Na podlagi 29. člena
Zakona
o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno
besedilo, 27/08 – Odl. US, 76/08, 100/08 – Odl. US, 79/09, 14/10 – Odl.
US, 51/10, 84/10 – Odl. US in 40/12 – ZUJF), 149. člena
Zakona o varstvu
okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 –
ZMetD, 66/06 – Odl. US, 112/06 – Odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 –
ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12 in 97/12 – Odl.
US), 3., 7. in 35. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni
list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in
57/11),
Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno
prečiščeno besedilo, 43/11 – Odl. US in 21/13),
Uredbe o metodologiji za
oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb
varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12 in 109/12), 5. člena
Odloka o
gospodarskih javnih službah v Občini Kanal ob Soči
(Uradni list RS, št.
60/13),
Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne
vode
(Uradni list RS, št. 88/11, 8/12 in 108/13),
Uredbe o emisiji snovi
in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo
(Uradni list RS, št. 64/12),
Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju
odpadnih voda iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07,
63/09, 105/10),
Uredbe o emisiji snovi in odvajanju vode iz MKČN (Uradni
list RS, št. 98/07, 30/10) ter 16. člena
Statuta Občine Kanal ob Soči
(Uradne objave Primorskih novic, št. 41/03, 17/06 in Uradni list RS, št.
70/07 in 51/08), je Občinski svet Občine Kanal ob Soči na 33. redni seji
dne 22. 5. 2014 sprejel |
O D L O K
o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju
Občine Kanal ob Soči |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
(vsebina odloka) |
Ta odlok določa način in pogoje opravljanja odvajanja in čiščenja
komunalne in padavinske odpadne vode, zahteve, ki morajo biti
izpolnjene, standarde komunalne opremljenosti, vrste nalog ter druge
obveznosti, ki se izvajajo v okviru opravljanja storitev obvezne
občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in
padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: javna služba) na
celotnem območju Občine Kanal ob Soči (v nadaljevanju: občine). |
2. člen |
(pojmi) |
(1) Vsi pojmi uporabljeni v tem odloku imajo pomen, kot je določeno v
zakonih, podzakonskih predpisih ali tehničnem pravilniku upravljavca
javnega vodovoda. |
(2) Za potrebe izvajanja tega odloka imajo s tem odlokom opredeljeni
pojmi naslednji pomen: |
1. komunalna odpadna voda je voda, skladna s predpisom, ki ureja emisijo
snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo, |
2. padavinska odpadna voda je voda, skladna s predpisom, ki ureja
emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo, |
3. industrijska odpadna voda je voda, skladna s predpisom, ki ureja
emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo, |
4. komunalna čistilna naprava je naprava, skladna s predpisom, ki ureja
emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo, |
5. mala komunalna čistilna naprava (v nadaljevanju: MKČN) je naprava,
skladna s predpisom, ki ureja emisije snovi pri odvajanju odpadne vode
iz MKČN, |
6. greznica je gradbeni objekt za anaerobno obdelavo komunalne odpadne
vode, v katerem se le-ta pretaka iz usedalnega prekata v enega ali več
prekatov za anaerobno obdelavo odpadne vode, obdelana pa se na iztoku iz
tega objekta odvaja v okolje običajno z infiltracijo v zemljo,
|
7. obstoječa greznica je greznica, skladna s predpisom, ki ureja emisijo
snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN, |
8. nepretočna greznica je greznica, skladna s predpisom, ki ureja
emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN, |
9. populacijski ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: PE) je enota za
obremenjevanje vode, določena s predpisom, ki ureja emisijo snovi in
toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo,
|
10. obdelava blata je obdelava neobdelanega blata na območju komunalne
ali skupne čistilne naprave pred njegovo uporabo v kmetijstvu ali pred
njegovim odstranjevanjem; k obdelavi blata se štejejo vsi postopki
obdelave le-tega, ki se lahko izvajajo na območju komunalne ali skupne
čistilne naprave, kot so stabiliziranje, kondicioniranje, sušenje,
dezinfekcija in podobno, s katerimi se doseže: |
– učinek stabilizacije blata skladno s predpisom, ki ureja obdelavo
biološko razgradljivih odpadkov, |
– ustrezne učinke za nadaljnjo uporabo ali postopke predelave ali
odstranjevanja obdelanega blata skladno s predpisi, ki urejajo uporabo
blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, ali predpisi, ki
urejajo ravnanje z odpadki, |
11. javna površina je površina grajenega javnega dobra lokalnega ali
državnega pomena, katere uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem,
|
12. javna kanalizacija je kanalizacija, skladna s predpisom, ki ureja
emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo, je predana v najem izvajalcu in jo zagotavlja občina;
javna kanalizacija se začne z združitvijo priključkov najmanj dveh
stavb, v katerih obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode
presega 20 PE oziroma 10 PE, če gre za naselje ali del naselja na
vodovarstvenem območju, |
13. interna kanalizacija so cevovodi s pripadajočo opremo v zgradbi in
na zemljišču uporabnika, ki so namenjeni odvajanju komunalne in
padavinske odpadne vode iz stavbe v javno kanalizacijo, nepretočno
greznico, obstoječo greznico, MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ali
MKČN z zmogljivostjo enako ali večjo od 50 PE, v katero se odvaja
komunalna odpadna voda iz nestanovanjskih stavb, |
14. kanalizacijski priključek je kanalski vod s pripadajočimi objekti in
napravami, ki poteka po parcelah v zasebni lasti in po javni površini
ter predstavlja spoj med interno in javno kanalizacijo, to je
kanalizacijski vod od prvega revizijskega (priključnega) jaška na
parcelni meji uporabnika do priključnega mesta na javni kanalizaciji; če
revizijskega jaška ni na parceli, na kateri stoji stavba, kanalizacijski
priključek poteka do najbližje zunanje stene stavbe, |
15. javni kanalizacijski sistem je hidravlično samostojen sistem
primarnega ali sekundarnega omrežja z enim iztokom, skladno z Uredbo o
odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode, |
16. območje poselitve je območje, skladno s predpisom, ki ureja emisije
snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav,
|
17. vodovarstveno območje je območje določeno v skladu s predpisi, ki
urejajo vode, |
18. posebne storitve so storitve, ki niso obvezne storitve javne službe
v skladu s predpisom o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske
odpadne vode in tega odloka, |
19. kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih
gospodarske javne infrastrukture, |
20. zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih
podatkov o objektih gospodarske javne infrastrukture, ki jo vodi
Geodetska uprava Republike Slovenije, |
21. ustrezno čiščenje komunalne odpadne vode je čiščenje vode, skladno s
predpisom, ki ureja emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz
komunalnih čistilnih naprav, |
22. obstoječa stavba je stavba, zgrajena v skladu s predpisi, ki urejajo
graditev, |
23. uporabnik javne kanalizacije je fizična ali pravna oseba, ki je
lastnik ali solastnik stavbe ali zemljišča, ki je priključena na javno
kanalizacijo, oziroma je koristnik storitve javne službe, |
24. lastnik javnega kanalizacijskega omrežja je občina,
|
25. zavezanec za plačilo storitev opravljanja javne službe je fizična
ali pravna oseba, ki je uporabnik storitve v skladu s predpisi, ki
urejajo javno službo, |
26. omrežnina je del cene, ki vključuje stroške javne infrastrukture,
potrebne za izvajanje javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in
padavinske odpadne vode, |
27. kanalščina je del cene, ki pokriva stroške izvajanja javne službe in
se uporabnikom zaračunava praviloma mesečno glede na dobavljeno količino
pitne vode, |
28. okoljska dajatev je dajatev v skladu Uredbo o okoljski dajatvi za
varstvo okolja, |
29. pogodba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode
je pogodba, s katero so določena medsebojna razmerja med uporabnikom in
izvajalcem javne službe. |
II. ORGANIZACIJSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE |
3. člen |
(izvajalec javne službe/upravljavec javne kanalizacije) |
Izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske
odpadne vode, na območju občine je Režijski obrat Občine Kanal ob Soči. |
4. člen |
(uporabnik javne službe) |
Uporabnik javne službe je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali
solastnik stavbe, dela stavbe ali gradbeno inženirskega objekta ali
utrjenega zemljišča in upravljavec javnih površin priključenih na javno
kanalizacijo, iz katerih se odpadne vode po kanalizaciji odvajajo na
čistilno napravo, odvažajo odpadne vode ali koristijo storitve javne
službe. |
5. člen |
(zagotavljanje odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne
vode) |
(1) Občina kot lastnica objektov in naprav za odvajanje in čiščenje
komunalne in padavinske odpadne vode mora zagotoviti izvajanje obvezne
občinske javne službe na njenem celotnem območju v obsegu in pod pogoji,
določenimi s tem odlokom. |
(2) Čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine se
zagotavlja: |
– v komunalnih čistilnih napravah (v nadaljevanju: KČN) za komunalne in
padavinske odpadne vode, ki se vanjo odvajajo prek javnega
kanalizacijskega omrežja iz območij, ki so na to omrežje priključena,
|
– v malih komunalnih čistilnih napravah (v nadaljevanju: MKČN) z
zmogljivostjo enako ali večjo od 50 PE in manjšo od 2.000 PE za
komunalne in padavinske odpadne vode, ki se odvajajo prek javnega
kanalizacijskega omrežja in z njimi upravlja izvajalec javne službe,
|
– v obstoječih in nepretočnih greznicah ali MKČN z zmogljivostjo manjšo
od 50 PE za komunalne odpadne vode iz stavb, dela stavb, gradbenih
inženirskih objektov (v nadaljevanju: objektov), ki niso priključeni na
javno kanalizacijo in z njimi upravlja zasebni lastnik ali upravljavec,
ki ga potrdijo lastniki. |
6. člen |
(območja zagotavljanja javne kanalizacije) |
Območja zagotavljanja javne kanalizacije so opredeljena v Operativnem
programu odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, ki
je izvedbeni akt s katerim so določena območja poselitve, za katere je v
predpisanih rokih obvezno zagotavljanje odvajanje komunalne odpadne vode
v javno kanalizacijo in njeno čiščenje na čistilni napravi. |
7. člen |
(program odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode) |
Izvajalec javne službe mora opravljati javno službo skladno s Programom
odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, ki ga
pripravi za obdobje štirih koledarskih let skladno z Uredbo o odvajanju
in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode, ter ga posreduje v
potrditev občinskemu svetu in potrjenega ministrstvu pristojnemu za
okolje. |
III. OBVEZNE STORITVE IN NALOGE JAVNE SLUŽBE |
8. člen |
(obseg storitev javne službe) |
Izvajalec javne službe mora v okviru storitev javne službe odvajanja in
čiščenja komunalnih in padavinskih voda na območjih izvajanja
zagotoviti: |
1. odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske vode v skladu s
predpisi, standardi in normativi, |
2. obveščanje uporabnikov javne službe o izvajanju javne službe ter o
njihovih pravicah in obveznostih, |
3. redno vzdrževanje priključkov na javno kanalizacijo, ki obsega:
|
– preverjanje in redno vzdrževanje priključka na javno kanalizacijo
tako, da ni negativnih vplivov na okolico in na delovanje javne
kanalizacije, |
– interventno vzdrževanje v primeru nepredvidljivih dogodkov (npr. lomi
in puščanje na priključku), |
4. vodenje predpisanih evidenc skladno z veljavno zakonodajo,
|
5. nadzor nad delovanjem in redno vzdrževanje objektov in opreme za
odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih voda, |
6. nadzor nad izvajanjem del na vplivnem območju odvajanja in čiščenja
komunalnih in padavinskih voda, |
7. pridobivanje podatkov o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske
odpadne vode zaradi obračuna storitev, |
8. izvajanje javne službe skladno s programom odvajanja in čiščenja
komunalne in padavinske odpadne vode, |
9. izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov v skladu s
predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
|
10. priključevanje novih uporabnikov javne službe,
|
11. preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javno
kanalizacijo, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na območju
upravljanja, |
12. prve meritve in obratovalni monitoring čistilnih naprav za odpadne
vode, |
13. ocena obratovanja čistilnih naprav po zakonodaji,
|
14. poslovnik objektov čistilnih naprav za odpadne vode,
|
15. operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode na
območju upravljanja, |
16. evidenco malih komunalnih čistilnih naprav;
|
17. obratovalni dnevnik čistilnih naprav v skladu s predpisi,
|
18. evidenco izdanih soglasij,
|
19. čiščenje odpadnih voda in obdelava blata,
|
20. načrt gospodarjenja z blatom,
|
21. evidenco izvajalca javne službe,
|
22. poročanje o izvajanju javne službe,
|
23. poročanje o doseženih standardih opremljenosti in
|
24. opravljanje drugih nalog v skladu z veljavnimi predpisi:
|
– vodi kataster javne kanalizacije,
|
– izdaja smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve,
|
– izdaja mnenja k predlogom prostorskih aktov, projektne pogoje,
soglasja k projektnim rešitvam, soglasja za priključitev in soglasja k
priključitvi na podlagi predložene dokumentacije, ki je podrobneje
določena v predpisih o graditvi objektov, prostorskem načrtovanju,
geodetski dejavnosti, drugimi predpisi ter tehničnem pravilniku
izvajalca javne kanalizacije, |
– sodeluje kot strokovni sodelavec pri izgradnji, rekonstrukciji in
obnovi kanalizacijskega omrežja, ter pri tehničnih pregledih objektov
oziroma novozgrajenega kanalizacijskega omrežja. |
9. člen |
(storitve izvajalca javne službe na območju poselitve ali njegovem delu,
ki je opremljeno z javno kanalizacijo) |
(1) Kot obvezno storitev javne službe mora izvajalec javne službe na
območju ali njegovem delu, ki je opremljeno z javno kanalizacijo,
zagotoviti: |
– razvoj in izgradnjo javne kanalizacije ter njeno nemoteno obratovanje,
|
– upravljanje, vzdrževanje in čiščenje objektov javne kanalizacije,
|
– odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, ki se s
streh in javnih površin odvaja v javno kanalizacijo, |
– vodenje evidenc in drugih obveznosti v skladu z veljavno zakonodajo,
|
– druge storitve, skladno s predpisi.
|
(2) Odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode ter padavinske
odpadne vode s površin, ki niso javne, se ne šteje za javno službo, tudi
če se takšna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo in čisti v
komunalni ali skupni čistilni napravi. |
(3) Storitve iz prejšnjega odstavka izvaja izvajalec javne službe v
okviru prostih zmogljivosti javne kanalizacije kot posebno storitev z
uporabo javne infrastrukture. |
10. člen |
(storitve izvajalca javne službe na območju poselitve ali njegovem delu,
ki ni opremljeno z javno kanalizacijo) |
(1) V okviru javne službe mora izvajalec javne službe za stavbe v
naselju ali delu naselja, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za
stavbo ali za funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja
skladno z veljavno zakonodajo zagotoviti: |
– redno praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter obdelavo njihove
vsebine v komunalni čistilni napravi, |
– prevzem blata iz MKČN in obstoječih (pretočnih) greznic ter njegovo
obdelavo najmanj enkrat na tri leta, |
– prve meritve in obratovalni monitoring ali izdelavo ocene obratovanja
za MKČN, |
– predpisane evidence o izvoru, vrsti in količini prevzetega blata
oziroma odplak ter druge evidence in |
– druge storitve, skladno s predpisi.
|
(2) Izvajanje dejavnosti odvajanja padavinskih voda iz cestnega telesa
ni predmet urejanja tega odloka. |
11. člen |
(omejen obseg storitev javne službe) |
(1) Občina za posamezne stavbe ali skupine stavb, do katerih dostop s
cestnim motornim vozilom, namenjenim prevozu komunalne odpadne vode in
neobdelanega blata, ni mogoč, opredeli izvajanje službe v omejenem
obsegu in s posebnimi prevoznimi sredstvi. |
(2) Omejen obseg in način izvajanja storitve sta opredeljena v Programu
odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. |
12. člen |
(uporaba blata iz greznic ali MKČN) |
(1) V primeru uporabe blata iz greznic ali MKČN, ki nastaja na
kmetijskem gospodarstvu in je, v skladu s predpisom, ki ureja uporabo
blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, blato zmešano skupaj
s komunalno odpadno vodo, z gnojevko oziroma gnojnico ter skladiščeno
najmanj šest mesecev pred uporabo za gnojilo v kmetijstvu, izvajalec
javne službe kot obvezno storitev javne službe zagotavlja samo prve
meritve in obratovalni monitoring, uporabnik pa te storitve plača po
ceniku izvajalca javne službe. |
(2) Določbe prejšnjega odstavka se lahko uporabljajo le v primeru, če
lastnik nepretočne greznice ali MKČN z zmogljivostjo manjšo od 50 PE,
izvajalcu javne službe za vsako triletno obdobje predloži pisno izjavo,
da je uporaba blata za gnojilo v kmetijstvu, skladno s predpisom, ki
ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu. |
13. člen |
(tehnični pravilnik) |
(1) Izvajalec sprejme Tehnični pravilnik o javni kanalizaciji (v
nadaljevanju: tehnični pravilnik), ki mora biti usklajen z veljavno
zakonodajo. |
(2) Tehnični pravilnik podrobneje določa:
|
– tehnične normative za projektiranje, gradnjo, nadzor, priključevanje,
uporabo, |
– upravljanje in vzdrževanje kanalizacijskega omrežja,
|
– dokumentacijo, za katero je v tem odloku predpisano, da se določi v
tehničnem pravilniku ter |
– navodila in druge pogoje za izvajanje javne službe. |
14. člen |
(pravica dostopa) |
Izvajalec ima zaradi izvajanja javne službe po predhodnem obvestilu
lastnika tudi brez soglasja lastnika pravico pristopati do
kanalizacijskih objektov in naprav, MKČN in greznic. |
IV. IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE NA OBMOČJU POSELITVE ALI NJEGOVEM DELU, KI JE
OPREMLJENO Z JAVNO KANALIZACIJO |
15. člen |
(opredelitev objektov in naprav javne kanalizacije) |
(1) Lastnik javne kanalizacije in drugih objektov ter naprav, ki so
potrebni za izvajanje javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in
padavinske odpadne vode je občina. |
(2) Objekti in naprave javne kanalizacije v lasti občine so:
|
– kanalizacijska omrežja z revizijskimi jaški za odvod komunalne odpadne
in padavinske vode, |
– črpališča za prečrpavanje komunalne odpadne in padavinske vode,
|
– razbremenilniki visokih vod,
|
– zadrževalniki in pretočni bazeni,
|
– čistilne naprave odpadnih komunalnih in padavinskih vod,
|
– nepretočne greznice in MKČN iz tretjega odstavka 16. člena tega
odloka, |
– drugi objekti in naprave potrebni za obratovanje javne kanalizacije,
prevzeti v najem. |
16. člen |
(objekti in naprave uporabnikov) |
(1) Objekti in naprave, ki so v lasti uporabnikov so:
|
– kanalizacijski priključek,
|
– interno kanalizacijsko omrežje objekta,
|
– objekti in naprave za predčiščenje odpadnih voda, peskolovi, lovilci
mineralnih olj, lovilci olj in maščob rastlinskega oziroma živalskega
izvora ter druge naprave na kanalizacijskem priključku oziroma internem
kanalizacijskem omrežju. |
(2) Objekte in naprave iz prvega odstavka tega člena vzdržuje uporabnik
na lastne stroške. |
(3) Uporabnik je dolžan z objekti in napravami iz prvega odstavka tega
člena ravnati tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje odpadne in
padavinske vode ter da voda pred iztokom v javno kanalizacijo izpolnjuje
zahtevane pogoje. |
17. člen |
(obveznosti priključitve na javno kanalizacijo) |
(1) Na območjih poselitve, kjer je javna kanalizacija zgrajena, se
gradi, obnavlja ali preureja, je priključitev objekta ali preureditev
obstoječega priključka objekta na javno kanalizacijo obvezna in
dovoljena le na podlagi izdanega soglasja za priključitev in izdanega
soglasja k priključitvi na javno kanalizacijo. |
(2) V javno kanalizacijo se mora neposredno odvajati tudi komunalna
odpadna voda, ki nastaja v stavbi zunaj območja naselja ali dela
naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev
zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine
kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno
kanalizacijo, večja od 0,02 PE, odvajanje komunalne odpadne vode iz
stavbe, ki nastaja nad nivojem terena, pa je mogoče brez naprav za
prečrpavanje. |
(3) Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi, na območju, ki je
opremljeno z javno kanalizacijo se izjemoma lahko odvaja v MKČN z
zmogljivostjo manjšo od 50 PE ali nepretočno greznico, ki jo zagotavlja
občina in upravlja izvajalec javne službe, če je letna obremenitev
zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine
kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev stavbe na
kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije, manjša od 0,02 PE, odvajanje
komunalne odpadne vode iz stavbe, ki nastaja nad nivojem terena, v
kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije pa ni mogoče brez naprav za
prečrpavanje oziroma je tehnična rešitev priklopa na javno kanalizacijo
nesorazmerno draga. |
(4) Ob prevzemu javne kanalizacije v najem, izvajalec obvesti lastnika
objekta, da je priključitev njegovega objekta na javno kanalizacijo
obvezna in mu posreduje pogoje za priključitev. Priključitev na javno
kanalizacijo se mora pod nadzorom izvajalca opraviti v roku šestih
mesecev od prejema obvestila o obvezni priključitvi. |
(5) Objekt, iz katerega se je do zgraditve javne kanalizacije odvajala
komunalna odpadna in padavinska voda v greznico ali MKČN, se mora
priključiti na javno kanalizacijo tako, da lastnik na svoje stroške
greznico ali MKČN odstrani ali očisti in izključi iz obstoječega sistema
odvajanja odpadne vode, loči sistem odvajanja odpadnih voda ter
izvajalcu dopusti nadzor nad izvedenimi deli. Prevzem odpadne komunalne
vode in blata iz MKČN oziroma greznice zagotavlja izvajalec javne
službe. |
(6) Izvajalec javne službe lahko skladno s predpisi v soglasju za
priključitev in v soglasju k priključitvi na kanalizacijo določi
uporabniku storitve javne kanalizacije obveznost, da opravlja periodične
meritve količin in lastnosti odpadne vode v skladu s predpisi, ki
urejajo odvajanje in čiščenje komunalne, industrijske in padavinske
odpadne vode. Navedene obveznosti uporabnik izvaja na lastne stroške.
Ravno tako uporabnik na lastne stroške nabavi in vzdržuje za to potrebne
naprave, ki so skladne z zahtevami oziroma opremo izvajalca javne
službe. Uporabnik redno dostavlja izvajalcu poročila o opravljenih
meritvah v skladu z veljavnimi predpisi. |
(7) Uporabniki, ki odvajajo v javno kanalizacijo industrijsko odpadno
vodo, obremenjeno z več kot 50 PE oziroma 4.000 m3 na leto, morajo v
roku enega leta po uveljavitvi tega odloka izvesti merilno mesto v
skladu z zahtevami izvajalca javne službe. |
(8) Merilno mesto mora biti ob vsakem času brez posebnega obvestila
dostopno izvajalcu javne službe. |
18. člen |
(pogoji priključitve) |
(1) Pred začetkom gradnje kanalizacijskega priključka si mora uporabnik
od izvajalca pridobiti soglasje k priključitvi na javno kanalizacijsko
omrežje. Za pridobitev soglasja, mora vlogi priložiti dokumentacijo,
določeno v tehničnem pravilniku. |
(2) Izvajalec je dolžan najpozneje v 15 dneh od prejema popolne vloge:
|
– izdati soglasje k priključitvi ali
|
– izdati odločbo o zavrnitvi, v primeru, da priključitev po predvideni
dokumentaciji ni možna. |
(3) Lastnik objekta je dolžan obvestiti izvajalca o fizični izvedbi
priključka najmanj petnajst dni pred izvedbo del. Nadzor nad deli pri
priključitvi na javno kanalizacijo izvede izvajalec na stroške
uporabnika. |
(4) Po priključitvi objekta na javno kanalizacijo, se novega uporabnika
vpiše v evidenco uporabnikov javne kanalizacije in v evidenco
priključenih uporabnikov na čistilno napravo. |
19. člen |
(oblikovanje cene storitev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in
padavinske vode) |
(1) Cena storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in
padavinske vode se oblikujejo v skladu z Uredbo o metodologiji za
oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb
varstva okolja (v nadaljevanju: Uredba o metodologiji). |
(2) Cene storitev potrdi občinski svet. |
20. člen |
(način priključitve) |
(1) Za vsak objekt ali sklop objektov na isti lokaciji, ki so v lasti
enega uporabnika, je dovoljen samo en priključek na javno kanalizacijo.
|
(2) V primeru zahtevne konfiguracije terena ali ko to zahtevata položaj
in velikost objektov se izjemoma skladno s soglasjem izvajalca dovoli
tudi izgradnja dveh ali več priključkov. |
(3) Vsak objekt se praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko
svojega priključka. V primerih, ko se pri izdelavi projekta priključka
ugotovi, da to ni možno ali racionalno, je dovoljena po navodilih
izvajalca priključitev več objektov preko enega skupnega
kanalizacijskega priključka, s čimer pa morajo soglašati vsi lastniki
tega priključka. V tem primeru je priključek v zasebni lasti vseh
lastnikov tega priključka. |
(4) V primeru ločenega sistema odvajanja odpadnih komunalnih in
padavinskih voda se mora izvajati dosledno priključevanje odpadnih
komunalnih voda na fekalni kanal in padavinskih voda na meteorni kanal.
|
(5) Za gradbišča, javne prireditve, začasne objekte in podobne primere
se lahko izvede začasen priključek na javno kanalizacijo. Uporabnik mora
k vlogi za pridobitev začasnega priključka priložiti pravnomočno
gradbeno dovoljenje, prijavo prireditve ali podoben dokument, ki
potrjuje začasno potrebo po priključitvi na javno kanalizacijo.
Izvajalec dovoli začasno priključitev, če uporabnik vloži popolno vlogo
in je priključitev tehnično izvedljiva. Izvajalec lahko dovoli začasno
priključitev na javno kanalizacijo le za določeno dobo, ki pa ne sme
biti daljša od dveh let. En mesec pred ukinitvijo začasnega priključka
mora izvajalec o tem pisno obvestiti uporabnika in ga seznaniti s pogoji
za pridobitev stalnega priključka. |
21. člen |
(izgradnja priključkov) |
(1) Priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede izvajalec javne
službe ali drug, za to usposobljen in registriran izvajalec gradbenih
del oziroma druga oseba v skladu z Zakonom o graditvi objektov pod
nadzorom izvajalca javne službe. |
(2) Vsak kanalizacijski priključek mora imeti revizijski jašek, ki služi
izvajalcu za preverjanje razmer v priključni cevi in preverjanje emisij
v odpadni vodi, uporabniku pa za vzdrževanje in čiščenje priključnega
voda. Revizijski jašek mora biti praviloma postavljen na takšnem mestu,
da lahko do njega nemoteno dostopata izvajalec in uporabnik.
|
(3) Če izvedba priključka ni možna na zemljišču, ki je v lasti lastnika
objekta, mora lastnik tega objekta za postavitev revizijskega jaška in
priključnega voda predložiti izvajalcu notarsko overjeno služnostno
pogodbo ali izjemoma soglasje lastnika zemljišča. |
(4) Interna kanalizacija s priključkom in pripadajoči objekti morajo
biti izvedeni v skladu s pridobljenim soglasjem in Tehničnim pravilnikom
tako, da na objektu ne nastane škoda zaradi vdora povratne vode iz javne
kanalizacije. Odvajanje odpadne vode iz stavb, ki so nižje od kote javne
kanalizacije ali pa v njih obstaja nevarnost vdora povratne vode iz
javne kanalizacije, se mora izvesti s prečrpavanjem na ustrezen nivo.
|
(5) Izgradnja in vzdrževanje objektov in naprav iz 16. člena tega
odloka, se mora izvajati po enakih določilih kot veljajo za javno
kanalizacijo na stroške uporabnika. Uporabnik je dolžan s temi objekti
in napravami gospodariti tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje
komunalne in padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo. |
22. člen |
(spremembe na priključkih in odjava priključka) |
(1) Sprememba dimenzije priključka, trase, izvedba dodatnega
kanalizacijskega priključka, izvedba merilnega mesta industrijske
odpadne vode in ostale spremembe se obravnava na enak način, kot da gre
za nov kanalizacijski priključek. |
(2) Izvajalec javne službe je dolžan obvestiti uporabnika o vsaki
spremembi pogojev priključevanja na javno kanalizacijo, uporabnik pa je
dolžan sporočiti izvajalcu vsako spremembo, ki je vezana na odvajanje
komunalne odpadne in padavinske vode, in sicer v 15 dneh od nastale
spremembe ter dostaviti uradno veljaven dokument, ki je podlaga za
spremembo. |
(3) Prenos lastništva priključka ali obveznosti plačila storitev na
drugo pravno ali fizično osebo je mogoča pod pogojem, da dotedanji
uporabnik nima odprtih obveznosti do izvajalce iz naslova odvajanja in
čiščenja na priključku, v nasprotnem primeru se priključitev novega
uporabnika izvede po postopku, ki je po določilih tega odloka predpisan
za prvo priključitev na javno kanalizacijo. |
(4) Odjava priključka je dovoljena samo v primerih rušenja priključenega
objekta in v primerih, ko gre za začasen priključek. Uporabnik mora
posredovati izvajalcu vlogo za odjavo priključka v pisni obliki. Izvedbo
prekinitve priključka izvrši izvajalec na stroške uporabnika.
|
(5) Uporabnika se izbriše iz evidence uporabnikov po poravnavi vseh
obveznosti do izvajalca javne službe odvajanja in čiščenja komunalne
odpadne in padavinske vode. |
23. člen |
(padavinske in tuje vode) |
V mešani sistem javne kanalizacije ni dovoljeno odvajati hladilnih voda,
drenažnih voda, zalednih voda, vodotokov, izvirskih voda, površinskih
voda z neutrjenih površin ter podtalnice. Izjemoma je te vode dopustno
odvajati v ločeno meteorno kanalizacijo, pod pogojem, da zmogljivosti
sistema to dopuščajo. |
24. člen |
(industrijske odpadne vode) |
V javno kanalizacijo se smejo odvajati tiste industrijske odpadne vode,
ki jih dovoljujejo proste zmogljivosti omrežja in ustrezajo veljavnim
predpisom o emisijah snovi, ki se smejo odvajati iz virov onesnaževanja
v vode in javno kanalizacijo in nimajo škodljivega vpliva na
kanalizacijo in objekte, ter škodljivega vpliva na čiščenje v KČN in so
izpolnjeni pogoji iz predpisa, ki ureja emisijo snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, ter pod pogoji, ki
jih določa ta odlok in soglasje izvajalca. |
25. člen |
(obveščanje uporabnikov) |
Izvajalec javne službe mora uporabnike javne službe, ki so priključeni
na javno kanalizacijo, obvestiti: |
– na kateri komunalni ali skupni čistilni napravi se čisti komunalna ali
padavinska odpadna voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo, |
– pogojih odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode v javno
kanalizacijo. |
V. IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE NA OBMOČJU POSELITVE ALI NJEGOVEM DELU, KI NI
OPREMLJENO Z JAVNO KANALIZACIJO |
26. člen |
(načini odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih
odpadnih vod) |
(1) Na območjih, kjer ni urejenega odvajanja in čiščenja komunalne
odpadne in padavinske vode, velja za lastnike novih objektov obvezna
izgradnja MKČN oziroma nepretočne greznice v skladu s predpisi, ki
urejajo emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN ter predpisi,
ki urejajo emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode
in javno kanalizacijo. |
(2) Na območjih, kjer ni predvidena gradnja javne kanalizacije, so
lastniki obstoječih objektov dolžni obstoječe pretočne greznice
odstraniti iz uporabe v rokih, določenih v predpisu, ki ureja emisijo
snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN in jih nadomestiti z MKČN ali
nepretočnimi greznicami, ki morajo ustrezati zakonsko predpisanim
standardom. Posamezni uporabniki lahko zgradijo skupno MKČN s
pripadajočim kanalizacijskem omrežjem, ki nima statusa javne
kanalizacije; za upravljanje s temi objekti pa morajo pooblastiti
odgovornega upravljavca naprav. |
(3) Skladno z zgoraj navedenimi predpisi opravlja izvajalec obratovalni
monitoring oziroma za naprave zmogljivosti do 50 PE izdela oceno
obratovanja, v skladu z zakonsko predpisanim navodilom in obrazcem na
podlagi pravilnika, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring ČN.
|
(4) Ob izdelavi ocene obratovanja se skladno z veljavno zakonodajo
preveri dokumentacija, stanje in delovanje MKČN. |
27. člen |
(prevzem in ravnanje z blatom in odpadnimi vodami iz greznic) |
(1) Izvajalec zagotavlja prevzem, ravnanje, čiščenje in obdelavo blata
iz obstoječih greznic in MKČN ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih
greznic na celotnem območju občine v skladu s Programom odvajanja in
čiščenja. |
(2) Blato iz pretočnih greznic in MKČN ter komunalne odpadne vode iz
nepretočnih greznic se lahko odvaža na KČN, ki je opremljena za obdelavo
blata, zato je blato iz pretočnih greznic in MKČN ter komunalne odpadne
vode iz nepretočnih greznic prepovedano neposredno odvajati, odvažati in
odlagati v naravno okolje (na kmetijska in ostala zemljišča), v
površinske ali podzemne vode ali javno kanalizacijo. |
(3) Če izvajalec javne službe ne upravlja KČN, ki je opremljena za
obdelavo blata, mora občina zagotoviti zmogljivosti za ustrezno obdelavo
blata na drugi KČN. |
28. člen |
(obveščanje uporabnikov) |
(1) Izvajalec javne službe se o nameri prevzema blata oziroma komunalne
odpadne vode predhodno dogovori z uporabnikom storitve. |
(2) Če uporabnik dogovorjenega časa izvedbe storitve ne odpove oziroma
ga v dogovoru z izvajalcem ne prestavi in s tem onemogoči izvedbo
storitve ali če izvajalcu ne omogoča opravljanja storitev, mora plačati
nastale stroške, razen stroškov ravnanja z blatom (obdelava blata v ČN),
ki jih izvajalec uporabniku v tem primeru ni upravičen zaračunati.
|
(3) Uporabnik ni dolžan plačati stroškov izvedbe storitev iz tretjega
odstavka tega člena, če zaradi dokazane upravičene daljše odsotnosti
(daljša bolniška odsotnost, višja sila …) ni mogel odpovedati
najavljenega časa izvedbe storitve. |
VI. OBRAČUN ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE VODE |
29. člen |
(cena odvajanja in čiščenja) |
(1) V okviru javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske
odpadne vode se ločeno oblikujejo in obračunavajo cene za storitve javne
službe: |
– odvajanje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih
površin, |
– odvajanje padavinske odpadne vode s streh,
|
– storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami
in malimi komunalnimi čistilnimi napravami, |
– čiščenje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih
površin in |
– čiščenje padavinske odpadne vode s streh.
|
(2) Na računu se ločeno prikaže:
|
– omrežnina,
|
– cena posamezne storitve javne službe v skladu z prvim odstavkom tega
člena, |
– okoljske dajatve v skladu s predpisom, ki ureja okoljske dajatve za
onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadne vode. |
(3) Cena storitev javne službe iz prve in tretje alineje prvega odstavka
tega člena je sestavljena iz omrežnine, cene opravljanja storitev javne
službe in okoljske dajatve, iz druge, četrte in pete alineje prvega
odstavka tega člena pa iz omrežnine in cene opravljanja storitev javne
službe. |
(4) Cena opravljanja storitev javne službe iz prve, tretje in četrte
alineje drugega odstavka tega člena, ki pokriva stroške izvajanja
posamezne javne službe, se uporabnikom obračunava mesečno v m3 na
podlagi odčitka porabe vode na obračunskem vodomeru oziroma v obliki
akontacije, določene glede na povprečno mesečno porabo zadnjega
obračunskega leta. |
(5) Cena opravljanja storitev javne službe iz druge in pete alineje
prvega odstavka tega člena, ki pokriva stroške izvajanja posamezne javne
službe, se uporabnikom obračunava mesečno v m3 glede na količino
padavin, ki padejo na tlorisno površino strehe, s katere se padavinska
odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni
napravi. |
(6) Omrežnina je del cene, ki pokriva stroške javne infrastrukture javne
službe in se obračunava mesečno glede na zmogljivost priključkov in na
način, ki je določen v Uredbi o metodologiji. |
30. člen |
(merjenje količin) |
(1) Količina opravljanja storitev javne službe iz prve, tretje in četrte
alineje drugega odstavka prejšnjega člena se zaračuna na podlagi iz
javnega vodovoda odvzete vode in se meri v m3 na podlagi odčitka
obračunskega vodomera. |
(2) Izvajalec je dolžan odčitati stanje na vodomeru najmanj enkrat letno
za gospodinjstva, za večje odjemalce (industrija in večstanovanjske
stavbe) pa praviloma vsak mesec. |
(3) Če se poraba pitne vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom, na
oskrbovanih območjih, se količino storitev obračuna glede na zmogljivost
priključka, določeno s premerom priključka, ob upoštevanju normirane
porabe pitne vode, ki znaša 1,2 m3 na dan za vodomer s faktorjem
omrežnine 1. |
(4) Kadar se poraba pitne vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom, se
obračuna na podlagi števila stalno in začasno prijavljenih stanovalcev
ob upoštevanju normirane porabe pitne vode, ki znaša 0,15 m3 na osebo na
dan. Zavezanec za plačilo storitev izvajalcu na njegovo zahtevo sporoči
podatke o številu stalno in začasno prijavljenih stanovalcev.
|
(5) V primerih, ko je na internem omrežju več uporabnikov, ki koristijo
storitve iz istega priključka, na katerem se meri poraba vode z enim
obračunskim vodomerom in so na internem omrežju vgrajeni interni
vodomeri, lahko izvajalec izda račun posameznim uporabnikom na podlagi
odčitka stanja na internih vodomerih. Količina se poveča ali zmanjša za
razliko med seštevkom dobavljene vode po odčitkih na internih vodomerih
in po odčitku na obračunskem vodomeru, ki se razdeli na vse uporabnike v
objektu glede na porabo po internih vodomerih. |
(6) V primerih, ko je na internem vodovodnem omrežju več uporabnikov, ki
se oskrbujejo z vodo iz istega priključka, na katerem se meri poraba
vode z enim obračunskim vodomerom in na internem omrežju niso vgrajeni
interni vodomeri, se količina opravljenih storitev obračuna skladno z
veljavno zakonodajo. |
31. člen |
(posebni primeri obračuna/pavšal) |
(1) V primeru, da izvajalec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski
vodomer v okvari in okvara ni rezultat nepooblaščenega posega v sistem,
se obračuna količina storitev glede na pavšalno porabo vode na osnovi
povprečja porabe vode v obdobju zadnjega obračunskega leta razen v
primeru utemeljenih razlogov za drugačen odčitek. |
(2) Če izvajalec ne more odčitati števca, mora o tem obvestiti
uporabnika. Ta mora sporočiti stanje vodomera, sicer se mu obračuna
storitev v višini povprečne mesečne porabe zadnjega obračunskega leta
razen v primeru utemeljenih razlogov za drugačen odčitek. |
32. člen |
(plačevanje računov) |
(1) Uporabnik je dolžan račun poravnati v roku, navedenem na računu.
|
(2) Plačnik storitev javne službe je njen uporabnik. V primeru oddaje
stavbe, posameznega dela stavbe ali gradbeno inženirskega objekta v
najem, je plačnik lahko najemnik, če je lastnik nanj s pogodbo prenesel
vse pravice in obveznosti, ki jih sicer ima lastnik kot uporabnik in je
taka pogodba posredovana izvajalcu javne službe. V takem primeru lastnik
za obveznosti najemnika, ki jih ima ta kot uporabnik po tem odloku,
odgovarja v razmerju do izvajalca solidarno. |
(3) V primeru, da uporabnik ne poravna računa v navedenem roku, ga je
izvajalec dolžan opomniti. V opominu mora izvajalec določiti nov rok
plačila in opozoriti uporabnika na posledice neplačila. V primeru, da
uporabnik tudi po izteku roka, določenega v opominu, ne izpolni
obveznosti, izvajalec prekine dobavo vode, o čemer predhodno seznani
uporabnika. V takem primeru bo izvajalec prekinil dobavo vode do
poplačila celotne obveznosti, vključno s stroški prekinitve. |
33. člen |
(ugovor) |
Uporabnik lahko v roku petnajstih dni od izdanega računa vloži pisni
ugovor pri izvajalcu javne službe, če meni, da mu storitve niso bile
pravilno obračunane. Del računa glede na povprečno mesečno porabo
zadnjega obračunskega leta mora uporabnik plačati v roku, navedenem na
računu. Izvajalec je dolžan na pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti
v roku nadaljnjih osem dni in v tem času ne sme prekiniti dobave vode. |
34. člen |
(upravičenci do oprostitve plačevanja stroškov odvajanja in čiščenja in
okoljske dajatve, ki nastaja pri opravljanju kmetijske dejavnosti) |
(1) Uporabniki, pri katerih nastaja odpadna voda v kmetijski dejavnosti
ter se le-ta odvaja na kmetijska zemljišča, niso dolžni plačevati
stroškov odvajanja in čiščenja odpadne vode. Poraba pitne vode namenjene
za izvajanje kmetijske dejavnosti se ugotavlja v skladu z določbami
odloka o oskrbi s pitno vodo. |
(2) Okoljska dajatev za onesnaževanja okolja zaradi odvajanja komunalne
odpadne vode se ne plačuje za porabo vode v kmetijski dejavnosti kot je
to določeno s predpisi. |
35. člen |
(vloga za oprostitev plačevanja okoljske dajatve, ki nastaja pri
opravljanju kmetijske dejavnosti) |
(1) Za oprostitev oziroma znižanje plačevanja okoljske dajatve za
onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda morajo upravičenci
zaprositi upravljavca vodovodnega omrežja z vložitvijo pisne vloge
najkasneje do 15. 2. tekočega leta. |
(2) Za popolno vlogo morajo priložiti naslednje priloge:
|
– fotokopijo zbirne vloge za subvencije v kmetijstvu glede na predmet
uveljavljanja oprostila, |
– potrdilo o družinski skupnosti, če se ne zagotavlja ločeno merjenje
porabe pitne vode, |
– številko odjemnega mesta odvzema vode iz javnega vodovodnega omrežja,
navedeno na računu upravljavca omrežja. |
(3) Vloga se obnovi enkrat letno. Kolikor upravičenec ne obnovi vloge v
roku iz prvega odstavka tega člena, mu izvajalec z mesecem marcem
tekočega leta začne obračunavati polno okoljsko dajatev. Enako velja
kolikor vlagatelj v roku ne priloži vseh zahtevanih prilog. |
VII. GRADNJA KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA |
36. člen |
(gradnja objektov in naprav javne kanalizacije) |
(1) Najmanj 7 dni pred pričetkom del oziroma gradnje javne kanalizacije
je investitor dolžan obvestiti izvajalca javne kanalizacije o nameravani
gradnji. |
(2) Gradnjo objektov in naprav javne kanalizacije lahko izvaja strokovno
usposobljena oseba, posege v obstoječi sistem javne kanalizacije pa
opravlja izvajalec javne službe ali druga strokovna usposobljena oseba
pod nadzorom izvajalca javne službe. |
(3) Uporabnik, ki sofinancira gradnjo javne kanalizacije, s tem ne
pridobi nikakršne pravice razpolaganja na javni kanalizaciji.
|
(4) Ob izgradnji kanalizacijske infrastrukture je investitor dolžan na
lastne stroške zagotoviti strokovni nadzor izvajalca javne kanalizacije.
|
(5) Javna kanalizacija mora biti grajena na način in iz materialov, ki
zagotavljajo popolno tesnost in ustreza evropskim normativom (SIST EN)
na tem področju. Podrobnejše zahteve glede gradnje so navedene v
tehničnem pravilniku. |
(6) Po izgradnji KČN izvajalec gradnje na svoje stroške izvede najmanj
šest mesečno poskusno obratovanje čistilne naprave. V tem času se ob
prisotnosti bodočega upravljavca ČN preveri delovanje sistema in
zagotovi usposabljanje strokovnega kadra bodočega upravljavca za
samostojno delo na ČN. Po koncu predpisanega obdobja poskusnega
obratovanja je izvajalec del dolžan opraviti prve meritve in kontrolo
delovanja čistilne naprave. Rezultati prvih meritev so sestavni del
dokumentacije za primopredajo objekta investitorju in za pridobitev
uporabnega dovoljenja. |
(7) V času poskusnega obratovanja čistilne naprave mora investitor
zagotoviti priklop zadostnega števila kanalizacijskih hišnih priključkov
oziroma uporabnikov na kanalizacijski sistem (zadostno število PE), ki
omogoča zagon ČN in začetek njenega obratovanja. Optimalno število
priključenih PE na čistilno napravo določita projektant in/ali tehnolog
čistilne naprave. |
(8) Po uspešno opravljenem tehničnem pregledu kanalizacijskega omrežja
in čistilne naprave in po pridobitvi uporabnega dovoljenja se lahko
čistilna naprava obremeni do polne zmogljivosti. |
37. člen |
(prenos novozgrajenih objektov in naprav) |
Kadar je s pogodbo o opremljanju določeno, da bo novozgrajena
kanalizacija s pripadajočimi objekti obravnavana kot javna kanalizacija,
je investitor novozgrajenih kanalizacijskih objektov in omrežja dolžan
po končani gradnji z zapisnikom le-te predati v last občini brezplačno v
skladu s Tehničnim pravilnikom, občina pa prenese kanalizacijske objekte
in naprave v najem izvajalcu. |
VIII. VAROVANJE KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA, OBJEKTOV IN NAPRAV |
38. člen |
(gradbena dela) |
(1) Na javni kanalizaciji se ne sme graditi, postavljati objektov in
nasipati materiala, ki lahko povzroči poškodbe na kanalizaciji ali ovira
njeno delovanje in vzdrževanje. |
(2) Kdor gradi, opravlja vzdrževalna dela, rekonstrukcije in druga dela
v varovalnem pasu javne kanalizacije, si mora pred začetkom del pri
izvajalcu javne službe pridobiti podatke o poteku javne kanalizacije in
dovoljenje za izvajanje predvidenih del, v katerem so podani pogoji za
poseg na območju trase ter ga obvestiti o pričetku del. |
(3) V primeru nastalih poškodb na javni kanalizaciji ali priključkih je
povzročitelj dolžan nemudoma obvestiti izvajalca javne službe o kraju,
času in vrsti poškodbe. V takem primeru mora povzročitelj, izvesti
ustrezno sanacijo pod nadzorom izvajalca in pokriti vse nastale stroške. |
39. člen |
(obveznost vzpostavitve prvotnega stanja) |
(1) Investitorji oziroma izvajalci del morajo po gradnji, vzdrževanju in
rekonstrukcijah cest, ulic, trgov ... vzpostaviti kanalizacijski sistem
v prvotno stanje. Vsa dela se opravijo pod nadzorom izvajalca javne
službe. Vsi stroški vzpostavitve prvotnega stanja in nadzora bremenijo
investitorja. |
(2) Upravljavci drugih omrežij in naprav (elektro, telefona, plinovoda,
KATV …) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah
zagotoviti, da ostane kanalizacijski sistem nepoškodovan, v primeru
nastanka škode, pa obvestiti izvajalca javne službe in poravnati vse
nastale stroške. |
IX. PRAVICE IN OBVEZNOSTI LASTNIKA IN UPORABNIKOV |
40. člen |
(obveznosti lastnika) |
Lastnik javne infrastrukture je odgovoren za organizacijo in nadzor
gospodarske javne službe ter varstvo potrošnikov in javnega interesa
skladno z veljavno zakonodajo, ki ureja občinsko gospodarsko službo
odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Omogočiti
mora varno in nemoteno delovanje sistema. |
41. člen |
(obveznosti uporabnikov) |
(1) Uporabniki imajo naslednje obveznosti:
|
1. na javno kanalizacijo se lahko priključijo le s soglasjem izvajalca
skladno z odobreno projektno in tehnično dokumentacijo, |
2. odvajati komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, MKČN ali
nepretočno greznico, |
3. pridobiti soglasja, mnenja in strokovne ocene, kot to določa ta
odlok, |
4. vzdrževati kanalizacijski priključek, interno kanalizacijo in vse
naprave, vgrajene vanjo, obstoječo ali nepretočno greznico in MKČN,
|
5. vzdrževati čistočo in zagotavljati nemoten dostop do mest za
ugotavljanje količine in stopnje onesnaženosti odpadne vode,
|
6. ne dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov na svojo interno
kanalizacijo ali kanalizacijski priključek brez soglasja izvajalca,
|
7. izvajati predpisane meritve komunalnih in padavinskih odpadnih voda
ter industrijskih odpadnih vod, |
8. omogočati izvajalcu dostop do javne kanalizacije za izvajanje
vzdrževalnih in obnovitvenih del na javni kanalizaciji, kadar le-ta
poteka po njegovem zemljišču, |
9. omogočati izvajalcu neoviran dostop do obstoječe greznice, nepretočne
greznice ali MKČN in prevzem njene vsebine, |
10. omogočiti izvajalcu pregled interne kanalizacije in sestavo odpadne
vode, |
11. obvestiti izvajalca o začetku gradnje MKČN, mu omogočiti pregled in
pred zagonom predati predpisano dokumentacijo o ustreznosti MKČN,
|
12. obveščati izvajalca o vseh okvarah na javni kanalizaciji,
kanalizacijskem priključku in merilnih napravah ter vseh pojavih, ki bi
utegnili imeti vpliv na obratovanje javne kanalizacije, |
13. uporabniki ne smejo prekiniti odvoda odpadne vode drugemu uporabniku
ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti, |
14. pisno obveščati izvajalca o spremembi naslova, lastništva in drugih
spremembah na stavbi ali inženirskem objektu, ki imajo vpliv na odvod
komunalne odpadne in padavinske vode, v roku 15 dni od nastanka
spremembe, ki je možna po poravnavi vseh zapadlih obveznosti. V primeru
spremembe uporabnika mora poleg obvestila poskrbeti tudi za izvedbo
popisa vodomera, ki je relevanten trenutek za določitev novega
uporabnika in novega razmerja med izvajalcem javne službe in
uporabnikom. Če se popis ne izvede, se storitve javne službe
zaračunavajo novemu uporabniku enako, kot staremu in jih je novi
uporabnik dolžan poravnavati, |
15. plačevati stroške storitev javne službe,
|
16. obveščati izvajalca o vseh spremembah količin in lastnosti
industrijske odpadne vode, ki vplivajo na izvajanje javne službe,
|
17. upoštevati ukrepe in objave v primeru motenj pri odvajanju in
čiščenju odpadne vode. |
(2) Uporabnik sme odvajati odpadno vodo v javno kanalizacijo samo na
način, ki ne poslabšuje pogojev odvajanja drugih uporabnikov in ne
povzroča motenj pri postopku čiščenja odpadne vode. |
(3) Uporabnik je dolžan poravnati škodo na objektih in napravah javne
kanalizacije, če je ta nastala zaradi njegovega ravnanja oziroma jo je
povzročila njegova odpadna voda. |
(4) Prepovedano je poseganje v vse naprave in objekte javne kanalizacije
in spreminjanje pogojev njihove dostopnosti brez soglasja izvajalca. Za
objekte, ki se priključujejo na javno kanalizacijo in za katere se pred
izdajo uporabnega dovoljenje izvede tehnični pregled, morajo izvajalcu
pred tehničnim pregledom dostaviti projekt izvedenih del z vrisanimi
komunalnimi vodi. |
(5) Opravljati druge obveznosti iz tega odloka. |
42. člen |
(pravice uporabnikov) |
Uporabniki imajo na podlagi soglasja izvajalca pravico do:
|
1. priključitve na javno kanalizacijo,
|
2. sprememba dimenzije priključka, trase,
|
3. izvedba dodatnega dela priključka in
|
4. ukinitve priključka. |
X. PREKINITEV ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNE ODPADNE IN PADAVINSKE VODE |
43. člen |
(prekinitev dobave vode, odvajanja odpadne vode in ukinitev priključka) |
(1) Uporabniku se prekine dobava pitne vode iz javnega vodovoda, če z
odvodom odpadnih voda povzroča nevarnost za vodni vir ali javni vodovod.
|
(2) Izvajalec javne službe na stroške uporabnika, po predhodnem
obvestilu, prekine odvajanje odpadne vode, kadar: |
1. je zaradi stanja interne kanalizacije objekta ali naprav v njej
ogroženo obratovanje javne kanalizacije ali proces čiščenja na komunalni
čistilni napravi, |
2. je kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo izveden brez
soglasja izvajalca javne službe, |
3. uporabnik brez soglasja izvajalca javne službe dovoli priključitev
drugega uporabnika na interno kanalizacijo ali kanalizacijski
priključek, ali spremeni njegovo zmogljivost, |
4. uporabnik onemogoča izvajalcu javne službe meritve količin in
onesnaženosti odpadne vode ali pregled kanalizacijskega priključka,
|
5. uporabnik brez soglasja izvajalca javne službe spremeni izvedbo
priključka, |
6. uporabnik krši objavljene omejitve in druge ukrepe v zvezi z
odvajanjem in čiščenjem odpadne vode, |
7. kadar uporabnik ne poravna stroškov po izdanem računu in opominu,
|
8. industrijski uporabnik v roku tridesetih dni po pozivu izvajalca
javne službe ne podpiše pogodbe o odvajanju in čiščenju industrijske
odpadne vode, |
9. kvaliteta izpusta odpadne vode v kanalizacijo ne ustreza zahtevam
veljavne zakonodaje, |
10. uporabnik, zaradi določitve količine industrijske odpadne vode, ne
zagotovi merjenja odvzetih količin vode iz naravnih virov. |
(3) Prekinitev odvajanja odpadne vode velja za čas do odprave vzroka.
Stroške vnovične priključitve plača uporabnik. |
(4) Kanalizacijski priključek se lahko ukine na zahtevo uporabnika in po
uradni dolžnosti izvajalca javne službe. Stroške ukinitve krije
uporabnik. Ukinitev na zahtevo uporabnika je dopustna ob odstranitvi
objekta ali opustitvi uporabe objekta, kar mora uporabnik dokazati s
potrdilom pristojnih organov. |
44. člen |
(prekinitve odvajanja in čiščenja odpadne vode zaradi vzdrževalnih del) |
(1) Izvajalec javne službe ima pravico, brez povračila stroškov,
prekiniti odvajanje odpadne vode za krajši čas zaradi načrtovanih
vzdrževalnih del ali nastalih okvar na javni kanalizaciji. O vzrokih,
času trajanja prekinitev ter o navodilih za ravnanje uporabnikov med
prekinitvijo, izvajalec javne službe obvesti uporabnike na krajevno
običajen način in na spletni strani. |
(2) V primeru izvajanja nenačrtovanih vzdrževalnih del ali ob naravnih
in drugih nesrečah ima izvajalec javne službe pravico brez povračila
stroškov prekiniti ali omejiti uporabnikom odvajanje odpadne vode v
javno kanalizacijo. Izvajalec javne službe ima v teh primerih dolžnost v
štiriindvajsetih urah vzpostaviti začasen režim odvajanja odpadne vode.
|
(3) V primerih krajših nepredvidljivih prekinitev (do treh ur) odvajanja
odpadnih voda objava za izvajalca javne službe ni obvezna. |
45. člen |
(prekinitev odvajanja in čiščenja odpadne vode na zahtevo uporabnika) |
Zaradi opustitve uporabe stavbe, zaradi daljše odsotnosti uporabnika,
zaradi združevanja več stanovanjskih ali poslovnih enot v eno in
podobnih vzrokov lahko izvajalec na pisno zahtevo uporabnika začasno
prekine dobavo pitne vode uporabniku. V času prekinitve je uporabnik
dolžan plačevati fiksni del cene javne službe odvajanja in čiščenja
odpadne vode – omrežnino in stroške odvajanja in čiščenja padavinske
vode. |
46. člen |
(prekinitev odvajanja odpadne vode zaradi višje sile) |
(1) V primeru višje sile ima izvajalec pravico, brez povračila stroškov,
prekiniti ali omejiti odvajanje odpadne vode, mora pa postopati skladno
z načrtom ukrepanja v primeru višje sile, ki ga pripravi organ pristojen
za zaščito in reševanje. Višja sila po tem odloku so: potres, požar,
poplave, izpad energije, udori, plazovi, lomi in velike okvare na javni
kanalizaciji. |
(2) Izvajalec ne odgovarja za škodo v objektih zaradi izlivov iz javne
kanalizacije v primeru poplav, naliva večje izdatnosti od projektirane,
ter ob naravnih in drugih nesrečah, na katere ne more vplivati. |
47. člen |
(prekinitev odvajanja zaradi zavarovanja kakovosti pitne vode) |
(1) V primerih nedovoljenega izpusta odpadnih vod iz objektov in naprav
uporabnika, ki bi ogrozilo vodne vire in distribucijo vode ali
povzročilo onesnaženje pitne vode, izvajalec javne službe odvajanja in
čiščenja takoj, brez predhodnega obvestila prekine dobavo pitne vode in
odvajanje odpadne vode. |
(2) Ponovno priključitev objekta na infrastrukturo izvede izvajalec
javne službe po sanaciji stanja. |
(3) Pred ponovno priključitvijo na infrastrukturo je uporabnik dolžan
poravnati vse nastale stroške. |
48. člen |
(odgovornost za škodo) |
Izvajalec javne službe ne odgovarja za škodo v stavbah, gradbeno
inženirskih objektih in ostalih objektih in napravah zaradi izlivov vode
iz javne kanalizacije v primeru poplav, naliva večje izdatnosti od
projektirane ter ob naravnih in drugih nesrečah, na katere ne more
vplivati. |
XI. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE |
49. člen |
(viri financiranja) |
Javna služba se financira iz:
|
– cen storitev javne službe,
|
– občinskega proračuna in
|
– drugih virov. |
XII. NADZOR |
50. člen |
(pristojnost izvajanja nadzora) |
Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja medobčinski
inšpekcijski organ v skladu s predpisi o inšpekcijskem nadzoru in
predpisi o prekrških, pooblaščeni delavci upravljavca pa opravljajo
strokovni nadzor. |
XIII. KAZENSKE DOLOČBE |
51. člen |
(globe za uporabnike) |
(1) Z globo 500 evrov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik
posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v
nasprotju z določili tretjega odstavka 16. člena, 17., 18., 20., 21.,
22., 23., 24., 28., 39. in 41. člena. |
(2) Z globo 200 evrov se za prekrške iz prejšnjega odstavka kaznuje
odgovorno osebo pravne osebe. |
(3) Z globo 100 evrov se kaznuje uporabnika, ki ni pravna oseba,
samostojni podjetnik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost. |
XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
52. člen |
(1) Upravljavec pripravi tehnični pravilnik iz 13. člena tega odloka
najkasneje v roku enega leta od uveljavitve tega odloka. |
(2) Skladno s 17. členom odloka, se mora priključitev obstoječih
objektov na javno kanalizacijo izvesti v roku dvanajstih mesecev po
uveljavitvi tega odloka. |
(3) Uporabniki, ki niso vpisani v evidenco uporabnikov javne
kanalizacije, se morajo prijaviti izvajalcu javne službe najkasneje v
roku šestih mesecev od uveljavitve tega odloka. |
(4) 3. točka 30. člena začne veljati dne 1. 1. 2017.
|
(5) Do uveljavitve določila iz prejšnjega odstavka tega člena in prvega
odstavka 49. člena tega odloka se uporabnikom zaračunava pavšal v
višini: |
– 4,5 m3/osebo za gospodinjstva na mesec,
|
– 2,5 m3/glavo za živino na mesec in
|
– 10 m3/iztočno mesto za gospodarske in storitvene dejavnosti, ki v
svojem procesu uporabljajo pitno vodo. |
(6) Cena storitve za odvajanje in čiščenje padavinske vode z javnih
površin in streh ter storitve, povezane z nepretočnimi greznicami,
obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami se bo
oblikovala do leta 2017, ko bodo vzpostavljene evidence. |
53. člen |
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o čiščenju in
odvajanju odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Kanal ob Soči
(Uradne objave – časopis Primorske novice, št. 25/96). |
54. člen |
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati
petnajsti dan po objavi. |
Št. 9000-0005/2014-6 |
Kanal ob Soči, dne 22. maja 2014 |
|
Župan
Občine Kanal
Andrej Maffi l.r. |
|