, določi in potrdi pa pristojni organ mestne uprave Mestne občine Maribor.

(3)  Izvajalec gospodarske javne službe mora zbiralnice ločenih frakcij vzdrževati tako, da:

-  posode označi z navedbo vrst odpadkov katerim so namenjeni tako, da lahko povzročitelji komunalnih odpadkov nedvoumno ugotovijo, katere vrste frakcij se zbirajo v posamezni posodi;

-  skrbi za odstranitev nepravilno odloženih odpadkov ob posodah, ter skrbi da ne prihaja do onesnaževanja okolja.

(4)  Izvajalec mora zagotoviti, da ločene frakcije lahko prepuščajo vsi povzročitelji komunalnih odpadkov, ne glede na njihovo prebivališče znotraj Mestne občine Maribor.

(5)  Izvajalec gospodarske javne službe je dolžan prepuščene ločene frakcije v zbiralnicah redno prevzemati in jih odpremljati v začasno skladiščenje, predelavo ali odstranjevanje z  vozili opremljenimi tako, da nakladanje in razkladanje odpadkov ne povzročata prašenja in  prekomernega hrupa, med prevozom pa ne prihaja do raztresanja odpadkov.

20. člen

(zbiralnice nevarnih frakcij)

(1)  Izvajalec gospodarske javne službe mora zagotoviti prevzemanje nevarnih frakcij v skladu z podzakonskim predpisom, ki ureja ravnanje z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.  Izvajalec gospodarske javne službe mora zagotoviti prevzemanje nevarnih in nenevarnih komunalnih odpadkov v premični zbiralnici v skladu z podzakonskim predpisom, ki ureja ravnanje z ločeno zbranimi komunalnimi odpadki pri opravljanju gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.

(2)  Ločeno zbiranje nevarnih frakcij se zagotavlja v vsaki mestni četrti in krajevni skupnosti najmanj enkrat v koledarskem letu s premično zbiralnico nevarnih frakcij, po vnaprej določenem urniku, ki ga določi izvajalec gospodarske javne službe.

(3)  Premična zbiralnica nevarnih frakcij mora biti opremljena v skladu s predpisi, ki urejajo prevoz nevarnega blaga.

(4)  Premična zbiralnica nevarnih frakcij iz prejšnjega odstavka, mora na posameznem kraju prevzemati nevarne frakcije vsaj tri ure.

(5)  Izvajalec gospodarske javne službe mora z obvestilom, objavljenim v sredstvih javnega obveščanja ali  na drug krajevno običajen način, najmanj sedem dni pred ločenim zbiranjem nevarnih frakcij v premični zbiralnici nevarnih frakcij, obvestiti povzročitelje komunalnih odpadkov o času, lokaciji in načinu prevzema nevarnih frakcij.

(6)  Nevarne frakcije, ki jih oddajajo povzročitelji komunalnih odpadkov mora v zbiralnici nevarnih frakcij za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje teh frakcij prevzemati usposobljena oseba.

21. člen

(zbirni center)

(1)  V zbirnem centru izvajalec gospodarske javne službe zagotovi zbiranje najmanj tistih vrst frakcij, katerih ločeno zbiranje v zbirnih centrih je opredeljeno z nacionalno zakonodajo.  Izvajalec gospodarske javne službe mora v okviru obratovalnega časa zagotoviti prevzemanje nevarnih in nenevarnih komunalnih odpadkov v zbirnem centru v skladu z podzakonskim predpisom, ki ureja ravnanje z ločeno zbranimi komunalnimi odpadki pri opravljanju gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.

(2)  Zbirni centri so lokacijsko razporejeni na način, da se uredi:

-  najmanj en zbirni center za vsako naselje z več kot 20.000 prebivalci,

-  najmanj en zbirni center na vsakih 80.000 prebivalcev.

(3)  V zbirnem centru izvajalec gospodarske javne službe v okviru obratovalnega časa zagotavlja ločeno zbiranje v zabojnikih in posodah za naslednje frakcije:

-  papir in lepenko vseh vrst in velikosti, vključno z odpadno embalažo iz papirja in lepenke,

-  steklo vseh velikosti in oblik,

-  odpadno embalažo iz stekla,

-  plastiko,

-  odpadno embalažo iz plastike ali sestavljenih materialov,

-  odpadke iz kovin, vključno z odpadno embalažo iz kovin,

-  les, vključno z odpadno embalažo iz lesa,

-  oblačila,

-  tekstil,

-  jedilno olje in maščobe,

-  barve, črnila, lepila in smole, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,

-  detergente, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,

-  baterije in akumulatorje, ki niso razvrščeni v skupine 16 06 01, 16 06 02 ali 16 06 03 v klasifikacijskem seznamu odpadkov, določenem v predpisu o ravnanju z odpadki,

-  električno in elektronsko opremo, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,

-  kosovne odpadke,

-  odpadke namenjene ponovni uporabi,

-  izrabljene gume v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z izrabljenimi gumami.

(4)  Manjše količine odpadkov iz 3. odstavka  iz 1. odstavka  tega člena lahko povzročitelji sami pripeljejo v zbirni center in jih brezplačno odložijo na za to določena mesta v dogovoru z upravljavcem, ob pogoju, da so vključeni v reden odvoz odpadkov. Dokazilo je položnica izvajalca gospodarske javne službe za storitev ravnanja z odpadki za zadnji mesec. V primeru, da uporabnik zavrne identifikacijo, pooblaščeni delavec odpadkov ni dolžan sprejeti. Za manjšo količino odpadkov se po tem odloku štejejo z odpadki napolnjenih dvanajst enoosnih prikolic osebnega avtomobila v koledarskem letu.

(5)  Ostale frakcije, ki niso zajete v 3. odstavku tega člena, lahko povzročitelji – posamezniki pripeljejo in odložijo v zbirni center v dogovoru z upravljalcem proti plačilu po veljavnem ceniku.  Ostale frakcije, ki niso zajete s podzakonskim predpisom iz 1. odstavka tega člena, lahko povzročitelji pripeljejo in odložijo v zbirni center v dogovoru z upravljalcem proti plačilu po veljavnem ceniku.

(6)  V zbirnem centru lahko odpadke oddajo tudi pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki ali posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost. V tem primeru se oddaja odpadkov obračuna skladno z veljavnim cenikom.

22. člen

(ureditev in vzdrževanje zbirnega centra)

(1)  Izvajalec gospodarske javne službe mora zbirni center urediti in vzdrževati tako, da:

-  povzročitelji komunalnih odpadkov lahko nedvoumno ugotovijo, katere vrste frakcij se v zbirnem centru zbirajo;

-  se ločeno zbrane frakcije v zbirnem centru oddajajo, razvrščajo in začasno hranijo tako, da je možna njihova ponovna uporaba, predelava ali odstranjevanje skladno s predpisi in da ni nevarnosti za človekovo zdravje;

-  je v zbirnem centru izvajalcu priprave za ponovno uporabo omogočeno, da vsaj iz prevzetega odpadnega tekstila, oblačil in kosovnih odpadkov izloči odpadke, primerne za pripravo za ponovno uporabo in jih prevzame;

-  kosovne odpadke, ki jih izvajalec gospodarske javne službe odda v pripravo za ponovno uporabo, odda kot odpadke s številko odpadka 20 03 07;

-  na kraju zbirnega centra in v njegovi okolici ne prihaja do onesnaževanja okolja.

(2)  Izvajalec gospodarske javne službe mora zagotavljati reden prevzem v zbirnem centru zbranih frakcij z usposobljenim osebjem in jih v začasno skladiščenje, predelavo ali odstranjevanje odpremljati s tako opremljenimi vozili, da nakladanje in razkladanje odpadkov ne povzroča onesnaževanja in prekomernega hrupa, med prevozom pa ne prihaja do raztresanja odpadkov.

(3)  Obratovalni čas določi izvajalec skladno z veljavnimi predpisi in ga objavi na krajevno običajen način. Uporabniki lahko odpadke v zbirnem centru odložijo le v času obratovanja.

22.a člen

(podzemne zbiralnice)

(1)  Podzemne zbiralnice so namenjene zbiranju ločenih frakcij, mešanih komunalnih odpadkov in bioloških odpadkov. Podzemne zbiralnice predstavljajo podzemni zabojniki, ki so postavljeni pod nivo javne površine in se polnijo iz nadzemne enote v podzemni zbirni del. Uporabnik je za odlaganje odpadkov dolžen uporabljati svojo identifikacijsko kartico, ki je vezana na posamično stanovanjsko ali poslovno enoto. Uporabnike, ki so dolžni uporabljati podzemne zbiralnice določi izvajalec gospodarske javne službe glede na definirano območje.

(2)  Za enkratni vnos v podzemni zabojnik z mešanimi komunalnimi odpadki se šteje vreča z največ tridesetimi (30) litri prostornine in vreča z biološkimi odpadki z največ desetimi (10) litri prostornine. Na območjih, kjer so postavljene podzemne zbiralnice, je obvezna vključitev v sistem zbiranja bioloških odpadkov za vse uporabnike. Prehod zbiranja iz običajnega načina z nadzemnimi posodami na zbiranje v podzemnih sistemih se izvede z obstoječimi prostorninami posod, ki jih imajo uporabniki do trenutka spremembe v uporabi.

23. člen

(prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov)

(1)  Izvajalec gospodarske javne službe mora zagotoviti prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov na območju občine najmanj:

-  enkrat na teden v ožjem mestnem središču,

-  enkrat na teden v predelih s pretežno večstanovanjsko gradnjo,

-  enkrat na tri tedne na območju s pretežno individualno gradnjo in na območju naselij.

(2)  Območja iz prejšnjega odstavka določi izvajalec in jih potrdi pristojna služba Mestne uprave Mestne občine Maribor.

(3)  Prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov se opravlja na prevzemnih mestih, kjer so uporabniki dolžni po vnaprej določenem urniku prepustiti te odpadke izvajalcu gospodarske javne službe v tipiziranih posodah, v tipiziranih zabojnikih ali tipiziranih vrečkah z logotipom izvajalca gospodarske javne službe.   Prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov se izvaja po sistemu od vrat do vrat skladno s koledarjem odvoza. Prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov na lokacijah podzemnih zbiralnic se izvaja glede na polnost zabojnikov. Uporabniki so dolžni prepustiti te odpadke izvajalcu gospodarske javne službe v tipiziranih posodah, v tipiziranih zabojnikih ali v tipiziranih vrečkah z logotipom izvajalca gospodarske javne službe.

(4)  Druge posode, zabojnike ali tipizirane vrečke za prepuščanje mešanih komunalnih odpadkov, ki so enotne barve in z logotipom izvajalca gospodarske javne službe se lahko uporabijo samo, če iz objektivno opravičljivih razlogov (na primer zaradi nedostopnosti ali velike oddaljenosti od prevzemnega mesta ali izrednega povečanja količine odpadkov) ni mogoče uporabiti posode ali zabojnike iz prejšnjega odstavka. V teh primerih morajo uporabniki do prevzema odpadke hraniti pri sebi. Z nakupom tipizirane vrečke je plačana tudi storitev odvoza komunalnih odpadkov.

(5)  Izvajalec gospodarske javne službe je dolžan očistiti onesnaženo prevzemno mesto odpadkov, ki nastanejo ob prevzemu odpadkov.

23.a člen

(prevzemanje bioloških odpadkov)

24. člen

(prevzemna mesta mešanih komunalnih odpadkov  prevzemna mesta komunalnih odpadkov)

(1)  Prevzemna mesta se praviloma določijo na javnih površinah, če se s tem ne ogroža njihova splošna raba. Če prevzemnega mesta ni mogoče določiti na javni površini, se prevzemno mesto lahko določi tudi na zasebnem zemljišču uporabnika, za kar uporabnik izvajalcu gospodarske javne službe poda pisno izjavo.

(2)  Prevzemno mesto je lahko oddaljeno največ 3 metre od roba prometne poti.

  Prevzemno mesto določi izvajalec gospodarske javne službe v dogovoru z uporabniki. V

  primeru, da dogovor z  uporabniki ni dosežen, prevzemno mesto določi  občinski inšpektor.

(3)  Uporabnik je dolžan svoje odpadke prestaviti na določeno prevzemno mesto zvečer po 20. uri pred dnevom odvoza in do 6. ure zjutraj na dan odvoza. Če je določena natančnejša ura odvoza, pa do določene ure na dan odvoza.

(4)  Uporabnik mora posodo ali zabojnik, po prevzemu odpadkov vrniti na zbirno mesto. Upravitelje večstanovanjskih objektov se zadolži, da svoje zabojnike umaknejo s prevzemnih mest na zbirna mesta najkasneje v roku štirih ur od prevzema odpadkov.

(5)  Če s tem soglaša izvajalec gospodarske javne službe, so lahko prevzemna mesta hkrati tudi zbirna mesta. To velja le v izjemnih primerih, kadar prostorska, arhitekturna ali prometna ureditev ne omogoča zbirnega mesta pri uporabniku na zasebni površini.   Če s tem soglaša pristojni organ, so lahko prevzemna mesta hkrati tudi zbirna mesta. To velja le v izjemnih primerih, kadar prostorska, arhitekturna ali prometna ureditev ne omogoča zbirnega mesta pri uporabniku oziroma kadar uporabnik nima svojega pripadajočega zemljišča. O vlogi uporabnika odloča urad, pristojen za komunalo, z upravno odločbo po predhodnem soglasju posebne komisije. Komisija je sestavljena iz predstavnika urada, pristojnega za komunalo, medobčinske inšpekcije in izvajalca gospodarske javne službe.

(6)  Dovozna pot do prevzemnega mesta za komunalne odpadke ne sme imeti stopnic, robnikov, ali drugih ovir in mora biti urejena tako, da je omogočen neposreden in nemoten dostop s specialnimi komunalnimi vozili, v vseh vremenskih razmerah. Prav tako mora prenesti osne obremenitve namenskega specialnega komunalnega vozila.   Dovozna pot do prevzemnega mesta za komunalne odpadke ne sme imeti stopnic, robnikov, ali drugih ovir in mora biti urejena tako, da je omogočen neposreden in nemoten dostop s specialnimi komunalnimi vozili, v vseh vremenskih razmerah. Prav tako mora prenesti osne obremenitve namenskega specialnega komunalnega vozila. Do prevzemnega mesta mora biti zagotovljen dostop smetarskim vozilom dolžine 10 m, širine 3 m in višine 4 m. Dostopna pot mora biti široka najmanj 3,5 m, prometni profil mora znašati najmanj 4 m od vozišča, dostopna pot z ovinkom pa mora biti široka najmanj 4 m. Na območju podzemnih zbiralnic mora biti zagotovljen dostop in izvedba praznjenja podzemnih zabojnikov s specialnim vozilom, ki prazni podzemne zabojnike. Slepa ulica, ki je daljša od 50 m, mora imeti na koncu obračališče za smetarsko vozilo z najmanjšim radijem sedemnajst metrov ali pravokotno obračališče v obliki črke »T« z najmanjšim radijem deset metrov. Dovoljen je tudi drugačen način ureditve obračališča, ki omogoča nemoteno obračanje smetarskega vozila. Če ti pogoji niso zagotovljeni, pristojni organ zagotovi prevzemno mesto, ki je lahko od pričetka slepe ulice oddaljeno največ petnajst metrov. V kolikor v prometni profil sega vegetacija ali druge ovire, izvajalec gospodarske javne službe opozori lastnika, da oviro odstrani. Če je lastnik ne odstrani v dogovorjenem roku, jo odstrani izvajalec gospodarske javne službe na stroške lastnika. Če je cesta do prevzemnega mesta preozka ali prestrma ali ima neurejeno ali preozko obračališče ali drugo oviro za smetarsko vozilo, lahko pristojni organ zagotovi prevzemno mesto tudi v razdalji več kot 150 m od roba zemljišča ali objekta uporabnika.

(7)  V redko poseljenih hribovitih predelih lokalne skupnosti z razpršeno gradnjo se prevzemno mesto zagotovi na ustreznih mestih blizu odcepov lokalnih cest do posameznih povzročiteljih, kjer bodo nameščeni zabojniki ali tipizirane vreče. Lokacije skupnih zbirnih in prevzemnih mest v redko poseljenih hribovitih predelih občine določi izvajalec v sodelovanju z občino, krajevno skupnostjo in lastnikom zemljišča.

(8)  V primeru, da cesta ki vodi do prevzemnih mest, ne omogoča dovoza za specialna komunalna vozila izvajalca, si mora uporabnik storitev gospodarske javne službe v dogovoru z izvajalcem zagotoviti ustrezno število namensko označenih vreč za zbiranje posameznih vrst odpadkov, ter jih na dan prevzemanja dostaviti na prevzemna mesta.

(9)  Izvajalec gospodarske javne službe sme pri prevzemanju odpadkov odstopiti od letnega koledarja odvozov le v primeru višje sile, kot so neprimerne vremenske razmere, začasna neprevoznost poti do prevzemnih mest in nenadne okvare posebnih vozil. O tem mora povzročitelje v najkrajšem možnem času na krajevno običajen način obvestiti o razlogih opustitve odvoza ter o novih terminih odvoza odpadkov.

(10)  V času popolne ali delne zapore cest, ki na območju zapore  transportnim komunalnim vozilom izvajalca gospodarske javne službe onemogoča dostop do prevzemnih mest, se morata izvajalec gospodarske javne službe in investitor dogovoriti o načinu začasnega prevzemanja odpadkov.

(11)  Izvajalec je dolžan izprazniti zabojnike za odpadke oz. odpeljati tipizirane vreče z logotipom izvajalca gospodarske javne službe tako, da ne ovira prometa več, kot je nujno potrebno za opravljanje dejavnosti, da ne onesnaži prevzemnega mesta, ter ne poškoduje posod ali zabojnikov, kot tudi ne okolice, kjer se opravlja delo. V primeru, da izvajalec gospodarske javne službe onesnaži prevzemno mesto, ga je dolžan očistiti.

25. člen

(zbirna mesta mešanih komunalnih odpadkov  zbirna mesta komunalnih odpadkov)

V času do predvidenega prevzema komunalnih odpadkov s strani izvajalca gospodarske javne službe, se odpadki zbirajo v tipiziranih posodah, tipiziranih zabojnikih ali tipiziranih vrečah z logotipom izvajalca gospodarske javne službe, ki so nameščeni na zasebnih površinah ali v zasebnih prostorih pri uporabnikih (zbirna mesta). Uporabniki morajo zagotoviti, da se odpadki zbirajo na način, ki ne povzroča emisije vonjav in onesnaževanja okolice.

26. člen

(prevzemanje kosovnih odpadkov)

(1)  Izvajalec gospodarske javne službe mora organizirati zbiranje kosovnih odpadkov po naročilu za vse izvirne povzročitelje komunalnih odpadkov.

(2)  Uporabnik lahko enkrat letno naroči brezplačen odvoz kosovnih odpadkov do največ 2 m³. Uporabnik naroči odvoz s prijavnico in dogovori termin z izvajalcem gospodarske javne službe. Izvajalec gospodarske javne službe mora zagotoviti termin odvoza kosovnih odpadkov najmanj v roku treh tednov od naročila uporabnika. Uporabnik mora zagotoviti, da so kosovni odpadki pripravljeni na prevzemnem mestu do 6. ure zjutraj, na dan odvoza. Prevzemno mesto za odvoz kosovnih odpadkov je praviloma enako prevzemnemu mestu za odvoz posod. V nasprotnem primeru mora biti prevzemno mesto dostopno za vozilo izvajalca gospodarske javne službe in predhodno potrjeno s strani izvajalca gospodarske javne službe.

(3)  Za večstanovanjski objekt (blok) se določi skupni termin odvoza za vse stanovalce enega vhoda. Naročilo o odvozu kosovnih odpadkov iz večstanovanjskih objektov (bloki), ki  so v upravljanju, poda upravitelj, ki dogovori podrobnosti o izvedbi odvoza in o tem obvesti stanovalce.

(4)  Vsak nadaljnji odvoz kosovnih odpadkov uporabnik naroči pri izvajalcu gospodarske javne službe proti plačilo po uradnem ceniku za odvoz kosovnih odpadkov. Imetniki kosovnih odpadkov morajo, preden te odpadke prepustijo izvajalcu gospodarske javne službe zagotoviti, da se kosovni odpadki večjih dimenzij razstavijo na več kosov tako, da posamezni kos odpadka vsebuje pretežno eno vrsto materiala in ni pretežak ali prevelik za ročno nakladanje na vozilo za prevoz kosovnih odpadkov.

27. člen

(javne prireditve)

(1)  Za čas trajanja javne prireditve na prostem, na kateri se pričakuje več kot 1.000 udeležencev, mora organizator na kraju prireditve zagotoviti posode ali zabojnike za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Število posod in vrsto posod za odpadke določi izvajalec gospodarske javne službe glede na vrsto prireditve. Organizator prireditve in izvajalec gospodarske javne službe skleneta pogodbo za izvedbo zagotovitve ravnanja z odpadki na prireditvi.

(2)  Organizator prireditev na javnih površinah mora zagotoviti, da so javne površine po zaključku prireditve očiščene in odpadki odstranjeni v skladu z določili tega odloka.

(3)  Organizatorji so dolžni obvestiti izvajalca gospodarske javne službe o nameravani prireditvi najmanj štirinajst dni pred datumom izvedbe prireditve.

V. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE IN UPORABE STORITEV GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE

28. člen

(pogoji obratovanja)

(1)  Izvajalec gospodarske javne službe mora pri opravljanju gospodarske javne službe zagotoviti:

-  nabavo in vzdrževanje opreme iz 34. člena tega odloka;

-  redno higiensko vzdrževanje opreme iz prejšnje alineje;

-  urejanje in vzdrževanje prostorov, na katerih je nameščena oprema zbiralnic in zbirnih centrov;

-  zbiranje ter sporočanje podatkov o zbranih komunalnih odpadkih skladno s predpisi, ki urejajo ravnanja z odpadki;

-  evidentiranje števila prevzemov posod za vsako posamezno prevzemno mesto po posameznem imetniku odpadkov.

(2)  Storitve gospodarske javne službe se morajo opravljati na način, da ni ogroženo človekovo zdravje in brez uporabe postopkov in metod, ki bi čezmerno obremenjevali okolje, zlasti pa povzročili:

-  čezmerno obremenitev voda, zraka, tal;

-  čezmerno obremenitev s hrupom ali vonjavami;

-  bistveno poslabšanje življenjskih pogojev živali in rastlin ali škodljive vplive na krajino ali območja, zavarovana po predpisih o varstvu narave in predpisih o varstvu kulturne dediščine;

-  škodljive vplive na območja, zavarovana v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.

29. člen

(register prevzemnih mest)

(1)  Izvajalec gospodarske javne službe mora voditi register prevzemnih mest s podatki o:

-  imenu oz. nazivu uporabnika;

-  ulici in hišni številki stavbe prebivališče oziroma sedežu uporabnikov;

-  opisu lokacije prevzemnega mesta;

-  številu članov posameznega gospodinjstva v stavbi;

-  velikosti in številu posod ali zabojnikov oziroma deležu na skupni posodi ali zabojniku po posameznem uporabniku.

(3)  Evidenčne podatke o uporabnikih za potrebe vodenje registra, izvajalcu gospodarske javne službe zagotovi Mestna občina Maribor.

30. člen

(obveščanje uporabnikov)

(1)  Izvajalec gospodarske javne službe mora povzročitelje komunalnih odpadkov na območju za katerega uredi zbiralnico ločenih frakcij ali premično zbiralnico nevarnih frakcij ali zbirni center, z naznanilom v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine obvestiti o:

-  lokaciji zbiralnice ali zbirnega centra;

-  času obratovanja premične zbiralnice nevarnih frakcij ali zbirnega centra;

-  ločenih ali nevarnih frakcijah, ki se prepuščajo;

-  načinu prepuščanja ali oddajanja ločeno zbranih frakcij;

-  načinu predvidene predelave ali oddajanja ločeno zbranih frakcij;

-  drugih pogojih za prevzem.

(2)  Obveščanje je dolžan ponoviti vsakih šest mesecev.

(3)  Izvajalec gospodarske javne službe je dolžan v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine redno obveščati in na druge načine seznanjati in ozaveščati uporabnike, da naj:

-  izločijo iz komunalnih odpadkov čim več ločenih frakcij in jih prepuščajo izvajalcu gospodarske javne službe v zato predvideni zbirni embalaži;

-  izločijo iz komunalnih odpadkov nevarne frakcije in jih oddajajo v zbirnih centrih ali premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij;

-  prepuščajo ločene frakcije, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi ali v katerih so mešani nevarni odpadki, kot nevarne frakcije;

-  hranijo ločene in nevarne frakcije varno in neškodljivo za okolje, dokler jih ne prepustijo ali oddajo izvajalcu gospodarske javne službe;

-  ne mešajo ločenih ali nevarnih frakcij z drugimi komunalnimi odpadki tako, da jih ni možno izločati pri razvrščanju komunalnih odpadkov;

-  prepuščajo druge ločene ali nevarne frakcije, za katere je zbiranje s predpisom urejeno na poseben način, tako kot je predpisano;

-  prepuščajo kosovne odpadke in opremo, ki se uporablja v gospodinjstvih in vsebuje nevarne snovi, po naročilu, na prevzemnih mestih ali v zbirnih centrih in

-  razstavijo kosovni odpadek večjih dimenzij tako, da posamezni kos vsebuje pretežno eno vrsto materiala in ni pretežak ali prevelik za ročno nakladanje na vozilo za prevoz kosovnih odpadkov;

-  po svojih najboljših močeh preprečujejo nastajanje  odpadkov.

(4)  Izvajalec gospodarske javne službe mora povzročitelje odpadkov primernih za kompostiranje na krajevno običajne načine redno obveščati o:

-  prepovedi mešanja odpadkov primernih za kompostiranje z drugimi komunalnimi odpadki;

-  obveznem izločanju vseh odpadkov primernih za kompostiranje iz komunalnih odpadkov in njihovo lastno predelavo, v kompost v hišnih kompostnikih ali prepuščanju le-teh izvajalcu gospodarske javne službe kot ločeno zbrano frakcijo;

-  varni in za okolje neškodljivi hrambi odpadkov primernih za kompostiranje, pred prepustitvijo izvajalcu gospodarske javne službe.

VI. FINANCIRANJE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE

31. člen

(viri financiranja storitev gospodarske javne službe)

Viri financiranja storitev gospodarske javne službe so:

-  plačila uporabnikov za storitev izvajanja gospodarske javne službe;

-  sredstva od prodaje ločenih frakcij primernih za predelavo;

-  drugi viri, določeni s predpisom lokalne skupnosti ali zakonom, oziroma na njegovi podlagi sprejetem predpisu.

32. člen

(viri financiranja javne infrastrukture)

Viri financiranja infrastrukture so sredstva:

-  iz plačil uporabnikov storitev gospodarske javne službe;

-  iz proračuna občine;

-  iz dotacij, donacij in subvencij;

-  iz dolgoročnega kreditiranja;

-  iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom mestne občine.

VII. VRSTA IN OBSEG OBJEKTOV IN OPREME, POTREBNIH ZA IZVAJANJE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE

33. člen

(infrastruktura lokalnega pomena v lasti občine)

(1)  Infrastrukturo lokalnega pomena, potrebno za izvajanje gospodarske javne službe, ki je lastnina Mestne občine Maribor, sestavljajo:

-  zemljišča in objekti zbiralnic ločenih frakcij;

-  oprema podzemnih zbirnih sistemov za komunalne odpadke;

-  zemljišča in objekti zbirnih centrov;

-  zemljišča in objekti prevzemnih mest na javnih površinah;

-  zemljišča in objekti za obdelavo odpadkov;

-  zemljišča in objekti za zbiranje in skladiščenje odpadkov namenjenih za ponovno uporabo.

(2)  Objekte iz prvega odstavka tega člena lahko pod enakimi, z zakonom, tem odlokom in drugimi predpisi Mestne občine Maribor ter navodili izvajalca uporablja vsakdo.

(3)  Uporaba objektov in naprav iz prvega odstavka tega člena je obvezna na vseh območjih, kjer se izvaja dejavnost gospodarske javne službe.

(4)  Infrastrukturo lokalnega pomena, potrebno za izvajanje gospodarske javne službe, zagotovi mestna občina ali pa se zagotavlja na način, da je izvajalec gospodarske javne službe imetnik stavbne pravice na nepremičninah, v lasti mestne občine.

34. člen

(oprema izvajalca gospodarske javne službe)

Oprema, v lasti izvajalca gospodarske javne službe,  ki je potrebna za izvajanje gospodarske javne službe, sestavljajo:

-  vozila za prevzemanje in prevoz vseh vrst odpadkov;

-  delovni stroji;

-  premične zbiralnice nevarnih frakcij;

-  posode, zabojniki in vreče za prepuščanje komunalnih odpadkov od uporabnikov gospodarske javne službe;

-  posode in zabojniki za prepuščanje ločenih frakcij v zbiralnicah;

-  oprema za občasno prevzemanje kosovnih odpadkov;

-  oprema za razvrščanje odpadkov v sortirnici in predhodno skladiščenje odpadkov pred njihovo predelavo ali odstranjevanjem;

-  vozila in naprave za pranje in vzdrževanje posod in zabojnikov in druga oprema.

VIII. CENE STORITEV GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE

35. člen

(oblikovanje cen)

(1)  Cene storitev gospodarske javne službe se oblikujejo v skladu z določili veljavnega predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

(2)  Ceno storitev iz prvega odstavka izvajalec zaračunava uporabnikom v skladu z določili veljavnega predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

(3)  Cene se oblikujejo na kg opravljane storitve in se uporabnikom zaračunajo glede na prostornino zabojnika za mešane komunalne odpadke in pogostost odvoza zabojnika. Pri zbiranju biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada se, cena oblikovana na kg opravljene storitve, zaračuna glede na prostornino zabojnika za biološke odpadke in pogostost odvoza le-tega.

(4)  Kadar si več uporabnikov iz večstanovanjske stavbe ali več stanovanjskih stavb deli zabojnike, se  opravljena storitev ravnanja s komunalnimi odpadki razdeli med uporabnike, glede na število povzročiteljev (število gospodinjstev, število vikendov, število oseb...), ki zabojnike uporabljajo, v skladu s pisnim dogovorom strank ali na podlagi predpisov iz področja upravljanja, kadar gre za večstanovanjske stavbe z  upravnikom. Kadar do dogovora ne pride, ključ delitve določi izvajalec.

(5)  Kadar si več uporabnikov iz ne stanovanjskih stavb deli zabojnike za komunalne odpadke, se za porazdelitev količine opravljenih storitev ravnanja s komunalnimi odpadki uporablja medsebojni pisni dogovor. Če medsebojnega dogovora ni, se za porazdelitev opravljenih storitev ravnanja s komunalnimi odpadki uporablja število zaposlenih, pri čemer se smatra za najmanjšo število zaposlenih ena oseba.

(6)  Kadar si več uporabnikov iz stavbe, v kateri so poleg stanovanj tudi samostojne poslovne enote, deli skupen zabojnik, se za porazdelitev količine opravljenih storitev ravnanja s komunalnimi odpadki uporabljajo ključi delitve stroškov iz medsebojnega dogovora oziroma pogodbe. Če medsebojnega dogovora ni, se porazdelitve količine opravljenih storitev ravnanja s komunalnimi odpadki med uporabnike stanovanjskih enot izvedejo na podlagi predpisov iz področja upravljanja večstanovanjskih stavb. Samostojne poslovne enote pa si morajo zagotoviti svoje skupne oziroma svoje zasebne zabojnike, pri čemer se delitev stroškov in obračun storitev izvaja enako kot pri ne stanovanjskih stavbah iz prejšnjega odstavka.

(7)  Če se dejavnost opravlja v objektu, kjer se nahaja tudi gospodinjstvo, se v primeru, ko se uporablja skupen zabojnik za odlaganje komunalnih odpadkov, v pogodbi določi tudi delitev izračunane količine odpadkov na del, ki pripada gospodinjstvu in del, ki pripada pravni osebi ali drugemu pravnemu subjektu,

(8)  Uporabnik storitev gospodarske javne službe oziroma upravnik v imenu uporabnikov v  večstanovanjskih objektih,  mora o spremembah, ki vplivajo na obračun cene storitev gospodarske javne službe, pisno obvestiti izvajalca, najkasneje v roku 8 dni po nastali spremembi. Ta sprememba se pri obračunu upošteva s prvim naslednjim mesecem v kolikor je le ta javljena po 15. v tekočem mesecu. Obračun ravnanja z odpadki je mesečni.

(9)  V primeru, ko uporabnik storitev gospodarske javne službe ne posreduje podatkov za obračun teh storitev ali v prijavi navede napačne podatke, izvajalec uporabi uradne podatke o številu prebivalcev s stalnim prebivališčem v stavbi oziroma podatke o velikosti, število posod in številu oseb v gospodinjstvu.

IX. JAVNA POOBLASTILA IZVAJALCA GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE

36. člen

(javna pooblastila izvajalca gospodarske javne službe)

Izvajalec gospodarske javne službe v okviru storitev gospodarske javne službe odloča o pravicah uporabnikov določenih s tem odlokom. Za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka tega člena mora imeti izvajalec gospodarske javne službe zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka.

X. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE

37. člen

(obveznost uporabe javne storitve)

(1)  Uporaba storitev iz tega odloka je obvezna za vse uporabnike storitev gospodarske javne službe.

(2)  Uporabnik gospodarske javne službe na območju MOM po tem odloku je izvirni povzročitelj, katerega delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje komunalnih odpadkov in je:

-  izvirni povzročitelj iz gospodinjstva;

-  izvirni povzročitelj iz javnega sektorja;

-  izvirni povzročitelj iz proizvodne dejavnosti, trgovine, poslovne dejavnosti, storitvene dejavnosti ali druge dejavnosti, ki ni dejavnost javnega sektorja.

(3)  Uporabnik storitev gospodarske javne službe je vsak povzročitelj, oziroma imetnik komunalnih odpadkov, ki ima, ne glede na pravni temelj:

-  pravico do uporabe stavbe ali dela stavbe, v kateri stalno ali začasno prebiva ena ali več oseb;

-  pravico do uporabe objekta ali dela objekta, v ali na katerem se opravlja storitvena ali proizvodna dejavnost;

-  pravico do upravljanja objekta v javni rabi, ki povzroča nastajanje komunalnih odpadkov;

-  pravico do uporabe stavbe ali dela stavbe, ki ga uporablja občasno.

(4)  Kot dokazilo, da ima povzročitelj, oziroma imetnik odpadkov pravico do uporabe stavbe ali objekta, se šteje zlasti dokazilo o lastništvu, najemna in podjemna pogodba ali pisno soglasje lastnika, oziroma upravljavca stavbe ali objekta. Povzročitelj, oziroma imetnik odpadkov je dolžan obvestiti izvajalca gospodarske javne službe o pridobitvi statusa uporabnika iz prejšnjega odstavka v roku osmih dni od izpolnitve predpisanih pogojev.

(5)  Če je imetnikov pravice do uporabe nepremičnin iz drugega odstavka tega člena več, imajo skupaj nerazdelno pravice in obveznosti uporabnika storitev gospodarske javne službe.

(6)  Ne glede na določilo prejšnjega odstavka tega člena, so dolžni uporabniki storitev gospodarske javne službe iz druge in tretje alineje drugega odstavka tega člena, to so pravne osebe in drugi subjekti, ki opravljajo storitveno ali pridobitno dejavnost, pravice in obveznosti iz tega odloka urejati neposredno z izvajalcem gospodarske javne službe. Prav tako morajo imeti zbiranje mešanih komunalnih odpadkov urejeno ločeno oz. samostojno na način, kot je opredeljen v 16. členu tega odloka, saj so zavezani urediti tudi ravnanje z ostalimi odpadki v skladu s predpisi, ki urejajo področje ravnanj z odpadki. V izjemnih primerih, s soglasjem izvajalca gospodarske javne službe, se lahko za uporabnike storitev iz tega odstavka uredi tudi drugače.

(7)  Če v skladu s prejšnjimi odstavki ni mogoče določiti uporabnika storitev gospodarske javne službe, je uporabnik storitev gospodarske javne službe, lastnik stavbe ali dela stavbe oziroma objekta ali dela objekta, v kateri stalno ali začasno prebiva ena ali več oseb oziroma v ali na katerem se opravlja storitvena ali proizvodna dejavnost ali objekta v javni rabi, ki povzroča nastajanje odpadkov. Če je lastnikov nepremičnine več, imajo skupaj nerazdelno pravice in obveznosti uporabnika storitev gospodarske javne službe.

(8)  Imetniki odpadkov, ki na podlagi prejšnjih odstavkov izpolnjujejo pogoje za pridobitev statusa uporabnika glede več nepremičnin na območju občine, so za vsako nepremičnino posebej dolžni uporabljati storitve gospodarske javne službe po tem odloku.

(9)  Uporabniki iz prejšnjih odstavkov so prosti obveznosti po tem odloku, če izvajalca gospodarske javne službe  predhodno pisno obvestijo, da stavba ali objekt oziroma del stavbe ali objekta ni v uporabi, ter hkrati navedejo predviden termin ponovne uporabe stavbe ali objekta oziroma dela stavbe ali objekta. Če se je ponovna uporaba pričela brez obvestila izvajalcu gospodarske javne službe, se to šteje za prekršek.

(10)  Začasne prekinitve uporabe gospodarske javne službe po tem odloku, ki ne morejo biti krajše od enega meseca, lahko uporabniki ob predložitvi ustreznih dokazil dogovorijo z izvajalcem gospodarske javne službe najkasneje 15 dni pred nastopom razloga začasne prekinitve.

(11)  Lastnik ali uporabnik objekta ali dela objekta, v katerem nima stalnega ali začasnega prebivališča, ga pa občasno uporablja, se je dolžan vključiti v storitve gospodarske javne službe.

(12) Izvajalec gospodarske javne službe za namen vključevanja uporabnikov storitev gospodarske javne službe pridobiva od izvajalca gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo podatke o vključenosti uporabnikov v sistem oskrbe s pitno vodo, vključno z osebnimi podatki.

38. člen

(velikost in število obveznih posod za posamezne uporabnike)

(1)  Velikost in število obveznih posod oziroma zabojnikov za posamezne uporabnike odpadkov določi izvajalec gospodarske javne službe. Najmanjša velikost in število posod je ena 120 l posoda za mešane komunalne odpadke.  Najmanjša velikost in število posod je ena 120 l posoda za mešane komunalne odpadke in ena 120 l posoda za biološke odpadke.  Glede na pogostnost prevzemanja odpadkov iz tretjega odstavka prejšnjega člena se število obveznih posod ali zabojnikov in njihovo velikost določi z upoštevanjem predvidene najmanjše količine prepuščenih odpadkov in števila povzročiteljev odpadkov. Pri tem izvajalec upošteva pravilo, da mora biti celotna količina vseh zbranih mešanih komunalnih odpadkov razporejena med vse povzročitelje v ustreznih volumnih posod.

(2)  Ne glede na določila prvega odstavka tega člena je manjšo velikost posode možno uporabiti v izjemnih primerih, ko je v gospodinjstvu le en član. O pisni vlogi uporabnika o zmanjšanju volumna posode odloča izvajalec gospodarske javne službe.

(3)  Kadar zaradi prostorskih ali tehničnih razlogov ni mogoče zagotoviti zadostnega števila prevzemnih mest za namestitev posod ali zabojnikov za vse uporabnike, se za zbiranje mešanih komunalni odpadkov določijo skupne posode ali zabojniki, katerih število in velikost določi izvajalec gospodarske javne službe.

(4)  Tipizirane zbirne posode in zabojnike ter njihovo redno vzdrževanje zagotovi izvajalec gospodarske javne službe. Stroški čiščenja, poškodb ali uničenja posod ali zabojnikov, storjenih s strani uporabnikov teh posod ali zabojnikov, bremenijo uporabnike teh posod ali zabojnikov.

(5)  Če količina prepuščenih odpadkov redno presega prostornino posod ali zabojnikov za odpadke, lahko izvajalec gospodarske javne službe določi ustrezno povečanje prostornine posode ali zabojnika oz. povečanje števila posod ali zabojnikov. Uporabnik lahko v primeru, ko količina prepuščenih odpadkov presega prostornino posod ali zabojnikov za odpadke, prepušča odpadke le občasno v tipiziranih vrečkah. Za redno preseganje prostornine se šteje, če izvajalec zabeleži prekomerne količine za obstoječ volumen posode ali zabojnika v obdobju dveh mesecev.

(6) V primeru spremembe volumna posode za vse vrste odpadkov, bremenijo stroški storitve menjave posode uporabnike kot enkratni strošek po veljavnem ceniku. Stroški storitve dodatnih odvozov za vse vrste odpadkov in storitve dostave dodatnih tipiziranih vrečk izvajalca gospodarske javne službe, bremenijo uporabnike kot enkratni strošek po veljavnem ceniku.

39. člen

(pravice uporabnikov)

(1)  Uporabniki imajo pravico:

-  do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev gospodarske javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju mestne občine po posameznih kategorijah uporabnikov;

-  do uporabe skupne posode ali zabojnika za mešane komunalne odpadke pod pogojem, da izvajalcu gospodarske javne službe predložijo soglasja vseh uporabnikov skupne posode;

-  do uskladitve velikosti ali števila posod skladno z evidentiranim številom opravljenih prevzemov odpadkov, vendar ne več kot enkrat letno v skladu z 38. členom tega odloka ter v izjemnih primerih.

(2)  Uporabnik ima pravico kadarkoli od izvajalca gospodarske javne službe zahtevati odobritev povečanja velikosti in/ali števila posod oziroma zabojnikov za odpadke.

(3)  Za stanovanjsko stavbo, počitniški objekt, stanovanje, hram ali zidanico, kjer ni stalno prijavljenih prebivalcev in za katero ni podatka o velikosti zabojnika, je pa primerna za bivanje, se za  porazdelitev količine opravljenih storitev gospodarske javne službe oz. zaračunavanje stroškov ravnanja s komunalnimi odpadki, ki nastajajo, ne glede na količino prepuščenih odpadkov, upošteva ena 60 l vrečka na mesec (polovica najmanjše velikosti zabojnika in frekvenca odvoza odpadkov, kot je to opredeljeno s tem odlokom). Šteje se, da je stavba primerna za bivanje, če je vzdrževana in priključena na vsaj eno od predpisanih oblik komunalne oziroma energetske oskrbe.

(4)  Izvajalec gospodarske javne službe odobri zmanjšanje velikosti in/ali števila posod oziroma zabojnikov za odpadke na podlagi zahteve uporabnika iz 3. alineje prvega odstavka tega člena pod pogojem:

-  da prostornina obstoječe posode ali zabojnika ni manjša od prostornine najmanjše količine komunalnih odpadkov med dvema praznjenjema in

-  če ugotovi, da so se v obdobju zadnjih šestih mesecev komunalni odpadki prepuščali na prevzemnem mestu te stavbe v zaprtih in ne popolnoma polnih posodah.

40. člen

(obveznosti uporabnikov)

Uporabniki imajo obveznost:

-  uporabe storitev gospodarske javne službe;

-  obvestiti izvajalca gospodarske javne službe o spremembah, ki vplivajo na izvajanje storitev in obračun cene storitev gospodarske javne službe na posebnem obrazcu najkasneje v 8 dneh po nastanku sprememb, v nasprotnem primeru so dolžni nositi posledice ne obveščanja sami;

-  redno prepuščati komunalne odpadke in jih ločevati skladno z zagotovljenimi storitvami gospodarske javne službe;

-  zbirati komunalne odpadke tako, da pred njihovo oddajo ne škodijo okolju;

-  zagotavljati,  da so posode, zabojniki ali tipizirane vrečke na dan prevzema nameščeni na prevzemnem mestu do 6. ure zjutraj, oz. do določene ure za  odvoz odpadkov;

-  prazne posode ali zabojnike po prevzemu odpadkov vrniti na zbirno mesto, če nista zbirno in prevzemno mesto na istem mestu;

-  zagotavljati, da so pokrovi posod ali zabojnikov na prevzemnih mestih zaprti in da so tipizirane vrečke z logotipom izvajalca na prevzemnem mestu zaprte;

-  vzdrževati čistočo na prevzemnih in zbirnih mestih ter okolici le-teh, razen kadar izvajalec gospodarske javne službe onesnaži prevzemno mesto;

-  zagotoviti izvajalcu gospodarske javne službe neoviran dostop do prevzemnega mesta.

41. člen

(ukrepanje v primeru nepravilno odloženih odpadkov)

(1)  Če so na zemljišču v lasti mestne občine ali države nezakonito odloženi komunalni odpadki, odredi  inšpektorat Skupne občinske uprave izvajalcu gospodarske javne službe njihovo odstranitev, ta pa jih mora odstraniti v skladu s predpisi o ravnanju z odpadki na račun lastnika zemljišča, v primeru, da izvaja posest nad zemljiščem druga oseba, pa na račun osebe, ki izvaja posest. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.

(2)  Če se kasneje odkrije povzročitelja nezakonito odloženih odpadkov, ima Mestna občina Maribor pravico in dolžnost od njega izterjati vračilo stroškov.

(3) Če so odpadki nezakonito odloženi na zemljišču v lasti osebe zasebnega prava, odredi

  odstranitev komunalnih odpadkov mestna inšpekcija lastniku ali drugemu posestniku

  zemljišča. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.

XI. NADZOR

42. člen

(nadzorni organ)

(1)  Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja pristojni občinski inšpekcijski organ.

(2)  Pri izvajanju nadzora lahko pristojni inšpekcijski organ izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.

(3)  Pristojni občinski inšpekcijski organ ima pravico kadarkoli pogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec gospodarske javne službe, pri čemer je dolžan spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

42.a člen

(nadzor izvajalca gospodarske javne službe)

XII. PREPOVEDI

43. člen

(prepovedi)

Prepovedano je:

-  odlagati mešane komunalne odpadke v posode, zabojnike ali vreče za ločeno zbiranje frakcij;

-  odlagati odpadke, ki niso opredeljeni kot komunalni odpadki, v posode za komunalne odpadke;

-  prepuščati ločene frakcije odpadkov v posodah, zabojnikih ali vrečah, ki niso namenjene tem odpadkom;

-  odlagati odpadke ob posodah ali zabojnikih;

-  prepuščati odpadke v vrečkah, ki niso namenjene prepuščanju komunalnih odpadkov;

-  odlagati odpadke na lokacije, katere niso namenjene za odlaganje odpadkov;

-  mešati nevarne frakcije z ločenimi frakcijami ali komunalnimi odpadki ali mešati posamezne nevarne frakcije med seboj;

-  odlagati biološke odpadke v nasprotju s 5. odstavkom 16. člena tega odloka;

-  prepuščati odpadne prenosne baterije in akumulatorje med mešane komunalne odpadke;

-  prepuščati odpadno električno in elektronsko opremo med mešane komunalne odpadke;

-  sežigati in/ali odlagati odpadke v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov;

-  nameščati posode, zabojnike ali vreče za odpadke zunaj predvidenega prevzemnega mesta;

-  samovoljno premikati posode za ločeno zbiranje frakcij iz določene lokacije na drugo lokacijo;

-  brskati po posodah, zabojnikih ali tipiziranih vrečkah ali iz njih odnašati odložene odpadke ter razmetavati  odpadke;

-  odtujevati ločene frakcije komunalnih odpadkov pripravljene za zbiranje na prevzemnem mestu in v zbiralnicah ločenih frakcij ter zbirnih centrih;

-  brskati ali razmetavati po odloženih kosovnih odpadkih ali odnašati odložene kosovne odpadke iz prevzemnih mest;

-  poškodovati opremo, objekte in naprave za izvajanja gospodarske javne službe, lepiti plakate in obvestila na posode za zbiranje komunalnih odpadkov, pisati, risati po njih ali jih barvati;

-  na javnih površinah v ožjem mestnem središču je prepovedano odlagati, odmetavati ali nastavljati biološke odpadke z namenom hranjenja potepuških psov, mačk, golobov in drugih prostoživečih živali brez soglasja lastnika ali upravljavca zemljišča.

XIII. KAZENSKE DOLOČBE

44. člen

(prekrški uporabnikov)

1.  Z globo 1.500 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki:

-  krši določila 3., 4. ali 5. odstavka 19. člena tega odloka,

-  krši določila 1. ali 2. odstavka 22. člena tega odloka,

-  krši določila 1. ali 2. odstavka 27. člena tega odloka,

-  krši določila 1., 3., 4., 5., 6., 7. ali 8. alineje 40. člena tega odloka

-  krši določila 43. člena tega odloka.

2.  Z globo 600 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

3.  Z globo 300 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznika.

4.  Z globo 100 evrov se za prekršek kaznuje odgovorno osebo izvajalca gospodarske javne službe, ki krši določilo 5. odstavka 23. člena.

XIV. PREDPISI, SPREJETI NA PODLAGI TEGA ODLOKA

45. člen

(program ravnanja s komunalnimi odpadki)

(1)  Na predlog izvajalca gospodarske javne službe sprejme mestni svet program ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljevanju: program).

(2)  Program, njegove spremembe in dopolnitve se objavijo na krajevno običajni način ter na spletnih straneh izvajalca gospodarske javne službe.

XV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

46. člen

(vzpostavitev določil odloka na strani uporabnikov)

Uporabniki morajo ravnanje prilagoditi določilom tega odloka najkasneje v 6 mesecih po začetku veljavnosti tega odloka.

47. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Mestni občini Maribor (MUV, št. 7/2014 in 9/2016).

48. člen

(začetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

Številka: 0070-1/2020-2

Datum: 6. april 2020

Župan Mestne občine Maribor

Aleksander Saša Arsenovič

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Mestni občini Maribor (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 2/2022) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

17. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.