|
Na podlagi 36. člena
Zakona
o lokalni samoupravi
/ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2,
76/2008, 79/2009, 51/2010, 40/2012-ZUJF in 14/15-ZUUJFO) in 14. člena
Statuta Občine Cerkvenjak (Uradno glasilo slovenskih občin, št.
3/2011) je Občinski svet Občine Cerkvenjak na svoji 13. redni seji dne
31. 8. 2016, sprejel |
|
|
|
POSLOVNIK |
|
OBČINSKEGA SVETA OBČINE
CERKVENJAK |
|
|
|
1. Splošne
določbe |
|
|
|
1. člen |
|
(vsebina poslovnika) |
|
(1) Vsebina tega poslovnika so
določbe, s katerimi je podrobneje urejena organizacija in način dela
občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu: svet), in sicer: |
|
·
konstituiranje sveta, |
|
·
pravice in dolžnosti članov sveta, |
|
·
seje sveta, |
|
·
akte sveta, |
|
·
volitve in imenovanja, |
|
·
razmerje med županom in svetom, |
|
·
delo sveta v izrednem stanju, |
|
·
spremembe in dopolnitve ter razlaga poslovnika.
(2) V poslovniku uporabljeni izrazi
v slovnični obliki za moški spol, se uporabljajo kot nevtralni za ženski
in moški spol. |
|
|
|
2. člen |
|
(uporaba poslovnika) |
|
(1) Ta poslovnik se uporablja za
delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles. |
|
(2) Če posamezne zadeve z delovnega
področja delovnega telesa tako zahtevajo, se lahko način njegovega dela
v teh zadevah, v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktu o
ustanovitvi ali s posebnim poslovnikom. |
|
|
|
3.člen |
|
(javnost dela) |
|
(1) Delo sveta je javno. Za
zagotavljanje javnosti dela sveta skrbi župan. |
|
(2) Javnost dela se zagotavlja: |
|
· z
objavljanjem dokumentov in drugih informacij, ki so v skladu z zakonom
informacije javnega značaja, na spletni strani občine,
|
|
·
zagotavljanjem informacij javnega značaja fizičnim in pravnim osebam na
njihovo zahtevo, |
|
·
objavljanjem sklicev sej z dnevnimi redi in gradivi, |
|
· z
zagotavljanjem sodelovanja občanov pri pripravi splošnih aktov občine,
|
|
· z
uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, |
|
· z
obvestili za javnost, |
|
· s
posredovanjem posebnih pisnih sporočil sredstvom javnega obveščanja,
|
|
· z
navzočnostjo občanov, in |
|
· z
navzočnostjo predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah ter na
druge načine. |
|
(3) Javnost dela se lahko omeji ali
izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov
in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim
predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno
pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost.
Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi
predpisi, ki urejajo to področje. |
|
(4) Podrobneje način zagotavljanja
javnosti dela in način omejitve javnosti dela sveta in njegovih delovnih
teles določa ta poslovnik. |
|
|
|
4.
člen |
|
(seje sveta) |
|
(1) Svet dela na rednih, izrednih,
dopisnih in slavnostnih sejah. |
|
(2) Redne seje se sklicujejo
najmanj štirikrat na leto. |
|
(3) Izredna seja se skliče na
zahtevo najmanj ene četrtine članov občinskega sveta (v nadaljevanju:
člani sveta) ali, če župan oceni, da je to potrebno zaradi nujnosti
odločanja sveta. |
|
(4) Dopisne seje se sklicujejo po
določbah tega poslovnika v primerih, ko niso izpolnjeni pogoji za sklic
izredne seje. |
|
(5) Za sklic seje iz tretjega
oziroma četrtega odstavka tega člena ne veljajo rokovne omejitve, ki
veljajo za sklic redne seje, razen za sklic izredne seje na zahtevo
članov sveta, ko se uporabljajo roki, določeni z zakonom. |
|
(6) Slavnostne seje se sklicujejo
(ob začetku mandata novoizvoljenega občinskega sveta ter) ob praznikih
občine in drugih svečanih priložnostih. |
|
|
|
5. člen |
|
(uporaba žiga) |
|
(1) Svet uporablja žig občine, ki je
določen s statutom občine in odlokom, v katerega notranjem krogu je ime
občinskega organa “OBČINSKI SVET”. |
|
(2) Svet uporablja žig na vabilih za
seje, na splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah ter na dopisih. |
|
(3) Žig sveta uporabljajo v okviru
svojih nalog tudi delovna telesa sveta. |
|
(4) Žig sveta hrani in skrbi za
njegovo uporabo direktor občinske uprave. |
|
|
|
2 Konstituiranje sveta |
|
|
|
6. člen |
|
(konstituiranje sveta) |
|
(1) Svet se konstituira na prvi seji
po volitvah, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov
sveta. |
|
(2) Prvo sejo novoizvoljenega sveta
skliče prejšnji župan praviloma v dvajsetih (20) dneh po izvolitvi
članov, vendar ne kasneje kot deset (10) dni po izvedbi drugega kroga
volitev župana. Prvo sejo vodi najstarejši član občinskega sveta oziroma
član, ki ga na predlog najstarejšega člana določi občinski svet.
|
|
(3) Zaradi priprave na prvo sejo
skliče župan nosilce kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni člani
sveta in izvoljenega župana. |
|
|
|
7. člen |
|
(dnevni red prve seje sveta) |
|
(1) Obvezni dnevni red prve seje
sveta je: |
|
1. ugotovitev števila navzočih
novoizvoljenih članov sveta, |
|
2. poročilo občinske volilne
komisije o izidu volitev v svet in volitev župana, |
|
3. imenovanje mandatne komisije
za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov
članov sveta in ugotovitve izvolitve župana, |
|
4. poročilo mandatne komisije
in potrditev mandatov članov sveta, |
|
5. poročilo mandatne komisije
in ugotovitev izvolitve župana. |
|
(2) Če je bil županu potrjen mandat
člana sveta, lahko predsedujoči na podlagi njegove ustne izjave, da bo
opravljal funkcijo župana, razširi dnevni red prve seje s sklepom o
ugotovitvi predčasnega prenehanja mandata člana občinskega sveta zaradi
nezdružljivosti obeh funkcij in potrditvijo mandata nadomestnega člana
sveta. |
|
(3) O obveznem dnevnem redu prve
seje svet ne razpravlja in ne odloča. |
|
(4) Dnevni red prve seje praviloma
vsebuje imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja, lahko pa tudi slovesno prisego župana in njegov pozdravni
nagovor. |
|
(5) Dnevni red prve seje predlaga
prejšnji župan v skladu s tem členom in sklepi pripravljalnega sestanka
iz tretjega odstavka prejšnjega člena tega poslovnika. |
|
(6) Postopek potrditve mandatov
članov sveta in odločanje o morebitnih pritožbah kandidatov za člane
sveta ali predstavnikov kandidatnih list oziroma kandidatov za župana
ali predstavnikov kandidatur za župana določa zakon. |
|
|
|
8. člen |
|
(imenovanje mandatne komisije) |
|
Na prvi seji svet izmed navzočih
izvoljenih članov sveta najprej imenuje tri člansko mandatno komisijo za
pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov članov
sveta. Člane mandatne komisije predlaga predsedujoči, lahko pa vsak član
sveta. Svet glasuje o predlogih po vrstnem redu, kot so bili vloženi,
dokler niso imenovani trije člani komisije. O preostalih predlogih svet
ne odloča. |
|
|
|
9.
člen |
|
(prepoved odločanja o pritožbi
zoper mandat župana) |
|
Če je za župana izvoljen kandidat,
ki je bil hkrati izvoljen tudi za člana sveta, pa je zoper njegov mandat
župana vložena pritožba, o pritožbi ne sme glasovati. Glasovati ne sme
niti vlagatelj pritožbe – kandidat za župana, če je bil izvoljen tudi za
člana sveta. |
|
10. člen |
|
(slovesna prisega) |
|
Slovesna prisega župana se glasi:
»Prisegam, da bom vestno in odgovorno v skladu z Ustavo Republike
Slovenije, Evropsko listino lokalne samouprave, zakonom, statutom občine
in občinskimi predpisi opravljal/a dolžnosti župana/nje spoštoval/a
interese in potrebe lokalne skupnosti in deloval/a za blaginjo občank in
občanov ter napredek in razvoj Občine Cerkvenjak. |
|
|
|
11.
člen |
|
(komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja) |
|
Ko je svet konstituiran, imenuje
izmed članov komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot
svoje stalno delovno telo. Če komisija ni imenovana na konstitutivni
seji, se imenuje najkasneje na naslednji seji. |
|
|
|
3. Pravice
in dolžnosti članov sveta |
|
|
|
12. člen |
|
(pravice in dolžnosti članov
sveta) |
|
(1) Pravice in dolžnosti članov
sveta so določene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom. |
|
(2) Člani sveta imajo pravico in
dolžnost udeleževati se sej sveta in njegovih delovnih teles, katerih
člani so. Člani sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih
teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pravice
glasovanja. |
|
(3) Član sveta ima pravico: |
|
·
predlagati svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna,
zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
določeno, da jih sprejme svet na predlog župana, |
|
·
predlagati svetu obravnavo drugih vprašanj iz njegove pristojnosti; |
|
·
glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev
sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov; |
|
·
sodelovati pri oblikovanju programa dela sveta in dnevnih redov njegovih
sej; |
|
·
predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles sveta in
organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih
ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma, v katerih ima
občina v skladu z zakonom svoje predstavnike. |
|
(4) Član sveta ima dolžnost varovati
podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in
poslovne tajnosti opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti
sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, za katere zve
pri svojem delu. |
|
(5) Član sveta ima pravico do
sejnine v skladu z zakonom in posebnim aktom sveta in do povračila
stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije. |
|
|
|
13.
člen |
|
(pravice svetniških skupin) |
|
(1) Svetniške skupine, ki jih
oblikujejo člani sveta, izvoljeni z istoimenske liste ali dveh ali več
kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo posameznemu članu sveta. |
|
(2) Svet lahko odloči, da imajo
svetniške skupine pravico do povračila materialnih stroškov. |
|
|
|
14.
člen |
|
(podatki in pojasnila) |
|
(1) Član sveta ima pravico zahtevati
od župana, drugih občinskih organov in občinske uprave podatke in
pojasnila, ki so mu potrebna za delo v občinskem svetu in njegovih
delovnih telesih. |
|
(2) Občinski organi iz prejšnjega
odstavka so dolžni članu sveta omogočiti seznanitev s podatki in mu dati
zahtevana pojasnila. Če član sveta to posebej zahteva, mu je treba
posredovati pojasnila tudi v pisni obliki. |
|
|
|
15.
člen |
|
(vprašanja in pobude članov
sveta) |
|
(1) Član sveta zastavlja vprašanja
in daje pobude v pisni obliki ali ustno. |
|
(2) Na vsaki redni seji sveta mora
biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude
članov. |
|
(3) Vprašanja oziroma pobude morajo
biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V
nasprotnem primeru župan ali za vodenje seje pooblaščeni podžupan
oziroma član sveta na to opozori in člana sveta pozove, da vprašanje
oziroma pobudo ustrezno dopolni. |
|
(4) Ustno postavljeno vprašanje ne
sme trajati več kot tri (3) minute, obrazložitev pobude pa ne več kot
pet (5) minut. |
|
(5) Pisno postavljeno vprašanje mora
biti takoj posredovano tistemu, na katerega je naslovljeno. |
|
(6) Pri obravnavi vprašanj in pobud
morata biti na seji obvezno prisotna župan in tajnik občine (direktor
občinske uprave). Če sta župan ali direktor občinske uprave zadržana,
določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude. |
|
(7) Na seji se odgovarja na vsa
vprašanja in pobude, ki so bila oddana do začetka seje, ter na ustna
vprašanja dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov sveta. Če zahteva
odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma
proučitev, lahko župan ali tajnik občine (direktor občinske uprave)
odgovorita na naslednji seji. |
|
(8) Župan ali tajnik občine
(direktor občinske uprave) lahko na posamezna vprašanja ali pobude
odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti tudi na vprašanja in pobude,
za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan
vsem članom sveta s sklicem, najkasneje pa na prvi naslednji redni seji. |
|
|
|
16. člen |
|
(zahteva za dodatna pojasnila) |
|
(1) Če član sveta ni zadovoljen z
odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno
pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga svetu, da se o
zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem. |
|
(2) Če svet odloči, da bo o zadevi
razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve
naslednje redne seje. |
|
|
|
17.
člen |
|
(udeleževanje na sejah sveta in
delovnih telesih) |
|
(1) Član sveta se je dolžan
udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je. |
|
(2) Če ne more priti na sejo sveta
ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za to
obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do
začetka seje. |
|
(3) Članu sveta, ki se ne udeleži
seje sveta, sejnina ne pripada. |
|
(4) Če se član delovnega telesa iz
neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa v
koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga svetu
njegovo razrešitev. |
|
|
|
4 Seje
sveta |
|
|
|
4.1
Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji |
|
|
|
18. člen |
|
(sklic seje) |
|
(1) Seje sveta sklicuje župan v
skladu s programom dela sveta, na zahtevo najmanj ene četrtine članov
sveta ter glede na potrebe odločanja na svetu. |
|
(2) Župan lahko skliče redno sejo
sveta, preden je končana predhodno sklicana seja, svet pa nove redne
seje ne more začeti, dokler ne konča prejšnje redne seje. |
|
|
|
19.
člen |
|
(vabilo) |
|
(1) Vabilo za redno sejo sveta s
predlogom dnevnega reda se pošlje članom sveta najkasneje sedem (7) dni
pred dnevom, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo,
ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. Posamezno gradivo
se lahko pošlje tudi kasneje, če je vsebina gradiva nujno potrebna pri
odločanju o točki dnevnega reda. |
|
(2) Vabilo za sejo sveta se pošlje
tudi županu, podžupanu in direktorju občinske uprave ter v vednost
predsedniku nadzornega odbora občine in medijem. Javnost se obvesti z
objavo vabila na spletni strani občine. Objava se opravi vsaj tri dni
pred sejo. |
|
(3) Vabila iz prejšnjih dveh
odstavkov se pošljejo po elektronski pošti, po pošti v fizični obliki
pa, če tako s pisno izjavo naroči prejemnik ali občinska uprava ne
razpolaga z elektronskim naslovom prejemnika. |
|
|
|
20.
člen |
|
(poročevalci in vabljeni) |
|
(1) Na seje sveta se vabijo
poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan
oziroma direktor občinske uprave. |
|
(2) Vabilo se pošlje tudi vsem,
katerih navzočnost je glede na dnevni red seje potrebna. |
|
|
|
21.
člen |
|
(izredna seja) |
|
(1) Izredna seja sveta se skliče za
obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic
redne seje ali na zahtevo četrtine članov sveta. |
|
(2) V zahtevi članov sveta za sklic
izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi mora
biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj svet odloča, če člani
sveta ne razpolagajo z gradivom, pa zahteva županu in občinski upravi,
katero gradivo naj se za sejo pripravi. |
|
(3) Izredno sejo sveta skliče župan.
Če izredna seja sveta, ki so jo zahtevali člani sveta ni sklicana v roku
sedmih (7) dni od predložitve pisne obrazložene zahteve za sklic s
priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skličejo člani sveta, ki so
sklic zahtevali oziroma tisti član sveta, ki ga pooblastijo za sklic in
vodenje seje. |
|
(4) Vabilo za izredno sejo sveta z
gradivom, mora biti poslano članom sveta najkasneje tri (3) dni pred
sejo. Vabilo se pošlje v skladu z 19. členom tega poslovnika in se
objavi na spletni strani občine. |
|
(5) Če razmere terjajo drugače, se
lahko izredna seja sveta skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so s
sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko udeležijo. V tem
primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami seji, na sami seji pa
se lahko predloži tudi gradivo za sejo. Svet pred sprejemom dnevnega
reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic.
Če svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne opravi in se skliče
nova izredna ali redna seja v skladu s tem poslovnikom. |
|
|
|
22.
člen |
|
(dopisna seja) |
|
(1) Dopisna seja se lahko opravi,
kadar ni pogojev za sklic izredne seje sveta. Na dopisni seji ni mogoče
odločati o proračunu in zaključnem računu občine, o splošnih aktih, s
katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge
dajatve ter o zadevah, iz katerih izhajajo finančne obveznosti občine.
Dopisna seja se opravi na podlagi v fizični ali elektronski obliki
osebno vročenega vabila s priloženim gradivom ter predlogom sklepa, ki
naj se sprejme, ter z osebnim telefonskim glasovanjem ali glasovanjem po
elektronski pošti. Glede na način izvedbe dopisne seje mora sklic seje
vsebovati rok trajanja dopisne seje (točen datum in čas trajanja seje,
to je do katere ure se šteje trajanje seje). |
|
(2) Dopisna seja je sklepčna, če je
bilo vabilo poslano vsem članom sveta, od katerih jih je osebno vročitev
potrdilo več kot polovica. Šteje se, da so osebno vročitev potrdili
člani, ki so glasovali. |
|
(3) Predlog sklepa, ki je predložen
na dopisno sejo, je sprejet, če se je zanj opredelila večina članov, ki
je glasovala. |
|
(4) O dopisni seji se vodi zapisnik,
ki mora poleg sestavin, določenih s tem poslovnikom, vsebovati še
potrdila o osebni vročitvi vabil članom sveta oziroma ugotovitev, koliko
članov sveta je glasovalo. Potrditev zapisnika dopisne seje se uvrsti na
prvo naslednjo redno sejo sveta. |
|
|
|
23.
člen |
|
(predlog dnevnega reda) |
|
(1) Dnevni red seje sveta predlaga
župan. |
|
(2) Dnevni red lahko predlagajo tudi
člani sveta, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta. Posamezne
točke dnevnega reda lahko predlaga posamezen član sveta ali svetniška
skupina. |
|
(3) V predlog dnevnega reda seje
sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so izpolnjeni
pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom. |
|
(4) Na dnevni red ni mogoče uvrstiti
akta, če še ni končan postopek o aktu z enako ali podobno vsebino. |
|
(5) Na dnevni red se prednostno
uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo. |
|
|
|
24.
člen |
|
(vodenje seje) |
|
(1) Sejo sveta vodi župan. Župan
lahko za vodenje sej sveta pooblasti podžupana ali drugega člana sveta
(v nadaljnjem besedilu: predsedujoči). |
|
(2) Če nastopijo razlogi, zaradi
katerih župan ali predsedujoči ne more voditi že sklicane seje, jo vodi
podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član sveta. |
|
(3) Izredno sejo sveta, ki jo
skličejo člani sveta ker župan ni opravil sklica v skladu z zakonom in
tem poslovnikom, vodi član sveta, ki ga pooblastijo člani sveta, ki so
sklic seje zahtevali. |
|
|
|
4.2
Zagotavljanje javnosti dela sveta |
|
|
|
25.
člen |
|
(zagotavljanje javnosti seje) |
|
(1) Javnost seje sveta se praviloma
zagotavlja z navzočnostjo predstavnikov sredstev javnega obveščanja na
seji, na spletni strani občine ter z navzočnostjo javnosti v prostoru, v
katerem seja sveta poteka. |
|
(2) Predsedujoči mora poskrbeti, da
ima javnost v prostoru, v katerem seja sveta poteka, primeren prostor,
da lahko spremlja delo sveta ter pri tem dela ne moti. Prostor za
javnost mora biti vidno ločen od prostora za člane sveta. |
|
(3) Predsedujoči lahko na zahtevo
predstavnika javnega obveščanja dopusti zvočno in slikovno snemanje
posameznih delov seje. |
|
(4) Če občan, ki spremlja sejo, ali
predstavnik sredstva javnega obveščanja moti delo sveta, ga predsedujoči
najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti dela sveta, pa ga
odstrani iz prostora. |
|
|
|
26.
člen |
|
(izključitev javnosti) |
|
(1) Predsedujoči predlaga svetu, da
s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne
točke dnevnega reda, če to terja zagotovitev varstva podatkov, ki v
skladu z zakonom niso informacije javnega značaja. |
|
(2) Kadar svet sklene, da bo
izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval brez
navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana, predsedujočega
in članov sveta navzoč na seji. |
|
|
|
4.3 Potek seje |
|
|
|
27.
člen |
|
(ugotavljanje navzočnosti) |
|
(1) Ko predsedujoči začne sejo,
obvesti svet, kdo izmed članov sveta mu je sporočil, da je zadržan in se
seje ne more udeležiti in koliko članov sveta je navzočnost potrdilo s
podpisom na listi navzočnosti. |
|
(2) Predsedujoči obvesti svet tudi o
tem, kdo je povabljen na sejo. |
|
(3) Predsedujoči nato ugotovi, da je
svet sklepčen in se seja lahko začne. Če svet ni sklepčen, predsedujoči
ugotovi, da sklic seje ni bil uspešen in je treba sejo sklicati ponovno. |
|
(4) Na začetku seje lahko
predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi
vprašanji. |
|
|
|
28.
člen |
|
(odločanje o zapisniku prejšnje
seje) |
|
(1) Preden svet določi dnevni red
redne seje, potrdi zapisnik prejšnje seje in zapisnike prej izvedenih
sej, ki še niso bili potrjeni. |
|
(2) Član sveta lahko da pripombe k
zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in
dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika
prejšnje seje odloči svet. |
|
(3) Zapisnik se lahko potrdi z
ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa ustrezno
spremenjen in dopolnjen. |
|
(4) Svet na izrednih in dopisnih
sejah ne potrjuje zapisnikov. |
|
|
|
29.
člen |
|
(dnevni red) |
|
(1) Svet na začetku seje določi
dnevni red. |
|
(2) Pri določanju dnevnega reda svet
najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega
reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi, in nato o morebitnih
predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali hitri postopek. |
|
(3) Mandatne zadeve imajo prednost
pred vsemi drugimi točkami dnevnega reda in se uvrstijo takoj za točko
“potrditev zapisnika”. |
|
(4) Predlagatelj točke dnevnega reda
lahko točko sam umakne vse do glasovanja o dnevnem redu. O
predlagateljevem umiku točke svet ne razpravlja in ne glasuje. Kadar
predlaga umik točke dnevnega reda oseba, ki ni predlagatelj točke, svet
o tem razpravlja in glasuje. |
|
(5) Predlogi za razširitev dnevnega
reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali po sklicu seje in če
je bilo članom sveta izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve
na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja
in glasuje. |
|
(6) Svet ne more odločiti, da se v
dnevni red seje uvrstijo zadeve, h katerim ni dal svojega mnenja ali ni
zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, ali je ni
obravnavalo pristojno delovno telo, razen v primerih, ko delovno telo še
ni bilo ustanovljeno, pa je obravnava nujna. |
|
(7) Po sprejetih posameznih
odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda potrdi svet
dnevni red seje v celoti. |
|
|
|
30. člen |
|
(vrstni red obravnave točk
dnevnega reda) |
|
(1) Posamezne točke dnevnega reda se
obravnavajo po sprejetem dnevnem redu. |
|
(2) Med sejo lahko svet izjemoma
spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda, če med
potekom seje nastopijo okoliščine, zaradi katerih je potrebno posamezno
gradivo obravnavati pred točko dnevnega reda, na katero je uvrščeno ali
pozneje. |
|
|
|
31.
člen |
|
(razprava) |
|
(1) Na začetku obravnave vsake točke
dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma
predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna
obrazložitev sme trajati največ petnajst minut, če ni s tem poslovnikom
drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je predlagatelj dolžan podati
dopolnilno obrazložitev. |
|
(2) Če ni župan predlagatelj, poda
župan ali podžupan oziroma direktor občinske uprave mnenje k obravnavani
zadevi. Potem dobi besedo predsednik delovnega telesa sveta, ki je
zadevo obravnavalo. Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika
delovnega telesa lahko trajata največ po deset (10) minut. |
|
(3) Potem dobijo besedo člani sveta
po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi. Razprava posameznega
člana lahko traja največ sedem minut. Svet lahko sklene, da posamezen
član iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa, vendar ne več
kot petnajst (15) minut. |
|
(4) Razpravljavec lahko praviloma
razpravlja le enkrat, ima pa pravico do replike po razpravi vsakega
drugega razpravljavca. Replika mora biti konkretna in se mora nanašati
na v napovedi replike označeno razpravo, sicer jo lahko predsedujoči
prepove. Replike smejo trajati največ tri (3) minute. |
|
(5) Ko je vrstni red priglašenih
razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša, ali želi še kdo
razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po tri (3) minute. |
|
|
|
32.
člen |
|
(opomin) |
|
(1) Razpravljavec sme govoriti le o
vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče razprava, h kateri je
predsedujoči pozval. |
|
(2) Če se razpravljavec ne drži
dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če
se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z
razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko
razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave. |
|
|
|
33.
člen |
|
(kršitve poslovnika) |
|
(1) Članu sveta, ki želi govoriti o
kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo
takoj, ko jo zahteva. |
|
(2) Nato poda predsedujoči pojasnilo
glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če član ni zadovoljen s
pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez razprave. |
|
(3) Če član zahteva besedo, da bi
opozoril na napako, ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna
in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da
predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora član omejiti
na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot pet (5) minut. |
|
|
|
34. člen |
|
(prekinitev seje sveta) |
|
(1) Ko predsedujoči ugotovi, da ni
več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni točki dnevnega
reda. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge za odločitev
ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda prekine in
nadaljuje po predložitvi teh predlogov. |
|
(2) Predsedujoči lahko prekine sejo,
če je to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni
razpravi, potrebe po posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih
mnenj. |
|
(3) Predsedujoči prekine sejo, če
ugotovi, da svet ni več sklepčen, če so potrebna posvetovanja v delovnem
telesu in v drugih primerih, ko tako sklene svet. |
|
(4) Predsedujoči prekine sejo, če z
ukrepi, določenimi s tem poslovnikom, ne more zagotoviti nemotenega
nadaljevanja seje. |
|
(5) V vseh primerih prekinitve seje
predsedujoči določi, kdaj se bo nadaljevala. |
|
(6) Če je seja prekinjena zato, ker
svet ni več sklepčen, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje,
predsedujoči sejo konča. |
|
|
|
35.
člen |
|
(začetek seje, odmor in konec) |
|
(1) Seje sveta se sklicujejo najprej
ob petnajsti (15) uri in morajo biti načrtovane tako, da praviloma ne
trajajo več kot štiri ure. |
|
(2) Predsedujoči odredi petnajst
(15) minutni odmor vsaj po dveh urah neprekinjenega dela. |
|
(3) Odmor lahko predsedujoči odredi
tudi na obrazložen predlog člana sveta, župana ali predlagatelja, če je
to potrebno zaradi priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč,
dodatnih obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih
podatkov. Odmor lahko traja največ trideset (30) minut, odredi pa se ga
lahko pred oziroma v okviru posamezne točke največ dvakrat. |
|
(4) Če kdo od upravičencev predlaga
dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz prejšnjega odstavka, svet odloči,
ali se lahko odredi odmor ali pa se seja prekine in nadaljuje drugič. |
|
(5) Ko so vse točke dnevnega reda
izčrpane, je seja sveta končana. |
|
|
|
36.
člen |
|
(preložitev) |
|
Če svet o zadevi, ki jo je
obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje, ali če
svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma
odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet
odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda. |
|
|
|
4.4
Vzdrževanje reda na seji |
|
|
|
37.
člen |
|
(red na seji) |
|
(1) Za red na seji skrbi
predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu
predsedujoči ne da besede. |
|
(2) Predsedujoči skrbi, da govornika
nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v
besedo le predsedujoči. |
|
|
|
38. člen |
|
(ukrepi za zagotovitev reda na
seji) |
|
(1) Za kršitev reda na seji sveta
sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: |
|
·
opomin, |
|
·
odvzem besede, |
|
·
odstranitev s seje ali z dela seje. |
|
(2) Opomin se lahko izreče članu
sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v besedo ali
če na kak drug način krši red na seji. |
|
(3) Odvzem besede se lahko izreče
govorniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega
poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan naj spoštuje red
in določbe tega poslovnika. |
|
(4) Odstranitev s seje ali z dela
seje se lahko izreče članu sveta oziroma govorniku, če kljub opominu ali
odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo sveta. |
|
(5) Član sveta oziroma govornik, ki
mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj
zapustiti prostor, v katerem je seja. |
|
(6) Predsedujoči lahko odredi, da se
odstrani s seje in iz poslopja v katerem je seja, vsak drug udeleženec,
ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek
seje. |
|
(7) Če je red hudo kršen, lahko
predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci. |
|
(8) Če predsedujoči z rednimi ukrepi
ne more ohraniti reda na seji sveta, jo prekine. |
|
|
|
4.5 Odločanje |
|
|
|
39.
člen |
|
(sklepčnost) |
|
(1) Svet veljavno odloča, če je na
seji navzočih večina vseh članov sveta. |
|
(2) Navzočnost se ugotavlja na
začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku nadaljevanja seje po
odmoru oziroma prekinitvi. |
|
(3) Za sklepčnost je odločilna
dejanska navzočnost članov sveta v sejni sobi (dvorani) na način, kot
velja za glasovanje (glasovalna naprava, dvig kartonov ali rok).
Preverjanje sklepčnosti lahko zahteva vsak član sveta ali predsedujoči
kadarkoli. |
|
|
|
40.
člen |
|
(odločanje na seji sveta) |
|
Predlagana odločitev je na sklepčni
seji sveta sprejeta, če se je večina članov sveta, ki so glasovali,
izrekla 'ZA' njen sprejem oziroma, če je 'ZA' sprejem glasovalo toliko
članov, kot to za posamezno odločitev določa zakon. |
|
|
|
41.
člen |
|
(glasovanje) |
|
(1) Svet praviloma odloča z javnim
glasovanjem. |
|
(2) S tajnim glasovanjem lahko svet
odloča, če tako sklene pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma
vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da župan ali vsak član
sveta. |
|
(3) Glasovanje se opravi po končani
razpravi o predlogu, o katerem se odloča. Predsedujoči pred vsakim
glasovanjem prebere predlagano besedilo sklepa ali amandmaja. |
|
(4) Član sveta ima pravico
obrazložiti svoj glas, razen, če ta poslovnik ne določa drugače.
Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le enkrat
in sme trajati največ dve minuti. |
|
(5) K glasovanju pozove predsedujoči
člane sveta tako, da jim najprej predlaga, da se opredelijo 'ZA' sprejem
predlagane odločitve, po zaključenem opredeljevanju za sprejem odločitve
pa še, da se opredelijo 'PROTI' sprejemu predlagane odločitve. Vsak član
glasuje o isti odločitvi samo enkrat, razen če je glasovanje v celoti
ponovljeno. |
|
(6) Predsedujoči po vsakem
opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja. |
|
|
|
42. člen |
|
(javno in poimensko glasovanje) |
|
(1) Javno glasovanje se lahko opravi
z dvigom rok, z uporabo glasovalne naprave ali s poimenskim
izjavljanjem. |
|
(2) Poimensko glasujejo člani sveta,
če svet tako odloči na predlog predsedujočega ali najmanj ene četrtine
vseh članov sveta. |
|
(3) Člane se pozove k poimenskemu
glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih priimkov. Član glasuje
tako, da glasno izjavi 'ZA' ali 'PROTI'. O poimenskem glasovanju se piše
zaznamek tako, da se pri vsakem članu sveta zapiše, kako je glasoval,
ali pa se zabeleži njegova odsotnost. Zaznamek je sestavni del zapisnika
seje. |
|
|
|
43.
člen |
|
(tajno glasovanje) |
|
(1) Tajno se glasuje z glasovnicami.
|
|
(2) Tajno glasovanje vodi in
ugotavlja izide tričlanska komisija, ki jo vodi predsedujoči. Dva člana
določi svet na predlog predsedujočega. Administrativno - tehnična
opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja tajnik občine (direktor
občinske uprave) ali javni uslužbenec, ki ga določi tajnik občine
(direktor občinske uprave). |
|
(3) Za glasovanje se natisne toliko
enakih glasovnic, kot je članov sveta. Glasovnice morajo biti overjene z
žigom, ki ga uporablja svet. |
|
(4) Pred začetkom glasovanja določi
predsedujoči čas glasovanja. |
|
(5) Komisija vroči glasovnice članom
sveta in sproti označi, kateri član je prejel glasovnico. Glasuje se na
prostoru, ki je določen za glasovanje in na katerem je zagotovljena
tajnost glasovanja. |
|
(6) Glasovnica vsebuje predlog, o
katerem se odloča, in praviloma opredelitev 'ZA' in 'PROTI'. 'ZA' je na
dnu glasovnice za besedilom predloga na desni strani, 'PROTI' pa na
levi. Glasuje se tako, da se obkroži besedo 'ZA' ali besedo 'PROTI'. |
|
(7) Glasovnica mora vsebovati
navodilo za glasovanje. |
|
(8) Glasovnica za imenovanje vsebuje
zaporedne številke, imena in priimke kandidatov, če jih je več po
abecednem redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se
obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom kandidata, za
katerega se želi glasovati, in največ toliko zaporednih številk, kolikor
kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba imenovati. |
|
(9) Ko član sveta izpolni
glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico. |
|
|
|
44.
člen |
|
(izid glasovanja) |
|
(1) Ko je glasovanje končano,
komisija ugotovi izid glasovanja. |
|
(2) Poročilo o izidu glasovanja
vsebuje podatke o: |
|
·
datumu in številki seje sveta, |
|
·
predmetu glasovanja, |
|
·
sestavi glasovalne komisije s podpisi njenih članov, |
|
·
številu razdeljenih glasovnic, |
|
·
številu oddanih glasovnic, |
|
·
številu neveljavnih glasovnic, |
|
·
številu veljavnih glasovnic, |
|
·
številu glasov 'ZA' in število glasov 'PROTI'oziroma pri glasovanju o
kandidatih, |
|
·
številu glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, |
|
·
ugotovitvi, da je predlog izglasovan s predpisano večino, ali da predlog
ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, kateri kandidat je
imenovan. |
|
(3) Predsedujoči takoj po ugotovitvi
rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta. |
|
|
|
45.
člen |
|
(ponovitev glasovanja) |
|
(1) Če član sveta utemeljeno
ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko
glasovanje ponovi. |
|
(2) O ponovitvi glasovanja odloči
svet brez razprave na predlog člana, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi
izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega. O isti zadevi je mogoče
glasovati največ dvakrat. Javnega poimenskega glasovanja se ne ponavlja. |
|
|
|
4.6 Zapisnik
seje sveta |
|
|
|
46.
člen |
|
(vsebina zapisnika seje sveta) |
|
(1) O vsaki seji sveta se piše
zapisnik. |
|
(2) Zapisnik obsega glavne podatke o
delu na seji, zlasti pa podatke o navzočnosti članov sveta na seji in ob
posameznem glasovanju, o odsotnosti članov sveta in razlogih zanjo, o
udeležbi vabljenih, predstavnikov javnosti in občanov na seji, o
sprejetem dnevnem redu, imenih razpravljavcev, predlogih sklepov, o
izidih glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili
sprejeti, o vseh postopkovnih odločitvah predsedujočega in sveta ter o
stališčih statutarno pravne komisije o postopkovnih vprašanjih. Vsebina
razprave posameznih svetnikov ni predmet zapisnika. |
|
(3) Potrjeni zapisnik seje sveta se
kot dokumentarno gradivo hrani trajno v dosjeju seje, na kateri je bil
sestavljen. V dosje je treba vložiti original vabila in gradivo, ki je
bilo predloženo oziroma obravnavano na seji. |
|
|
|
47.
člen |
|
(zapisnik seje sveta) |
|
(1) Za zapisnik seje sveta skrbi
tajnik občine (direktor občinske uprave). Direktor občinske uprave lahko
za vodenje zapisnika seje sveta pooblasti drugega javnega uslužbenca. |
|
(2) Sprejeti zapisnik podpišeta
predsedujoči sveta, ki je sejo vodil, in direktor občinske uprave
oziroma pooblaščeni javni uslužbenec, ki je vodil zapisnik. |
|
(3) Po sprejemu se zapisnik objavi
na spletnih straneh občine ter na krajevno običajen način. |
|
(4) Zapisnik nejavne seje oziroma
tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje sveta, se ne
prilaga v gradivo za redno sejo sveta in ne objavlja. Člane sveta z njim
pred potrjevanjem zapisnika seznani predsedujoči. |
|
|
|
48.
člen |
|
(posnetek seje sveta) |
|
(1) Potek seje se zvočno snema.
|
|
(2) Član sveta in drug udeleženec
javne seje, če je za to dobil dovoljenje predsedujočega, ima pravico
poslušati zvočni posnetek seje. Poslušanje se opravi v prostorih
občinske uprave ob navzočnosti pooblaščenega javnega uslužbenca. |
|
(3) Zvočni posnetek se hrani v
tekoči zbirki in se ob prenosu v stalno zbirko dokumentarnega gradiva
izloči iz dosjeja seje sveta, na kateri je bil posnet. |
|
|
|
49.
člen |
|
(ravnanje z gradivom sveta) |
|
(1) Ravnanje z gradivom sveta, ki je
zaupne narave, določi svet na podlagi zakona s posebnim aktom. |
|
(2) Izvirniki odlokov, splošnih in
drugih aktov sveta, zapisniki sej ter vse gradivo sveta in njegovih
delovnih teles, se kot trajno gradivo hrani v stalni zbirki
dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
|
|
|
50.
člen |
|
(vpogled v gradivo) |
|
(1) Član sveta ima pravico vpogleda
v vse spise in gradivo, ki se hrani v stalni zbirki dokumentarnega
gradiva, če je to potrebno zaradi opravljanja njegove funkcije. Vpogled
odredi direktor občinske uprave na podlagi pisne zahteve člana sveta.
Original zahteve, odredba oziroma sklep o zavrnitvi se hranijo pri
gradivu, ki je bilo vpogledano. |
|
(2) V primeru dokumentarnega gradiva
zaupne narave, odloči o vpogledu župan v skladu z zakonom in aktom
sveta. |
|
|
|
4.7 Strokovno
in administrativno delo za svet |
|
|
|
51.
člen |
|
(strokovno in administrativno
delo za svet) |
|
(1) Za strokovno in administrativno
delo za svet in za delovna telesa sveta je odgovoren direktor občinske
uprave. |
|
(2) Tajnik občine (direktor občinske
uprave) organizira strokovno in tehnično pripravo gradiv za potrebe
sveta in določi javnega uslužbenca, ki pomaga pri pripravi in vodenju
sej ter opravlja druga opravila, potrebna za nemoteno delo sveta in
njegovih delovnih teles, če ni za to s sistemizacijo delovnih mest v
občinski upravi določeno posebno delovno mesto. |
|
|
|
5 Delovna
telesa občinskega sveta |
|
|
|
52.
člen |
|
(komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja) |
|
(1) Svet ima komisijo za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja kot stalno delovno telo sveta, ki jo
imenuje izmed svojih članov, praviloma na prvi seji. |
|
(2) Komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja ima tri člane. |
|
(3) Komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge: |
|
·
svetu predlaga kandidate za člane delovnih teles sveta, občinskih
organov, ravnateljev, direktorjev in predstavnikov ustanovitelja v
organih javnih zavodov, javnih agencij, javnih skladov in javnih
podjetij, |
|
·
opravlja naloge v zvezi s preprečevanjem korupcije, |
|
·
svetu ali županu daje pobude in predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji
v občini, ki so v pristojnosti sveta, |
|
·
pripravlja predloge odločitev sveta v zvezi s plačami ter drugimi
prejemki občinskih funkcionarjev, članov občinskih organov in delovnih
teles, ravnateljev in direktorjev javnih zavodov, javnih agencij in
skladov ter direktorjev javnih podjetij ter izvršuje odločitve sveta,
|
|
·
obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi svet. |
|
|
|
53.
člen |
|
(stalna delovna telesa) |
|
Stalna delovna telesa sveta so
naslednji odbori in komisija: |
|
·
odbor za negospodarske javne službe, |
|
·
odbor za gospodarstvo, kmetijstvo, varstvo okolja in gospodarske javne
službe, |
|
·
odbor za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami, |
|
·
statutarno pravna komisija. |
|
|
|
54.
člen |
|
(odbor za negospodarske javne
službe) |
|
(1) Odbor za negospodarske javne
službe ima 5 (pet) članov. Svet imenuje predsednika in dva (2) člana
izmed članov sveta in dva (2) člana izmed drugih občanov.
Odbor za negospodarske javne službe ima od 3 (tri) do 5 (pet) članov.
Svet imenuje večino članov odbora izmed svojih članov, ostale člane
imenuje izmed drugih občanov. Občinski svet imenuje predsednika odbora,
ki mora biti član sveta. |
|
(2) Odbor obravnava vse predloge
aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju
negospodarskih javnih služb, ki so svetu predlagani v sprejem, oblikuje
o njih svoje mnenje in svetu poda stališče s predlogom odločitve. |
|
(3) Obravnavo je odbor dolžan
opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana redna
seja sveta, ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti
županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k
predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka
obravnave predloga splošnega akta. |
|
(4) Odbor za negospodarske javne
službe lahko predlaga svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove
pristojnosti na področju negospodarskih javnih služb. |
|
|
|
55.
člen |
|
(odbor za gospodarstvo,
kmetijstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe) |
|
(1) Odbor za gospodarstvo,
kmetijstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe ima pet (5)
članov. Svet imenuje predsednika in dva (2) člana izmed članov sveta in
dva (2) izmed drugih občanov. Odbor
za gospodarstvo, kmetijstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe
ima od 3 (tri) do 5 (pet) članov. Svet imenuje večino članov odbora
izmed svojih članov, ostale člane imenuje izmed drugih občanov. Občinski
svet imenuje predsednika odbora, ki mora biti član sveta. |
|
(2) Odbor obravnava vse predloge
aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju
gospodarstva, kmetijstva, varstva okolja in gospodarskih javnih služb,
ki so svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu
poda stališče s predlogom odločitve. |
|
(3) Obravnavo je odbor dolžan
opraviti najkasneje tri (3) dni pred dnem, za katerega je sklicana redna
seja sveta, ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti
županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k
predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka
obravnave predloga splošnega akta. |
|
(4) Odbor za gospodarstvo,
kmetijstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe lahko predlaga
svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na področju
gospodarstva, kmetijstva, varstva okolja in gospodarskih javnih služb. |
|
|
|
56.
člen |
|
(odbor za prostorsko planiranje
in gospodarjenje z nepremičninami) |
|
(1) Odbor za prostorsko planiranje
in gospodarjenje z nepremičninami ima pet (5) članov. Svet imenuje
predsednika in dva (2) člana izmed članov sveta in dva (2) izmed drugih
občanov.
Odbor za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami ima od
3 (tri) do 5 (pet) članov. Svet imenuje večino članov odbora izmed
svojih članov, ostale člane imenuje izmed drugih občanov. Občinski svet
imenuje predsednika odbora, ki mora biti član sveta. |
|
(2) Odbor obravnava vse predloge
aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju
prostorskega planiranja in gospodarjenja z nepremičninami, ki so svetu
predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda
stališče s predlogom odločitve. |
|
(3) Obravnavo je odbor dolžan
opraviti najkasneje tri (3) dni pred dnem, za katerega je sklicana redna
seja sveta, ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti
županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k
predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka
obravnave predloga splošnega akta. |
|
(4) Odbor za prostorsko planiranje
in gospodarjenje z nepremičninami lahko predlaga svetu v sprejem odloke
in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem področju dela. |
|
|
|
57. člen |
|
(statutarno pravna komisija) |
|
(1) Statutarno pravna komisija sveta
ima tri (3) člane. Svet imenuje predsednika in dva (2) člana izmed
članov sveta. |
|
(2) Komisija obravnava predlog
statuta občine in poslovnika sveta in njunih sprememb oziroma
dopolnitev, odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih sprejema svet. |
|
(3) Komisija oblikuje svoje mnenje
oziroma stališče glede skladnosti obravnavanih predlogov aktov z ustavo,
zakoni in statutom občine ter glede medsebojne skladnosti z drugimi
veljavnimi splošnimi akti občine. |
|
(4) Komisija lahko predlaga svetu v
sprejem spremembe in dopolnitve statuta občine in poslovnika sveta ter
obvezno razlago določb splošnih aktov občine. |
|
(5) Med dvema sejama sveta ali v
času seje, če tako zahteva predsedujoči sveta, statutarno pravna
komisija razlaga poslovnik sveta. |
|
|
|
58.
člen |
|
(občasna delovna telesa) |
|
Občasna delovna telesa ustanovi svet
s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov
ter opravi imenovanje. |
|
|
|
59.
člen |
|
(imenovanje članov odborov in
komisij) |
|
Člane stalnih odborov in komisije
imenuje svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja, praviloma na drugi redni seji v mandatu. |
|
|
|
60.
člen |
|
(delo delovnega telesa) |
|
(1) Prvo sejo delovnega telesa
skliče župan vse nadaljnje pa predsednik. |
|
(2) Predsednik delovnega telesa
organizira in vodi delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in
zastopa njegova mnenja, stališča in predloge v občinskem svetu. |
|
(3) Seje delovnih teles se skličejo
za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu sveta, na podlagi dnevnega reda
redne seje sveta ali na zahtevo župana. |
|
(4) Gradivo za sejo delovnega telesa
mora biti poslano članom delovnega telesa najmanj tri (3) dni pred sejo
delovnega telesa, razen v izjemnih in utemeljenih primerih. |
|
(5) Delovno telo dela na sejah.
Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje odločitve, če je na seji
navzoča večina njegovih članov, svoje odločitve - mnenja, stališča in
predloge pa sprejema z večino opredeljenih glasov navzočih članov. |
|
(6) Glasovanje v delovnem telesu je
javno. |
|
(7) Za delo delovnih teles se
smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo na delo
sveta. |
|
(8) Na sejo delovnega telesa so
praviloma vabljeni javni uslužbenci, ki so sodelovali pri pripravi
predlogov aktov in drugih odločitev sveta, ki jih določi predlagatelj,
lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij, zavodov, podjetij in
skladov, katerih delo je neposredno povezano z obravnavano problematiko. |
|
|
|
6 Akti
sveta |
|
|
|
6.1 Splošne
določbe |
|
|
|
61.
člen |
|
(splošni akti občine in drugi
akti sveta) |
|
(1) Svet sprejema statut občine in v
skladu z zakonom in statutom naslednje akte: |
|
·
poslovnik občinskega sveta, |
|
·
proračun občine in zaključni račun, |
|
·
planske in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte, |
|
·
odloke, |
|
·
odredbe, |
|
·
pravilnike, |
|
·
navodila. |
|
(2) Svet sprejema sklepe, stališča,
mnenja, soglasja in druge akte v skladu z zakonom in statutom občine. |
|
|
|
62.
člen |
|
(predlagalna pravica) |
|
(1) Proračun občine in zaključni
račun proračuna, odloke ter druge splošne akte, za katere je v zakonu
ali tem statutu tako določeno, predlaga svetu v sprejem župan. |
|
(2) Komisije in odbori sveta ter
vsak član sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in druge akte iz
njegove pristojnosti, razen aktov iz prvega odstavka. |
|
(3) Najmanj pet odstotkov volivcev v
občini lahko v skladu z zakonom in statutom občine zahteva od sveta
izdajo ali razveljavitev splošnega akta. |
|
|
|
63. člen |
|
(sodelovanje javnosti pri pripravi splošnih aktov občine) |
|
(1) Zaradi večje
legitimnosti sprejetih splošnih aktov občine in vključitve občanov,
njihovih organizacij, strokovne in druge javnosti v pripravo predlogov
splošnih aktov občine je treba predloge statuta občine, odlokov,
proračuna, prostorskih aktov in drugih načrtov razvoja objaviti na
spletni strani občine, v katalogu informacij javnega značaja, najpozneje
sedem (7) dni pred sejo sveta, na kateri bo izvedena splošna razprava,
in javnost pozvati, da v roku trideset (30) dni na način, določen z
objavo, sporoči morebitne pripombe in predloge. V izjemnih primerih se
odlok lahko da v obravnavo in sprejem na občinskem svetu brez izvedene
splošne razprave oz. vključitve občanov, njihovih organizacij, strokovne
in druge javnosti. |
|
(2) Predlog
splošnega akta se v roku iz prejšnjega odstavka pošlje subjektom,
katerih sodelovanje določa zakon in statut občine ter subjektom, ki se
ukvarjajo z zadevami, ki se jih vsebina splošnega akta tiče, s pozivom k
predložitvi pripomb in predlogov najpozneje v roku, določenem v
prejšnjem odstavku. |
|
(3) Objavi splošnega
akta občine na spletni strani občine v katalogu informacij javnega
značaja in dopisu iz prejšnjega odstavka se priloži povzetek vsebine s
strokovnimi podlagami, ključnimi vprašanji, ki zadevajo predlog
splošnega akta in njegovimi cilji. |
|
(4) Po končani
obravnavi iz prvega in drugega odstavka tega člena pripravi občinska
uprava osnutek poročila o sodelovanju javnosti s predstavitvijo vpliva
pripomb in predlogov na vsebino predloga splošnega akta in ga predloži
predlagatelju. |
|
(5) Poročilo o
sodelovanju javnosti pri pripravi splošnega akta ter o upoštevanih
oziroma zavrnjenih pripombah in predlogih, se objavi na spletni strani
občine v katalogu informacij javnega značaja in hrani v stalni zbirki
dokumentarnega gradiva občine, skupaj z izvirnikom sprejetega splošnega
akta. |
|
|
|
64.
člen |
|
(podpis in hramba aktov, ki jih
sprejema svet) |
|
(1) Akte, ki jih sprejema svet,
podpisuje župan. |
|
(2) Izvirnike aktov sveta se ožigosa
in shrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
|
|
|
6.2 Postopek
za sprejem odloka |
|
|
|
65.
člen |
|
(vsebina predloga odloka) |
|
(1) Predlog odloka mora vsebovati
naslov odloka, uvod, besedilo členov in njihovo obrazložitev.
|
|
(2) Uvod obsega razloge za sprejetje
odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in
drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka. Glede na vsebino
odloka mora biti uvodu priloženo tudi grafično ali kartografsko gradivo. |
|
(3) Če je predlagatelj odloka
delovno telo sveta ali član sveta pošlje predlog odloka županu s
predlogom za uvrstitev na dnevni red seje sveta. |
|
|
|
66.
člen |
|
(obravnava predloga odloka) |
|
(1) Predlagatelj določi svojega
predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah
sveta. |
|
(2) Župan lahko sodeluje v vseh
obravnavah predloga odloka na sejah sveta, tudi kadar ni predlagatelj. |
|
|
|
67.
člen |
|
(razprava o predlogu odloka) |
|
(1) Predlog odloka se pošlje članom
sveta sedem (7) dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo
obravnavan. |
|
(2) Svet razpravlja o predlogu
odloka na dveh obravnavah. |
|
|
|
68.
člen |
|
(prva obravnava) |
|
(1) V prvi obravnavi predloga odloka
se opravi splošna razprava o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka, ter
o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka. |
|
(2) Po končani obravnavi svet z
večino opredeljenih glasov navzočih članov sprejme stališča in predloge
o odloku. |
|
(3) Če svet meni, da predlog ni
primeren za nadaljnjo obravnavo ali da odlok ni potreben, ga s sklepom
zavrne. |
|
(4) Po končani prvi obravnavi lahko
predlagatelj predlaga umik predloga odloka. O predlogu umika odloči svet
s sklepom. |
|
(5) Če na predlog odloka v prvi
obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb in bi besedilo predloga
odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu predloga odloka v prvi
obravnavi, lahko občinski svet, v primeru po 63. členu tega Poslovnika,
na predlog predlagatelja, sprejme predlog odloka na isti seji, tako, da
se prva in druga obravnava predloga odloka združita. |
|
|
|
69.
člen |
|
(priprava besedila za drugo
obravnavo) |
|
(1) Pred začetkom druge obravnave
mora predlagatelj pripraviti novo besedilo predloga odloka, pri čemer na
primeren način upošteva stališča in predloge iz prve obravnave oziroma
jih utemeljeno pisno zavrne. |
|
(2) Predlagatelj
mora v predlogu odloka za drugo obravnavo ustrezno upoštevati pripombe
in predloge javnosti, ali jih utemeljeno zavrniti. |
|
(3) Poročilo o
sodelovanju javnosti pri pripravi odloka ter o upoštevanih oziroma
zavrnjenih pripombah in predlogih, je sestavni del predloga odloka za
drugo obravnavo. |
|
|
|
70.
člen |
|
(druga obravnava) |
|
(1) V drugi obravnavi predloga
odloka lahko člani sveta predlagajo spremembe in dopolnitve naslova in
členov predloga odloka v obliki amandmaja. |
|
(2) Župan lahko predlaga amandmaje,
kadar ni sam predlagatelj odloka in amandmaje na amandmaje članov sveta
k vsakemu predlogu odloka. |
|
(3) Amandma mora biti predložen
članom sveta v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj tri (3) dni pred
dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h
kateremu je predlagan amandma, ali na sami seji, na kateri lahko
predlaga amandma najmanj ena četrtina vseh članov sveta ali župan.
|
|
(4) Če amandma ni predložen v pisni
obliki ali je brez obrazložitve, ga predsedujoči ne sme dati v razpravo
in odločanje. |
|
(5) Župan lahko predlaga amandma na
amandma članov sveta na sami seji, na kateri se odlok obravnava. Amandma
na amandma mora vložiti pisno. |
|
(6) Predlagatelj amandmaja ima
pravico na seji do konca obravnave spremeniti ali dopolniti amandma
oziroma ga umakniti. |
|
|
|
71.
člen |
|
(sprejem amandmaja, člena odloka
in odloka) |
|
(1) Amandma, člen odloka, in odlok v
celoti so sprejeti, če se zanje opredeli večina članov sveta, ki
glasujejo. |
|
(2) O vsakem amandmaju se glasuje
posebej. |
|
|
|
72.
člen |
|
(sprejem splošnih aktov občine) |
|
(1) Statut občine in poslovnik sveta
se sprejemata po enakem postopku, kot velja za sprejemanje odloka. |
|
(2) Proračun občine sprejema svet po
postopku, določenem s tem poslovnikom. |
|
(3) O predlogih drugih aktov iz
svoje pristojnosti odloča svet na eni obravnavi, če zakon ne določa
drugače. |
|
|
|
73.
člen |
|
(sprejem splošnih aktov občine do
prenehanja mandata) |
|
(1) Svet mora do prenehanja mandata
zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih aktih občine. |
|
(2) Če posamezen postopek ni končan,
se izjemoma lahko nadaljuje v novem mandatu sveta, če sta v novem
mandatu ponovno izvoljena župan in član sveta, če je bil predlagatelj
splošnega akta, in če tako na predlog župana odloči svet. |
|
(3) Evidenco o nedokončanih
postopkih sprejemanja aktov vodi občinska uprava. |
|
|
|
6.3 Hitri
postopek za sprejem odlokov |
|
|
|
74.
člen |
|
(hitri postopek za sprejem
odlokov) |
|
(1) Kadar to zahtevajo izredne
potrebe občine ali naravne nesreče, lahko svet sprejme odlok po hitrem
postopku. Po hitrem postopku sprejema svet tudi obvezne razlage določb
splošnih aktov občine. |
|
(2) Hitri postopek lahko predlaga
vsak predlagatelj odloka. O uporabi hitrega postopka odloči svet na
začetku seje pri določanju dnevnega reda. |
|
(3) Če svet ne sprejme predloga za
sprejetje odloka po hitrem postopku, se uporabljajo določbe tega
poslovnika o rednem postopku in prvi obravnavi predloga odloka. |
|
(4) Pri hitrem postopku ne veljajo
roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja
odloka. |
|
(5) Pri hitrem postopku se združita
prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji. |
|
(6) Pri hitrem postopku je mogoče
predlagati amandmaje in amandmaje na amandmaje na sami seji vse do konca
obravnave predloga odloka. |
|
|
|
6.4 Skrajšani
postopek za sprejem odlokov |
|
|
|
75.
člen |
|
(skrajšani postopek za sprejem
odlokov) |
|
(1) Svet lahko na obrazložen predlog
predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil obe obravnavi predloga
odloka ali drugega splošnega akta, ki se sprejema na enak način, če gre: |
|
· za
manj zahtevne spremembe in dopolnitve, |
|
·
prenehanje veljavnosti splošnega akta ali njegovih posameznih določb v
skladu z zakonom, |
|
·
uskladitve z zakonom, državnim proračunom ali drugimi predpisi države
oziroma občine, |
|
·
spremembe in dopolnitve v zvezi z odločbami ustavnega sodišča, |
|
·
prečiščena besedila splošnih aktov občine. |
|
(2) Odločitev iz prejšnjega odstavka
ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih
članov sveta. Po končani prvi obravnavi lahko vsak član sveta predlaga,
da svet spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se
druga obravnava opravi po rednem postopku. O tem odloči svet takoj po
vložitvi predloga. |
|
(3) V skrajšanem postopku se
amandmaji vlagajo samo k členom splošnega akta, ki se s predlogom
spreminjajo ali dopolnjujejo. Amandmaji in amandmaji na amandmaje se
lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka. |
|
|
|
6.5 Objava splošnega akta
občine |
|
|
|
76.
člen |
|
(objava splošnega akta občine) |
|
(1) Župan objavi splošni akt občine
v Uradnem glasilu slovenskih občin najprej šestnajsti dan po sprejemu,
če svetu ni dan predlog oziroma obvestilo o pobudi za razpis referenduma
o njem. |
|
(2) Ne glede na prejšnji odstavek
lahko župan nemudoma objavi odlok o proračunu občine, zaključni račun
proračuna ter splošni akt, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo
občinski davki in druge dajatve. |
|
(3) Statut, poslovnik občinskega
sveta, odloki in drugi predpisi občine pričnejo veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, če ni v njih drugače
določeno. |
|
(4) Če je predlog za razpis
referenduma o splošnem aktu ali obvestilo o pobudi dano v roku,
določenem z zakonom, župan pa je ta splošni akt že objavil, je razpis
referenduma možen, če splošni akt še ni začel veljati. Župan je dolžan
nemudoma po prejemu predloga ali pobude za razpis referenduma preklicati
objavo splošnega akta. |
|
|
|
6.6 Postopek
za sprejem proračuna |
|
|
|
77.
člen |
|
(predlog proračuna občine) |
|
(1) Predlog proračuna občine mora
župan predložiti svetu najkasneje v tridesetih (30) dneh po predložitvi
državnega proračuna državnemu zboru. V letu rednih lokalnih volitev
predloži župan predlog proračuna najkasneje v šestdesetih (60) dneh po
izvolitvi sveta. |
|
(2) Župan pošlje vsem članom sveta
predlog proračuna občine z vsemi sestavinami, ki jih določa zakon, ki
ureja javne finance, hkrati z vabilom za sejo sveta, na kateri bo
predlog proračuna predstavljen in opravljena splošna razprava.
|
|
(3) V okviru predstavitve proračuna
predstavi svetu župan ali pooblaščeni delavec občinske uprave: |
|
·
temeljna izhodišča in predpostavke za pripravo predloga proračuna, |
|
·
načrtovane politike občine, |
|
·
oceno bilance prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter
računa financiranja v prihodnjih dveh letih, |
|
·
okvirni predlog obsega finančnega načrta posameznega neposrednega
uporabnika proračuna v prihodnjih dveh letih in kadrovski načrt, |
|
·
načrt razvojnih programov |
|
·
načrt nabav. |
|
(4) Po predstavitvi predloga
proračuna opravi svet splošno razpravo in sprejme sklep, da se o
predlogu opravi javna razprava. |
|
(5) Če svet meni, da predlog ni
ustrezna podlaga za javno razpravo, sprejme stališča in predloge ter
naloži županu, da v roku sedmih (7) dni predloži svetu popravljen
predlog proračuna z obrazložitvijo, kako so stališča in predlogi sveta v
njem upoštevani. |
|
(6) Če svet po ponovni obravnavi
predloga proračuna ne pošlje v javno razpravo, ga skupaj s stališči in
predlogi sveta pošlje v javno razpravo župan. |
|
|
|
78.
člen |
|
(javna razprava) |
|
(1) Predlog proračuna mora biti v
javni razpravi najmanj 30 dni. |
|
(2) V času javne razprave mora biti
zagotovljen vpogled v predlog proračuna tako, da sklep o javni razpravi
in predlog proračuna objavi na spletnih straneh občine v katalogu
informacij javnega značaja in zainteresiranim zagotovi dostop do
predloga v prostorih občine. |
|
(3) Občina objavi način in rok za
vlaganje pripomb in predlogov občanov k predlogu občinskega proračuna na
svojih spletnih straneh in na krajevno običajen način. |
|
|
|
79.
člen |
|
(obravnava predloga proračuna) |
|
(1) V času javne razprave
obravnavajo predlog proračuna delovna telesa sveta in zainteresirana
javnost. |
|
(2) Pripombe in predlogi k predlogu
proračuna se pošljejo županu. |
|
(3) Predsedniki delovnih teles sveta
lahko v času javne razprave zahtevajo, da župan in predstavniki občinske
uprave na njihovih sejah pojasnijo predlog proračuna občine. |
|
(4) Za obravnavo pripomb in
predlogov občanov k predlogu proračuna in pripravo poročila, se
uporabljajo določbe tega poslovnika, ki urejajo sodelovanje javnosti pri
pripravi splošnega akta občine oziroma odloka. |
|
|
|
80.
člen |
|
(dopolnjen predlog proračuna
občine) |
|
(1) Najkasneje v petnajstih (15)
dneh po končani javni razpravi o predlogu proračuna, pripravi župan
dopolnjeni odlok o proračunu občine ter skliče sejo sveta, na kateri se
bosta obravnavala. |
|
(2) Na dopolnjeni predlog proračuna
in odlok o proračunu občine lahko člani sveta vložijo amandmaje v pisni
obliki najkasneje tri (3) dni pred sejo sveta. Amandmaji se vložijo pri
županu. |
|
(3) Vsak predlagatelj mora pri
oblikovanju amandmaja iz prejšnjega odstavka upoštevati pravilo o
ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki in v obrazložitvi
navesti, iz katere postavke proračuna se zagotovijo sredstva in za
kakšen namen. |
|
|
|
81.
člen |
|
(predstavitev dopolnjenega
predloga proračuna občine) |
|
(1) Pred začetkom obravnave predloga
proračuna občine in odloka o proračunu občine župan najprej pojasni,
katere pripombe iz javne razprave oziroma pripombe in predloge delovnih
teles sveta je upošteval pri pripravi predloga in katerih ni ter
obrazloži, zakaj jih ni upošteval. Pisna obrazložitev zavrnjenih pripomb
in predlogov je sestavni del gradiva predloga proračuna. |
|
(2) V nadaljevanju župan poroča
svetu o prejetih amandmajih k predlogu proračuna in odloku o proračunu
občine ter poda svoje mnenje o amandmajih. Po poročilu in mnenju lahko
predlagatelj umakne predlagani amandma ali dopolni obrazložitev
amandmaja z utemeljitvijo zagotovitve proračunskega ravnovesja. |
|
(3) Predsedujoči oziroma župan
ugotovi, kateri amandmaji so vloženi, in pozove župana, da se izjavi
oziroma se župan izjavi o tem, ali bo vložil amandma na katerega od
vloženih amandmajev ter v kolikšnem času. Če župan izjavi, da bo vložil
amandma na amandma, se seja prekine za čas, ki je potreben za
oblikovanje in predložitev amandmaja članom sveta. |
|
(4) Glasovanje se izvede o vsakem
amandmaju posebej tako, da se najprej glasuje o amandmaju župana na
amandma, če ta ni sprejet, pa še o amandmaju, ki ga je vložil
predlagatelj. |
|
|
|
82.
člen |
|
(uskladitev predloga proračuna
občine) |
|
(1) Ko je končano glasovanje o
amandmajih, župan ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti ter ali je
proračun medsebojno usklajen po delih ter glede prihodkov, odhodkov in
je z njim zagotovljeno financiranje nalog občine v skladu z zakonom in
sprejetimi obveznostmi. Hkrati ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti k
odloku o proračunu občine. |
|
(2) Če je proračun usklajen, svet
glasuje o njem v celoti. S sklepom, s katerim sprejme svet proračun,
sprejme tudi odlok o proračunu občine. |
|
(3) Če proračun ni usklajen, lahko
župan prekine sejo in zahteva, da strokovna služba prouči nastalo
situacijo in predlaga rok, v katerem se pripravi predlog za uskladitev.
V skladu s predlogom strokovne službe lahko župan prekine sejo in določi
uro ali datum nadaljevanja seje, na kateri bo predložen predlog
uskladitve. |
|
(4) Ko je predlog uskladitve
proračuna pripravljen, ga župan obrazloži. O predlogu uskladitve ni
razprave. |
|
(5) Svet glasuje najprej o predlogu
uskladitve, če je predlog sprejet, glasuje svet o proračunu v celoti in
o odloku o proračunu občine. |
|
(6) Če predlog uskladitve ni
sprejet, proračun občine ni sprejet. |
|
(7) Če proračun ni sprejet, določi
svet rok, v katerem mora župan predložiti nov predlog proračuna. |
|
(8) Nov predlog proračuna občine
svet obravnava in o njem odloča po določbah tega poslovnika, ki veljajo
za hitri postopek za sprejem odloka. |
|
|
|
83.
člen |
|
(začasno financiranje) |
|
Če proračun ni sprejet pred začetkom
leta, na katerega se nanaša, sprejme župan sklep o začasnem
financiranju, ki velja največ tri mesece in se lahko na predlog župana
podaljša s sklepom sveta. Sklep o začasnem financiranju sprejema svet po
določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem
odloka. |
|
|
|
84.
člen |
|
(rebalans proračuna občine) |
|
(1) Župan lahko med letom predlaga
rebalans proračuna občine. |
|
(2) Predlog rebalansa proračuna
občine obravnavajo delovna telesa sveta, vendar o njem ni javne
razprave. |
|
(3) Rebalans proračuna občine
sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki urejajo obravnavo in
sprejem dopolnjenega predloga proračuna. |
|
|
|
6.7 Postopek
za sprejem prostorskih aktov |
|
|
|
85.
člen |
|
(postopek za sprejem prostorskih
aktov) |
|
(1) Prostorske akte, za katere je z
zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje, določen postopek, ki
zagotavlja sodelovanje občanov pri oblikovanju njihove vsebine, sprejme
svet z odlokom v eni obravnavi, ki se opravi v skladu z določbami tega
poslovnika, ki urejajo drugo obravnavo predloga odloka. |
|
(2) Če je k odloku sprejet amandma,
ki spreminja s predlogom prostorskega akta določeno prostorsko ureditev,
ki je bila razgrnjena in v javni obravnavi, se šteje, da prostorski akt
ni sprejet in se postopek o odloku konča. |
|
(3) Postopek sprejemanja
prostorskega akta se začne znova z razgrnitvijo predloga, v katerega je
vključen amandma iz prejšnjega odstavka. |
|
|
|
86.
člen |
|
(postopek za sprejem obvezne
razlage) |
|
(1) Vsakdo, ki ima pravico
predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno razlago določbe
splošnega akta. |
|
(2) Zahteva mora vsebovati naslov
splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter razloge za
obvezno razlago. |
|
(3) Zahtevo za obvezno razlago
najprej obravnava statutarno pravna komisija, ki lahko zahteva mnenje
drugih delovnih teles sveta, predlagatelja splošnega akta, župana in
občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi
predlog obvezne razlage in ga predloži svetu v postopek. |
|
(4) Svet sprejema obvezno razlago po
določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem
odloka. |
|
(5) Sprejeta obvezna razlaga je
sestavni del splošnega akta in se objavi v uradnem glasilu občine. |
|
|
|
6.8 Postopek
za sprejem prečiščenega besedila splošnega akta |
|
|
|
87.
člen |
|
(postopek za sprejem prečiščenega
besedila splošnega akta) |
|
(1) Po sprejetju sprememb in
dopolnitev odloka, ki spreminjajo oziroma dopolnjujejo najmanj eno
tretjino njegovih členov, pripravi statutarno pravna komisija sveta
uradno prečiščeno besedilo tega splošnega akta. Uradno prečiščeno
besedilo statuta ali poslovnika se pripravi po vsaki sprejeti spremembi
in dopolnitvi statuta oziroma poslovnika. |
|
(2) Uradno prečiščeno besedilo se
lahko pripravi tudi, če ob sprejemu sprememb in dopolnitev odloka, tako
določi svet. |
|
(3) Uradno prečiščeno besedilo
določi svet z glasovanjem brez obravnave. |
|
(4) Uradno prečiščeno besedilo se
objavi v uradnem glasilu. |
|
|
|
7 Volitve
in imenovanja
|
|
|
|
88.
člen |
|
(volitve in imenovanja) |
|
(1) Volitve in imenovanja, za katere
je po zakonu ali statutu občine pristojen svet, se opravijo po določbah
tega poslovnika. |
|
(2) Kandidat je izvoljen oziroma
imenovan, če je zanj glasovala večina članov sveta, ki so glasovali. |
|
(3) Če se o kandidatu oziroma
več kandidatih glasuje tajno se za navzoče štejejo člani sveta, ki so
prevzeli glasovnice. Svet lahko opravi tajno glasovanje, če je bilo
prevzetih toliko glasovnic, kolikor mora biti navzočih članov sveta, da
je sklepčen. |
|
|
|
89.
člen |
|
(glasovanje o kandidatih) |
|
(1) Če se glasuje o več kandidatih
za isto funkcijo, se glasuje o kandidatih po abecednem vrstnem redu prve
črke njihovih priimkov, pri čemer se prva črka določi z žrebom. Vsak
član sveta lahko glasuje samo za enega od kandidatov. |
|
(2) Če se javno glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, se opravi javno poimensko glasovanje, pri
katerem vsak član sveta pove ime in priimek kandidata, za katerega
glasuje. |
|
(3) Če svet odloči, da se glasuje
tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki veljajo za
tajno glasovanje. |
|
(4) Če se glasuje o več kandidatih
za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna
številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati. |
|
(5) Če se glasuje za ali proti listi
kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda 'ZA' ali
'PROTI'. |
|
(6) Če se tajno glasuje o več
kandidatih za več istovrstnih funkcij, se lahko glasuje za največ toliko
kandidatov, kot je funkcij. |
|
|
|
90.
člen |
|
(ponovno glasovanje) |
|
(1) Če se glasuje o več kandidatih
za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne
dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri ponovnem glasovanju
se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila
največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako
najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira
kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov
določi z žrebom. |
|
(2) Pri ponovnem glasovanju se
glasuje o kandidatih po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih
pri prvem glasovanju. Če pa se ponovno glasuje o kandidatih, ki so pri
prvem glasovanju dobili enako število glasov, se glasuje po abecednem
vrstnem redu kandidatov. |
|
(3) Če kandidat ne dobi potrebne
večine oziroma, če tudi pri ponovnem glasovanju noben kandidat ne dobi
potrebne večine ali pa ni izvoljeno zadostno število kandidatov, se za
manjkajoče kandidate ponovi kandidacijski postopek in postopek
glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur. |
|
|
|
7.1 Postopek
za razrešitev |
|
|
|
91.
člen |
|
(postopek za razrešitev) |
|
(1) Oseba, ki jo voli ali imenuje
svet, se razreši po postopku, ki ga določa ta poslovnik, če ni z drugim
aktom določen drugačen postopek. |
|
(2) Postopek za razrešitev se začne
na predlog predlagatelja, ki je osebo predlagal za izvolitev ali
imenovanje ali na predlog člana sveta. Če predlagatelj razrešitve ni
komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, se predlog
razrešitve vloži pri komisiji. |
|
(3) Predlog za razrešitev mora
vsebovati obrazložitev, v kateri so navedeni razlogi za razrešitev,
sicer je ni dovoljeno uvrstiti na dnevni red seje sveta. |
|
(4) Predlog za razrešitev mora biti
vročen osebi, na katero se nanaša, najmanj osem dni pred sejo sveta, na
kateri bo obravnavan. Oseba, na katero se razrešitev nanaša se lahko
pisno opredeli o predlogu razrešitve do seje sveta. |
|
(5) Župan uvrsti predlog za
razrešitev na prvo sejo sveta, do katere je mogoče upoštevati rok iz
prejšnjega odstavka tega člena. |
|
(6) Po končani obravnavi predloga za
razrešitev svet sprejme odločitev o predlogu z večino, ki je predpisana
za izvolitev ali imenovanje osebe, zoper katero je vložen predlog za
razrešitev. |
|
(7) O razrešitvi se izda pisni
odpravek sklepa s pravnim poukom. |
|
|
|
7.2 Odstop
članov sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter funkcionarjev
občine |
|
92. člen |
|
(postopek za odstop) |
|
(1) Občinski funkcionarji imajo
pravico odstopiti. |
|
(2) Županu in članom sveta na
podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom občine predčasno preneha
mandat. Postopek v zvezi z odstopom župana ali člana sveta ureja zakon.
|
|
(3) Pravico odstopiti imajo tudi
podžupan, člani delovnih teles sveta, imenovani izmed drugih občanov,
člani nadzornega odbora in drugi imenovani, tudi če niso občinski
funkcionarji. |
|
(4) Izjava o odstopu iz tretjega
odstavka tega člena mora biti dana v pisni obliki komisiji za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja je hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja
članstva dolžna predlagati svetu novega kandidata. Svet odloči s
sklepom. |
|
|
|
8 Razmerje
med županom in občinskim svetom |
|
|
|
93.
člen |
|
(razmerja med županom in
občinskim svetom) |
|
(1) Župan in svet ter njegova
delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog občine.
Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje,
skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih
nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno
razreševanje nastalih problemov. |
|
(2) Župan skrbi za zakonitost dela
sveta in je dolžan svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih
odločitev. |
|
|
|
94.
člen |
|
(izvajanje odločitev občinskega
sveta) |
|
(1) Župan ali po njegovem
pooblastilu podžupan ali direktor občinske uprave, na vsaki redni seji
sveta poročajo o izvrševanju sklepov sveta. |
|
(2) V poročilu o izvršitvi sklepov
sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in
navesti razloge za neizvršitev sklepa. |
|
(3) Če sklepa sveta župan ne more
izvršiti, mora svetu predlagati nov sklep, ki ga bo možno izvršiti. |
|
|
|
9 Delo
sveta v izrednem stanju |
|
|
|
95.
člen |
|
(delo sveta v izrednem stanju) |
|
(1) V izrednem stanju oziroma
izrednih razmerah, ko je delovanje sveta ovirano, so dopustna odstopanja
od postopkov in načina delovanja sveta, ki jih določa statut in ta
poslovnik. |
|
(2) Odstopanja se lahko nanašajo
predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov oziroma drugih
gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine. Če je
potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela sveta. O
odstopanjih odloči oziroma jih potrdi svet, ko se sestane. |
|
|
|
10 Spremembe in dopolnitve
ter razlaga poslovnika |
|
|
|
96.
člen |
|
(spremembe in dopolnitve
poslovnika) |
|
(1) Za sprejem sprememb in
dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo
za sprejem odloka. |
|
(2) Spremembe in dopolnitve
poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov. |
|
97. člen |
|
(razlaga poslovnika) |
|
(1) Če pride do dvoma o vsebini
posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo sveta poslovnik
predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine obravnavo
točke dnevnega reda in naloži statutarno pravni komisiji, da poda svoje
mnenje. Če komisija tega ne more opraviti na isti seji, pripravi razlago
posamezne poslovniške določbe do naslednje seje. |
|
(2) Kadar svet ne zaseda, razlaga
poslovnik statutarno pravna komisija. |
|
(3) Vsak član sveta lahko zahteva,
da o razlagi poslovnika, ki ga je dala statutarno pravna komisija,
odloči svet. |
|
|
|
11 Prehodna
in končna določba |
|
|
|
98.
člen |
|
(prenehanje veljavnosti) |
|
Z dnem uveljavitve tega poslovnika
preneha veljati Poslovnik občinskega sveta Občine Cerkvenjak (Uradno
glasilo slovenskih občin, št. 5/2011). |
|
|
|
99.
člen |
|
(objava in začetek veljavnosti) |
|
Ta poslovnik začne veljati petnajsti
dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. |
|
|
|
Številka: 007-04/2016 |
|
Datum: 31.8. 2016 |
|
|
|
|
Občina Cerkvenjak
|
|
Marjan Žmavc, župan |
Spremembe in
dopolnitve Poslovnika občinskega sveta Občine Cerkvenjak (Uradno glasilo
slovenskih občin, št. 13/2023) vsebuje naslednjo prehodno in končno
določbo:
4. člen
Te spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Cerkvenjak
začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih
občin. |