Na
podlagi 36. člena Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in
14/15 – ZUUJFO, 76/16 – odl. US) in 130. člena Statuta Občine Moravske Toplice
(Uradni list RS, št. 35/14, 21/15, 25/17) je Občinski svet Občine
Moravske Toplice na 22. seji dne 5. 9. 2017 sprejel |
P O S L O V N I K |
OBČINSKEGA SVETA OBČINE MORAVSKE
TOPLICE |
|
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(Uporaba
izrazov) |
|
V poslovniku uporabljeni izrazi v
slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in
moški spol. |
|
2. člen |
|
(Vsebina
poslovnika) |
|
Ta poslovnik ureja organizacijo in
način dela občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu: svet) ter način
uresničevanja pravic in dolžnosti članov in članic sveta (v nadaljnjem
besedilu: člani sveta). |
|
3. člen |
|
(Smiselna
uporaba določil poslovnika) |
|
(1) Določbe tega poslovnika se
smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles sveta in njihovih
članov, ter svetov ožjih delov občine. |
(2) Način dela delovnih teles se lahko
v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih
teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles. |
|
4. člen |
|
(Javnost dela) |
|
(1) Delo sveta in njegovih delovnih
teles je javno. |
(2) Javnost dela se lahko omeji ali
izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov
in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim
predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno
pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. |
(3) Način zagotavljanja javnosti dela
in način omejitve javnosti dela sveta in njegovih delovnih teles določa
ta poslovnik. |
|
5. člen |
|
(Seje sveta) |
|
(1) Svet dela na rednih, izrednih,
dopisnih in slavnostnih sejah. |
(2) Redne seje se sklicujejo najmanj
štirikrat na leto. |
(3) Izredne seje se sklicujejo po
določilih tega poslovnika ne glede na rokovne omejitve, ki veljajo za
redne seje. |
(4) Dopisne seje se sklicujejo po
določbah tega poslovnika v primerih, ko niso izpolnjeni pogoji za sklic
izredne seje. |
(5) Slavnostne seje se sklicujejo ob
prazniku občine in drugih svečanih priložnostih. |
|
6. člen |
|
(Predstavljanje
sveta) |
|
Svet predstavlja župan oziroma županja
(v nadaljnjem besedilu: župan), delovno telo sveta pa predsednik oziroma
predsednica delovnega telesa (v nadaljnjem besedilu: predsednik). |
|
7. člen |
|
(Uporaba žiga) |
|
(1) Svet uporablja žig občine, ki je
določen s statutom občine ali odlokom, v katerega notranjem krogu je ime
občinskega organa “OBČINSKI SVET”. |
(2) Svet uporablja žig na vabilih za
seje, na splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah ter na dopisih. |
(3) Žig sveta uporabljajo v okviru
svojih nalog tudi delovna telesa sveta. |
(4) Žig sveta hrani in skrbi za
njegovo uporabo direktor občinske uprave. |
|
II.
KONSTITUIRANJE SVETA |
|
8. člen |
|
(Konstituiranje
sveta) |
|
(1) Svet se konstituira na prvi seji
po volitvah, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov
sveta. |
(2) Prvo sejo občinskega sveta skliče
prejšnji župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi članov občinskega
sveta, če je za izvolitev župana potreben drugi krog volitev, pa
najkasneje v 10 dneh po drugem krogu volitev. |
(3) Zaradi priprave na prvo sejo
skliče župan nosilce kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni člani
sveta. |
|
9. člen |
|
(Obvezni dnevni
red konstitutivne seje) |
|
(1) Obvezni dnevni red konstitutivne
seje je: |
1. Ugotovitev števila navzočih
novoizvoljenih članov sveta, |
2. Poročilo občinske volilne komisije
o izidu volitev v svet in volitev župana, |
3. Imenovanje mandatne komisije za
pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov članov
sveta in ugotovitve izvolitve župana, |
4. Poročilo mandatne komisije in
potrditev mandatov članov sveta, |
5. Poročilo mandatne komisije in
ugotovitev izvolitve župana, |
6. Imenovanje komisije za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja. |
(2) O dnevnem redu konstitutivne seje
svet ne razpravlja in ne odloča. |
(3) Dnevni red konstitutivne seje
lahko vsebuje tudi slovesno prisego župana in njegov pozdravni nagovor. |
(4) Prvo sejo novoizvoljenega sveta
vodi najstarejši član sveta oziroma član sveta, ki ga na predlog
najstarejšega člana sveta določi svet. |
|
10. člen |
|
(Imenovanje
mandatne komisije) |
|
(1) Na prvi seji svet izmed navzočih
članov sveta najprej imenuje tri člansko mandatno komisijo za pregled
prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov članov sveta.
Člane mandatne komisije lahko predlaga vsak član sveta. Svet glasuje o
predlogih po vrstnem redu kot so bili vloženi, dokler niso imenovani
trije člani komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča. |
(2) Mandatna komisija na podlagi
poročila volilne komisije in potrdil o izvolitvi pregleda, kateri
kandidati so bili izvoljeni za člane sveta, predlaga svetu odločitve o
morebitnih pritožbah kandidatov za člane sveta ali predstavnikov
kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov članov sveta. |
(3) Če je vložena pritožba kandidata
ali predstavnika kandidata za župana, mandatna komisija na podlagi
poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana pripravi
poročilo o vsebini in upravičenosti pritožbe ter predlaga svetu
odločitve o posameznih pritožbah. |
|
11. člen |
|
(Mandati članov
sveta) |
|
(1) Mandate članov sveta potrdi svet
na predlog mandatne komisije potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu
potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb
kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list. |
(2) Svet odloči skupaj o potrditvi
mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej. |
(3) Član sveta, katerega mandat je
sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je
svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata
ali predstavnika kandidature oziroma kandidatne liste. |
(4) Svet na podlagi poročila volilne
komisije in potrdila o izvolitvi župana na podlagi poročila mandatne
komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za župana
oziroma predstavnikov kandidatur. Če je za župana izvoljen kandidat, ki
je bil hkrati izvoljen tudi za člana sveta, pa je zoper njegov mandat
župana vložena pritožba, o odločanju o pritožbi ne sme glasovati.
Glasovati ne sme niti vlagatelj pritožbe – kandidat za župana, če je bil
izvoljen tudi za člana sveta. |
|
12. člen |
|
(1) Ko se svet konstituira, nastopijo
mandat novoizvoljeni člani sveta, mandat dotedanjim članom sveta pa
preneha. |
(2) V kolikor svet ni sprejel pritožbe
zoper mandat župana iz četrtega odstavka 11. člena, prične
novoizvoljenemu županu teči mandat, mandat dotedanjemu županu pa
preneha. |
(3) S prenehanjem mandata članov
sveta, preneha članstvo v nadzornem odboru občine ter stalnih in
občasnih delovnih telesih sveta. |
|
13. člen |
|
(Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja) |
|
Ko je svet konstituiran, imenuje izmed
svojih članov komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot
svoje stalno delovno telo. Če komisija ni imenovana na konstitutivni
seji, se imenuje najkasneje na naslednji seji. |
|
III. PRAVICE IN
DOLŽNOSTI ČLANOV SVETA |
|
14. člen |
|
(Pravice in
dolžnosti članov sveta) |
|
(1) Pravice in dolžnosti članov sveta
so določene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom. |
(2) Člani sveta imajo pravico in
dolžnost udeleževati se sej sveta in njegovih delovnih teles, katerih
člani so. Člani sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih
teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pravice
glasovanja. |
(3) Član sveta ima pravico: |
– predlagati svetu v sprejem odloke in
druge akte, razen proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za
katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme svet na
predlog župana, |
– predlagati svetu obravnavo drugih
vprašanj iz njegove pristojnosti; |
– glasovati o predlogih splošnih aktov
občine, drugih aktov in odločitev sveta ter predlagati dopolnila
(amandmaje) teh predlogov; |
– sodelovati pri oblikovanju programa
dela sveta in dnevnih redov njegovih sej; |
– predlagati kandidate za člane
občinskih organov, delovnih teles sveta in organov javnih zavodov,
javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali
soustanoviteljica je občina oziroma, v katerih ima občina v skladu z
zakonom svoje predstavnike. |
(4) Član sveta ima dolžnost varovati
podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in
poslovne tajnosti opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti
sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, za katere zve
pri svojem delu. |
(5) Član sveta ima pravico do
povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v skladu z
zakonom in posebnim aktom sveta do dela plače za nepoklicno opravljanje
funkcije občinskega funkcionarja. |
|
15. člen |
|
(Odgovornost
člana sveta) |
|
(1) Član sveta ne more biti klican na
odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal v zvezi z
opravljanjem svoje funkcije. |
(2) Član sveta nima imunitete ter je
za svoja dejanja, ki niso povezana s pravicami in dolžnostmi člana
sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren. |
|
16. člen |
|
(Pravice
svetniških skupin) |
|
Svetniške skupine, ki jih oblikujejo
člani sveta izvoljeni z istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih
list, imajo le pravice, ki gredo posameznemu članu sveta. |
|
17. člen |
|
(Pravica do
informiranja) |
|
(1) Član sveta ima pravico zahtevati
od župana, drugih občinskih organov in občinske uprave obvestila in
pojasnila, ki so mu potrebna za delo v občinskem svetu in njegovih
delovnih telesih. |
(2) Občinski organi iz prejšnjega
odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja članov sveta in jim
posredovati zahtevana pojasnila. Če član sveta to posebej zahteva, mu je
treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v pisni obliki. |
(3) Član sveta ima pravico županu ali
direktorju občinske uprave postaviti vprašanje ter jima lahko da pobudo
za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz njune
pristojnosti. |
|
18. člen |
|
(Vprašanja in
pobude članov sveta) |
|
(1) Član sveta zastavlja vprašanja in
daje pobude v pisni obliki ali ustno. |
(2) Na vsaki redni seji sveta mora
biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude
članov. |
(3) Vprašanja oziroma pobude morajo
biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V
nasprotnem primeru župan, ali za vodenje seje pooblaščeni podžupan
oziroma član sveta na to opozori in člana sveta pozove, da vprašanje
oziroma pobudo ustrezno dopolni. |
(4) Ustno postavljeno vprašanje ne sme
trajati več kot 3 minute, obrazložitev pobude pa ne več kot 5 minut. |
(5) Pisno postavljeno vprašanje mora
biti takoj posredovano tistemu, na katerega je naslovljeno. |
(6) Pri obravnavi vprašanj in pobud
morata biti na seji obvezno prisotna župan in direktor občinske uprave.
Če sta župan ali direktor občinske uprave zadržana, določita, kdo ju bo
nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude. |
(7) Na seji se odgovarja na vsa
vprašanja in pobude, ki so bila oddana do začetka seje ter na ustna
vprašanja dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov sveta. Če zahteva
odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma
proučitev, lahko župan ali direktor občinske uprave odgovorita na
naslednji seji. |
(8) Župan ali direktor občinske uprave
lahko na posamezna vprašanja ali pobude odgovorita pisno, pisno morata
odgovoriti tudi na vprašanja in pobude, za katere tako zahteva
vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan vsem članom sveta s
sklicem, najkasneje pa na prvi naslednji redni seji. |
|
19. člen |
|
(Zahteva za
dodatna pojasnila) |
|
Če član sveta ni zadovoljen z
odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno
pojasnilo. |
|
20. člen |
|
(Udeležba na
sejah sveta in delovnih teles) |
|
(1) Član sveta se je dolžan
udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je. |
(2) Če ne more priti na sejo sveta ali
delovnega telesa, katerega član je, mora o tem obvestiti župana oziroma
predsednika delovnega telesa najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje
sile ali drugih razlogov ne more obvestiti župana oziroma predsednika
delovnega telesa o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti
takoj, ko je to mogoče. |
(3) Če se član delovnega telesa iz
neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa v
koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga svetu
njegovo razrešitev. |
|
IV. SEJE SVETA |
|
1. Sklicevanje
sej, predsedovanje in udeležba na seji |
|
21. člen |
|
(Sklic seje) |
|
(1) Svet dela in odloča na sejah. |
(2) Seje sveta sklicuje župan. |
(3) Župan sklicuje seje sveta na
podlagi sklepa sveta ali na predlog drugih predlagateljev, določenih s
statutom občine, ter če to zahtevajo okoliščine, mora pa jih sklicati
najmanj štirikrat letno. |
(4) Župan lahko skliče redno sejo
sveta, preden je končana predhodno sklicana seja, svet pa nove redne
seje ne more začeti, dokler ne konča prejšnje redne seje. |
|
22. člen |
|
(1) Vabilo za redno sejo sveta s
predlogom dnevnega reda se pošlje članom najkasneje 10 dni pred dnevom,
določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je bilo
podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. Posamezno gradivo se lahko
pošlje tudi kasneje, če je vsebina gradiva nujno potrebna pri odločanju
o točki dnevnega reda. |
(2) Vabilo za sejo sveta se pošlje
županu, direktorju občinske uprave, predstavnikom medijev ter se objavi
v katalogu informacij javnega značaja občine. |
|
23. člen |
|
(Izredna seja) |
|
(1) Izredna seja sveta se skliče za
obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic
redne seje, ali na zahtevo četrtine članov sveta. |
(2) V zahtevi članov sveta za sklic
izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi mora
biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj svet odloča, če člani
sveta ne razpolagajo z gradivom, pa zahteva županu in občinski upravi,
katero gradivo naj se za sejo pripravi. |
(3) Izredno sejo sveta skliče župan.
Če izredna seja sveta, ki so jo zahtevali člani sveta, ni sklicana v
roku sedem dni od predložitve pisne obrazložene zahteve za sklic s
priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skličejo člani sveta, ki so
sklic zahtevali oziroma njihov pooblaščeni predstavnik. V tem primeru
lahko sejo vodi član sveta, ki ga določijo člani, ki so sklic izredne
seje zahtevali. |
(4) Vabilo za izredno sejo sveta z
gradivom mora biti vročeno članom sveta najkasneje 3 dni pred sejo.
Vabilo se pošlje v skladu z 22. členom tega poslovnika in se objavi na
spletni strani občine. |
(5) Če razmere terjajo drugače, se
lahko izredna seja sveta skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so s
sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko udeležijo. V tem
primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami seji, na sami seji pa
se lahko predloži tudi gradivo za sejo. Svet pred sprejemom dnevnega
reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic.
Če svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne opravi in se skliče
nova izredna ali redna seja v skladu s tem poslovnikom. |
|
24. člen |
|
(Dopisna seja) |
|
(1) Dopisna seja se lahko opravi,
kadar ni pogojev za sklic izredne seje sveta. Na dopisni seji ni mogoče
odločati o proračunu in zaključnem računu občine, o splošnih aktih, s
katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge
dajatve, o kadrovskih zadevah, ter o zadevah, iz katerih izhajajo
finančne obveznosti občine. Dopisna seja se opravi na podlagi v fizični
ali elektronski obliki osebno vročenega vabila s priloženim gradivom ter
predlogom sklepa, ki naj se sprejme ter z osebnim telefonskim
glasovanjem ali glasovanjem po elektronski pošti. Glede na način izvedbe
dopisne seje mora sklic seje vsebovati rok trajanja dopisne seje (točen
datum in čas trajanja seje, to je do katere ure se šteje trajanje seje). |
(2) Dopisna seja je sklepčna, če je
bilo vabilo poslano vsem članom sveta, od katerih jih je osebno vročitev
potrdilo več kot polovica. Šteje se, da so osebno vročitev potrdili
člani, ki so glasovali. |
(3) Predlog sklepa, ki je predložen na
dopisno sejo, je sprejet, če je zanj glasovala več kot polovica članov
občinskega sveta, ki so glasovali. |
(4) O dopisni seji se vodi zapisnik,
ki mora poleg sestavin, določenih s tem poslovnikom, vsebovati še
potrdila o osebni vročitvi vabil članom sveta oziroma ugotovitev koliko
članov sveta je glasovalo. Potrditev zapisnika dopisne seje se uvrsti na
prvo naslednjo redno sejo sveta. |
|
25. člen |
|
(Poročevalci) |
|
(1) Na seje sveta se vabijo
poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan
oziroma direktor občinske uprave. |
(2) Vabilo se pošlje tudi vsem,
katerih navzočnost je, glede na dnevni red seje, potrebna. |
|
26. člen |
|
(Predlog
dnevnega reda) |
|
(1) Predlog dnevnega reda seje sveta
pripravi župan. |
(2) Predlog dnevnega reda lahko
predlagajo tudi člani sveta, ki imajo pravico zahtevati sklic seje
sveta. Posamezne točke dnevnega reda lahko predlaga posamezen član sveta
ali svetniška skupina. |
(3) V predlog dnevnega reda seje sveta
se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki
so določeni s tem poslovnikom. |
(4) Na dnevni red ni mogoče uvrstiti
akta, če še ni končan postopek o aktu z enako ali podobno vsebino. |
(5) Na dnevni red se prednostno
uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo. |
(6) O sprejemu dnevnega reda odloča
svet na začetku seje. |
(7) Svet ne more odločiti, da se v
dnevni red seje uvrstijo zadeve, če članom ni bilo predloženo gradivo
oziroma, h katerim ni dal svojega mnenja ali ni zavzel stališča župan,
kadar ta ni bil predlagatelj, če gradiva ni obravnavalo pristojno
delovno telo, razen v primerih, ko delovno telo še ni bilo ustanovljeno,
pa je obravnava nujna, ali če svet odloči drugače. |
|
27. člen |
|
(Vodenje seje) |
|
(1) Sejo sveta vodi župan. Župan lahko
za vodenje sej sveta pooblasti podžupana ali drugega člana sveta (v
nadaljnjem besedilu: predsedujoči). |
(2) Če nastopijo razlogi, zaradi
katerih župan ali predsedujoči ne more voditi že sklicane seje, jo vodi
podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član sveta. |
(3) Izredno sejo sveta, ki jo skličejo
člani sveta ker župan ni opravil sklica v skladu z zakonom in tem
poslovnikom, vodi član sveta, ki ga pooblastijo člani sveta, ki so sklic
seje zahtevali. |
|
28. člen |
|
(Javnost seje) |
|
(1) Seje sveta so javne. |
(2) Javnost seje se zagotavlja z
navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na
sejah sveta. |
(3) Predstavnike sredstev javnega
obveščanja v občini in občane se o seji obvesti z objavljenim vabilom,
ki mu je priloženo gradivo za sejo. Objava se opravi vsaj tri dni pred
sejo na spletni strani občine. Sredstvom javnega obveščanja se pošlje še
obvestilo po elektronski pošti. |
(4) Predsedujoči mora poskrbeti, da
ima javnost v prostoru, v katerem seja sveta poteka, primeren prostor,
da lahko spremlja delo sveta ter pri tem dela ne moti. Prostor za
javnost mora biti vidno ločen od prostora za člane sveta. |
(5) Predsedujoči lahko na zahtevo
predstavnika javnega obveščanja dopusti zvočno in slikovno snemanje
posameznih delov seje. O zahtevi za snemanje posameznih delov seje
odloči svet. |
(6) Če občan, ki spremlja sejo, ali
predstavnik sredstva javnega obveščanja moti delo sveta, ga predsedujoči
najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti dela sveta, pa ga
odstrani iz prostora. |
|
29. člen |
|
(Izključitev
javnosti) |
|
(1) Župan predlaga svetu, da s sklepom
zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega
reda, če to terja zagotovitev varstva podatkov, ki v skladu z zakonom
niso informacije javnega značaja. |
(2) Kadar svet sklene, da bo izključil
javnost oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti
javnosti, odloči kdo je lahko poleg župana, predsedujočega in članov
sveta navzoč na seji. |
|
2. Potek seje |
|
30. člen |
|
(Ugotavljanje
sklepčnosti) |
|
(1) Ko predsedujoči začne sejo,
obvesti svet, kdo izmed članov sveta mu je sporočil, da je zadržan in se
seje ne more udeležiti. |
(2) Predsedujoči nato ugotovi, ali je
svet sklepčen. Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na
sejo. |
(3) Na začetku seje lahko predsedujoči
poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji. |
|
31. člen |
|
(Odločanje o
zapisniku prejšnje seje) |
|
(1) Preden svet določi dnevni red
seje, odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje. |
(2) Član sveta lahko da pripombe k
zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in
dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika
prejšnje seje odloči svet. |
(3) Zapisnik se lahko sprejme z
ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se sprejme
ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami. |
|
32. člen |
|
(Dnevni red) |
|
(1) Svet na začetku seje določi dnevni
red. |
(2) Pri določanju dnevnega reda svet
najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega
reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in nato o morebitnih
predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali hitri postopek. |
(3) Mandatne zadeve imajo prednost
pred vsemi drugimi točkami dnevnega reda. |
(4) Predlagatelj točke dnevnega reda
lahko točko sam umakne vse do glasovanja o dnevnem redu. O
predlagateljevem umiku točke svet ne razpravlja in ne glasuje. Kadar
predlaga umik točke dnevnega reda oseba, ki ni predlagatelj točke, svet
o tem razpravlja in glasuje. |
(5) Predlogi za razširitev dnevnega
reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali po sklicu seje in če
je bilo članom sveta izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve
na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja
in glasuje. |
(6) Po sprejetih posameznih odločitvah
za umik oziroma za razširitev dnevnega reda da predsedujoči na
glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. |
|
33. člen |
|
(Vrstni red
obravnave točk dnevnega reda) |
|
(1) Posamezne točke dnevnega reda se
obravnavajo po sprejetem vrstnem redu. |
(2) Med sejo lahko svet izjemoma
spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda, če med
potekom seje nastopijo okoliščine, zaradi katerih je potrebno posamezno
gradivo obravnavati pred točko dnevnega reda, na katero je uvrščeno.
Spremembo vrstnega reda obravnave je potrebno obrazložiti. |
|
34. člen |
|
(Razprava) |
|
(1) Na začetku obravnave vsake točke
dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma
predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna
obrazložitev sme trajati največ petnajst minut, če ni s tem poslovnikom
drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je predlagatelj dolžan podati
dopolnilno obrazložitev. |
(2) Če ni župan predlagatelj, poda
župan ali podžupan oziroma direktor občinske uprave mnenje k obravnavani
zadevi. Potem dobi besedo predsednik delovnega telesa sveta, ki je
zadevo obravnavalo. Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika
delovnega telesa lahko trajata največ po deset minut. |
(3) Potem dobijo besedo člani sveta po
vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi. Razprava posameznega
člana lahko traja največ 5 minut. Svet lahko sklene, da posamezen član
iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa, vendar ne več kot 15
minut. |
(4) Razpravljavec lahko praviloma
razpravlja le enkrat, ima pa pravico do replike po razpravi vsakega
drugega razpravljavca. Replika mora biti konkretna in se nanašati na
napovedi replike označeno razpravo, sicer jo lahko predsedujoči prepove.
Replike smejo trajati največ 3 minute. |
(5) Ko je vrstni red priglašenih
razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša ali želi še kdo
razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po 2 minuti. |
|
35. člen |
|
(Opomin) |
|
(1) Razpravljavec sme govoriti le o
vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče razprava, h kateri je
predsedujoči pozval. |
(2) Če se razpravljavec ne drži
dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če
se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z
razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko
razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave. |
|
36. člen |
|
(Kršitve
poslovnika) |
|
(1) Članu sveta, ki želi govoriti o
kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo
takoj, ko jo zahteva. |
(2) Nato poda predsedujoči pojasnilo
glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če član ni zadovoljen s
pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez razprave. |
(3) Če član zahteva besedo, da bi
opozoril na napako, ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna
in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da
predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora član omejiti
na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot 5 minut. |
|
37. člen |
|
(Prekinitev dela
sveta) |
|
(1) Ko predsedujoči ugotovi, da ni več
priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni točki dnevnega reda.
Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge za odločitev ali
stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po
predložitvi teh predlogov. |
(2) Predsedujoči lahko med sejo
prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora, priprave
predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih, pridobitve
dodatnih strokovnih mnenj. V primeru prekinitve predsedujoči določi,
kdaj se bo seja nadaljevala. |
(3) Predsedujoči prekine delo sveta,
če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v
delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene svet. Če je delo
sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti
v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča. |
|
38. člen |
|
(Začetek seje in
odmor) |
|
(1) Seje sveta se praviloma sklicujejo
najprej ob 15.30 uri in morajo biti načrtovane tako, da praviloma ne
trajajo več kot 4 ure. |
(2) Predsedujoči odredi petnajst
minutni odmor vsaj po dveh urah neprekinjenega dela. |
(3) Odmor lahko predsedujoči odredi
tudi na obrazložen predlog posameznega ali skupine članov sveta, župana
ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi priprave dopolnil
(amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev ali odgovorov
oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja največ 30
minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v okviru posamezne točke
največ dvakrat. |
(4) Če kdo od upravičencev predlaga
dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz prejšnjega odstavka, svet odloči,
ali se lahko odredi odmor ali pa se seja prekine in nadaljuje drugič. |
|
39. člen |
|
(Preložitev
razprave) |
|
(1) Če svet o zadevi, ki jo je
obravnaval ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje, ali če
svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma
odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet
odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda. |
(2) Ko so vse točke dnevnega reda
izčrpane je seja sveta končana. |
|
3. Vzdrževanje
reda na seji |
|
40. člen |
|
(Red na seji) |
|
(1) Za red na seji skrbi predsedujoči.
Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da
besede. |
(2) Predsedujoči skrbi, da govornika
nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v
besedo le predsedujoči. |
|
41. člen |
|
(Ukrepi za
zagotovitev reda na seji) |
|
(1) Za kršitev reda na seji sveta sme
predsedujoči izreči naslednje ukrepe: |
– opomin |
– odvzem besede |
– odstranitev s seje ali z dela seje. |
(2) Opomin se lahko izreče članu
sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v besedo,
ali če na kak drug način krši red na seji. |
(3) Odvzem besede se lahko izreče
govorniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega
poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red
in določbe tega poslovnika. |
(4) Odstranitev s seje ali z dela seje
se lahko izreče članu sveta oziroma govorniku, če kljub opominu ali
odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo sveta. |
(5) Član sveta oziroma govornik, ki mu
je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj
zapustiti prostor, v katerem je seja. |
(6) Predsedujoči lahko odredi, da se
odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec,
ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek
seje. |
(7) Če je red hudo kršen, lahko
predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci. |
(8) Če predsedujoči z rednimi ukrepi
ne more ohraniti reda na seji sveta, jo prekine. |
|
4. Odločanje |
|
42. člen |
|
(Sklepčnost) |
|
(1) Svet veljavno odloča, če je na
seji navzočih večina vseh članov sveta. |
(2) Navzočnost se ugotavlja na začetku
seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku nadaljevanja seje po odmoru
oziroma prekinitvi. Navzočnost članov sveta na začetku seje se ugotovi s
podpisi članov na listi navzočnosti. |
(3) Za sklepčnost je odločilna
dejanska navzočnost članov sveta v sejni sobi (dvorani) na način, kot
velja za glasovanje (glasovalna naprava, dvig kartonov ali rok).
Preverjanje sklepčnosti lahko zahteva vsak član sveta ali predsedujoči
kadarkoli. |
(4) Kadar je za sprejem odločitve
potrebna dvotretjinska večina, svet veljavno odloča, če je pri točki
navzočih najmanj dve tretjini vseh članov sveta. |
|
43. člen |
|
(Odločanje na
seji sveta) |
|
Predlagana odločitev je na sklepčni
seji sveta sprejeta, če se je večina članov sveta, ki so glasovali,
izrekla »ZA« njen sprejem oziroma, če je »ZA« sprejem glasovalo toliko
članov, kot to za posamezno odločitev določa zakon. |
|
44. člen |
|
(Glasovanje) |
|
(1) Svet praviloma odloča z javnim
glasovanjem. |
(2) S tajnim glasovanjem lahko svet
odloča, če tako sklene pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma
vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da župan ali vsak član
sveta. |
(3) Glasovanje se opravi po končani
razpravi o predlogu, o katerem se odloča. Predsedujoči pred vsakim
glasovanjem prebere predlagano besedilo sklepa ali amandmaja. |
(4) Član sveta ima pravico obrazložiti
svoj glas razen, če ta poslovnik ne določa drugače. Obrazložitev glasu
se v okviru posameznega glasovanja dovoli le enkrat in sme trajati
največ dve minuti. |
(5) K glasovanju pozove predsedujoči
člane sveta tako, da jim najprej predlaga, da se opredelijo »ZA« sprejem
predlagane odločitve, po zaključenem opredeljevanju za sprejem odločitve
pa še, da se opredelijo »PROTI« sprejemu predlagane odločitve. Vsak član
glasuje o isti odločitvi samo enkrat, razen če je glasovanje v celoti
ponovljeno. |
(6) Predsedujoči po vsakem opravljenem
glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja. |
|
45. člen |
|
(Javno in
poimensko glasovanje) |
|
(1) Javno glasovanje se opravi z
dvigom rok, z uporabo glasovalne naprave ali s poimenskim izjavljanjem. |
(2) Poimensko glasujejo člani sveta,
če svet tako odloči na predlog predsedujočega ali najmanj ene četrtine
vseh članov sveta. |
(3) Člane se pozove k poimenskemu
glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih priimkov. Član glasuje
tako, da glasno izjavi »ZA« ali »PROTI«. O poimenskem glasovanju se piše
zaznamek tako, da se pri vsakem članu sveta zapiše, kako je glasoval,
ali pa se zabeleži njegova odsotnost. Zaznamek je sestavni del zapisnika
seje. |
|
46. člen |
|
(Tajno
glasovanje) |
|
(1) Tajno se glasuje z glasovnicami. |
(2) Tajno glasovanje vodi in ugotavlja
izide tričlanska komisija, ki jo vodi predsedujoči. Dva člana določi
svet na predlog predsedujočega. Administrativno-tehnična opravila v
zvezi s tajnim glasovanjem opravlja direktor občinske uprave ali javni
uslužbenec, ki ga določi direktor občinske uprave. |
(3) Za glasovanje se natisne toliko
enakih glasovnic, kot je članov sveta. Glasovnice morajo biti overjene z
žigom, ki ga uporablja svet. |
(4) Pred začetkom glasovanja določi
predsedujoči čas glasovanja. |
(5) Komisija vroči glasovnice članom
sveta in sproti označi, kateri član je prejel glasovnico. Glasuje se na
prostoru, ki je določen za glasovanje in na katerem je zagotovljena
tajnost glasovanja. |
(6) Glasovnica vsebuje predlog, o
katerem se odloča, in praviloma opredelitev »ZA« in »PROTI«. »ZA« je na
dnu glasovnice za besedilom predloga na desni strani, »PROTI« pa na
levi. Glasuje se tako, da se obkroži besedo »ZA« ali besedo »PROTI«. |
(7) Glasovnica mora vsebovati navodilo
za glasovanje. |
(8) Glasovnica za imenovanje vsebuje
zaporedne številke, imena in priimke kandidatov, če jih je več po
abecednem redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se
obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom kandidata, za
katerega se želi glasovati in največ toliko zaporednih številk kolikor
kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba imenovati. |
(9) Ko član sveta izpolni glasovnico,
odda glasovnico v glasovalno skrinjico. |
|
47. člen |
|
(Izid
glasovanja) |
|
(1) Ko je glasovanje končano, komisija
ugotovi izid glasovanja. |
(2) Poročilo o izidu glasovanja
vsebuje podatke o: |
– datumu in številki seje sveta, |
– predmetu glasovanja, |
– sestavi glasovalne komisije s
podpisi njenih članov, |
– številu razdeljenih glasovnic, |
– številu oddanih glasovnic, |
– številu neveljavnih glasovnic, |
– številu veljavnih glasovnic, |
– številu glasov »ZA« in število
glasov »PROTI« oziroma pri glasovanju o kandidatih, o številu glasov, ki
jih je dobil posamezni kandidat, |
– ugotovitvi, da je predlog izglasovan
s predpisano večino, ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o
kandidatih pa, katerih kandidat je imenovan. |
(3) Predsedujoči takoj po ugotovitvi
rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta. |
|
48. člen |
|
(Ponovitev
glasovanja) |
|
(1) Če član sveta utemeljeno ugovarja
poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje
ponovi. |
(2) O ponovitvi glasovanja odloči svet
brez razprave na predlog člana, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida
glasovanja, ali na predlog predsedujočega. O isti zadevi je mogoče
glasovati največ dvakrat. Javnega poimenskega glasovanja se ne ponavlja. |
|
5. Zapisnik seje
sveta |
|
49. člen |
|
(Vsebina
zapisnika) |
|
(1) O vsaki seji sveta se piše
zapisnik. |
(2) Zapisnik obsega glavne podatke o
delu na seji, zlasti pa podatke o navzočnosti članov sveta na seji in ob
posameznem glasovanju, o odsotnosti članov sveta in razlogih zanjo, o
udeležbi vabljenih, predstavnikov javnosti in občanov na seji, o
sprejetem dnevnem redu, imenih razpravljavcev, predlogih sklepov, o
izidih glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili
sprejeti, o vseh postopkovnih odločitvah predsedujočega in sveta ter o
stališčih statutarno pravne komisije o postopkovnih vprašanjih.
Zapisniku je treba predložiti original vabila in gradivo, ki je bilo
predloženo oziroma obravnavano na seji. |
|
50. člen |
|
(Zvočni zapis
seje sveta) |
|
(1) Potek seje občinskega sveta se
zvočno snema. |
(2) Zvočni posnetek služi pripravi
zapisnika seje in se hrani do potrditve zapisnika. |
|
51. člen |
|
(Zapisnik seje
sveta) |
|
(1) Za zapisnik seje sveta skrbi
direktor občinske uprave. Direktor občinske uprave lahko za vodenje
zapisnika seje sveta pooblasti drugega javnega uslužbenca. |
(2) Na vsaki redni seji sveta se
obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje redne in vseh vmesnih
izrednih oziroma dopisnih sej sveta. Vsak član sveta ima pravico podati
pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči svet. Če so
pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe. |
(3) Sprejeti zapisnik podpišeta
predsedujoči sveta, ki je sejo vodil in direktor občinske uprave oziroma
pooblaščeni javni uslužbenec, ki je vodil zapisnik. |
(4) Po sprejemu se zapisnik objavi na
spletni strani občine. |
(5) Zapisnik nejavne seje oziroma
tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje sveta se ne
prilaga v gradivo za redno sejo sveta in ne objavlja. Člane sveta z njim
pred potrjevanjem zapisnika seznani predsedujoči. |
|
52. člen |
|
(Ravnanje z
gradivom sveta) |
|
(1) Ravnanje z gradivom sveta, ki je
zaupne narave, določi svet na podlagi zakona s posebnim aktom. |
(2) Izvirniki odlokov, splošnih in
drugih aktov sveta, zapisniki sej ter vse gradivo sveta in njegovih
delovnih teles, se kot trajno gradivo hrani v stalni zbirki
dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
|
53. člen |
|
(Vpogled v
gradivo) |
|
(1) Član sveta ima pravico vpogleda v
vse spise in gradivo, ki se hrani v stalni zbirki dokumentarnega
gradiva. |
(2) Za dostop do gradiva iz prejšnjega
odstavka se uporabljajo določbe Zakona o dostopu do informacij javnega
značaja. |
|
6. Strokovna in
administrativno tehnična opravila za svet |
|
54. člen |
|
(Strokovno in
administrativno delo za svet) |
|
(1) Za strokovno in administrativno
delo za svet in za delovna telesa sveta je odgovoren direktor občinske
uprave. |
(2) Direktor občinske uprave
organizira strokovno in tehnično pripravo gradiv za potrebe sveta in
določi javnega uslužbenca, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter
opravlja druga opravila potrebna za nemoteno delo sveta in njegovih
delovnih teles, če ni za to s sistemizacijo delovnih mest v občinski
upravi določeno posebno delovno mesto. |
|
7. Delovna
telesa sveta |
|
55. člen |
|
(Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja) |
|
(1) Svet ima komisijo za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja kot stalno delovno telo sveta, ki jo
imenuje izmed svojih članov. |
(2) Komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja ima 5 članov. |
(3) Komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge: |
– svetu predlaga kandidate za člane
delovnih teles sveta, občinskih organov, ravnatelje, direktorje in
predstavnike ustanovitelja v organih javnih zavodov, javnih agencij,
javnih skladov in javnih podjetij, |
– opravlja naloge v zvezi s
preprečevanjem korupcije, |
– svetu ali županu daje pobude in
predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v pristojnosti
sveta, |
– pripravlja predloge odločitev sveta
v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev, članov
občinskih organov in delovnih teles, ravnateljev in direktorjev javnih
zavodov, javnih agencij in skladov ter direktorjev javnih podjetij ter
izvršuje odločitve sveta, |
– obravnava druga vprašanja, ki ji jih
določi svet. |
|
56. člen |
|
(Delovna telesa
sveta) |
|
(1) Svet ustanovi stalne ali občasne
odbore in komisije kot svoja delovna telesa. Odbori in komisije sveta v
okviru svojega delovnega področja v skladu s tem poslovnikom in aktom o
ustanovitvi obravnavajo zadeve iz pristojnosti sveta in dajejo svetu
mnenja in predloge. |
(2) Odbori in komisije sveta lahko
predlagajo svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti,
razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za
katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme svet na
predlog župana. |
|
57. člen |
|
(Stalna delovna
telesa sveta) |
|
Stalna delovna telesa sveta
ustanovljena s statutom občine so naslednji odbori in komisije: |
– odbor za družbene dejavnosti,
šolstvo, kulturo, šport in turizem, |
– odbor za lokalno infrastrukturo, |
– odbor za kmetijstvo, |
– odbor za zaščito in reševanje, |
– komisija za narodnostna vprašanja in
mednarodno sodelovanje, |
– statutarno pravna komisija. |
|
58. člen |
|
(Odbor za
družbene dejavnosti, šolstvo, kulturo, šport in turizem) |
|
(1) Odbor za družbene dejavnosti,
šolstvo, kulturo, šport in turizem ima 7 članov. |
(2) Odbor obravnava vse predloge aktov
in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju negospodarstva in
javnih služb družbenih dejavnosti, ki so svetu predlagani v sprejem,
oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda stališče s predlogom
odločitve. |
(3) Obravnavo je odbor dolžan opraviti
najkasneje na dan, za katerega je sklicana redna seja sveta, ter svoje
mnenje, stališče in predlog predložiti županu, predsedujočemu in
predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora
odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega
akta. |
(4) Odbor lahko predlaga svetu v
sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na področju
negospodarstva in javnih služb družbenih dejavnosti. |
|
59. člen |
|
(Odbor za
lokalno infrastrukturo) |
|
(1) Odbor za lokalno infrastrukturo
ima 7 članov. |
(2) Odbor obravnava vse predloge aktov
in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju gospodarskih
dejavnosti, varstva okolja ter urejanja prostora in gospodarjenja z
nepremičninami, ki so svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje
mnenje in svetu poda stališče s predlogom odločitve. |
(3) Obravnavo je odbor dolžan opraviti
najkasneje na dan, za katerega je sklicana redna seja sveta ter svoje
mnenje, stališče in predlog predložiti županu, predsedujočemu in
predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora
odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega
akta. |
(4) Odbor lahko predlaga svetu v
sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem področju
dela. |
|
60. člen |
|
(Odbor za
kmetijstvo) |
|
(1) Odbor za kmetijstvo ima 7 članov. |
(2) Odbor obravnava vse predloge aktov
in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju kmetijstva, ki so
svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda
stališče s predlogom odločitve. |
(3) Obravnavo je odbor dolžan opraviti
najkasneje na dan, za katerega je sklicana redna seja sveta ter svoje
mnenje, stališče in predlog predložiti županu, predsedujočemu in
predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora
odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega
akta. |
(4) Odbor lahko predlaga svetu v
sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem področju
dela. |
|
61. člen |
|
(Odbor za
zaščito in reševanje) |
|
(1) Odbor za zaščito in reševanje ima
7 članov. |
(2) Odbor obravnava vse predloge aktov
in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju zaščite in
reševanja, ki so svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje
mnenje in svetu poda stališče s predlogom odločitve. |
(3) Obravnavo je odbor dolžan opraviti
najkasneje na dan, za katerega je sklicana redna seja sveta ter svoje
mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in
predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora
odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega
akta. |
(4) Odbor lahko predlaga svetu v
sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem področju
dela. |
|
62. člen |
|
(Komisija za
narodnostna vprašanja in mednarodno sodelovanje) |
|
(1) Komisija za narodnostna vprašanja
in mednarodno sodelovanje ima 3 člane. |
(2) Komisija za narodnostna vprašanja
in mednarodno sodelovanje: |
– skrbi za varovanje pravic madžarske
narodne skupnosti in obravnava zadeve s tega področja, |
– obravnava pobude sveta občinske
madžarske samoupravne narodne skupnosti o zadevah, ki se nanašajo na
položaj narodne skupnosti in ohranjanje značilnosti narodnostno mešanega
območja, |
– pripravlja predloge in skrbi za
sodelovanje z organi drugih držav na področjih, kjer obstajajo skupni
interesi za sodelovanje, |
– obravnava druge zadeve, ki se
nanašajo na uresničevanje posebnih pravic madžarske narodne skupnosti in
na obmejno sodelovanje. |
|
63. člen |
|
(Statutarno
pravna komisija) |
|
(1) Statutarno pravna komisija ima 3
člane, ki jih imenuje občinski svet na predlog komisije za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja, izmed članov občinskega sveta. |
(2) Komisija obravnava predlog statuta
občine in poslovnika sveta in njunih sprememb oziroma dopolnitev,
odlokov in drugih aktov, ki jih svet sprejema v obliki predpisov. |
(3) Komisija oblikuje svoje mnenje
oziroma stališče glede skladnosti obravnavanih predlogov aktov z ustavo,
zakoni in statutom občine ter glede medsebojne skladnosti z drugimi
veljavnimi akti občine. |
(4) Komisija lahko predlaga svetu v
sprejem spremembe in dopolnitve statuta občine in poslovnika sveta ter
obvezno razlago določb splošnih aktov občine. |
(5) Med dvema sejama sveta ali v času
seje, če tako zahteva predsedujoči sveta, statutarno pravna komisija
razlaga poslovnik sveta. |
|
64. člen |
|
(Občasna delovna
telesa) |
|
Občasna delovna telesa ustanovi svet s
sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter
opravi imenovanje. |
|
65. člen |
|
(Imenovanje
članov odborov in komisij) |
|
(1) Člane odborov in komisij imenuje
svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov, če
ta poslovnik ne določa drugače. |
(2) Predsednika odbora in komisij
imenuje svet izmed svojih članov. |
(3) Mandatna doba stalnih delovnih
teles traja 4 leta. |
(4) Prvo sejo odbora in komisij skliče
župan. |
(5) Članstvo v odboru ali komisiji
sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v
občinski upravi. |
|
66. člen |
|
(Delo delovnega
telesa) |
|
(1) Predsednik delovnega telesa
predstavlja delovno telo, organizira in vodi delo delovnega telesa,
sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja, stališča in predloge v
občinskem svetu. |
(2) Seje delovnih teles se skličejo za
obravnavo dodeljenih zadev po sklepu sveta, na podlagi dnevnega reda
redne seje sveta ali na zahtevo župana. |
(3) Gradivo za sejo delovnega telesa
mora biti poslano članom delovnega telesa najmanj tri dni pred sejo
delovnega telesa, razen v izjemnih in utemeljenih primerih. |
(4) Delovno telo dela na sejah.
Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje odločitve, če je na seji
navzoča večina njegovih članov, svoje odločitve – mnenja, stališča in
predloge pa sprejema z večino opredeljenih glasov navzočih članov. |
(5) Glasovanje v delovnem telesu je
javno. |
(6) Za delo delovnih teles se smiselno
uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo na delo sveta. |
(7) Na sejo delovnega telesa so
praviloma vabljeni javni uslužbenci, ki so sodelovali pri pripravi
predlogov aktov in drugih odločitev sveta, ki jih določi predlagatelj,
lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij, zavodov, podjetij in
skladov, katerih delo je neposredno povezano z obravnavano problematiko. |
|
V. AKTI SVETA |
|
1. Splošne
določbe |
|
67. člen |
|
(Splošni akti
občine) |
|
(1) Svet sprejema statut občine in v
skladu z zakonom in statutom naslednje akte: |
– poslovnik o delu sveta, |
– proračun občine in zaključni račun, |
– planske in razvojne akte občine ter
prostorske izvedbene akte, |
– odloke, |
– odredbe, |
– pravilnike, |
– navodila, |
– sklepe. |
(2) Svet sprejema tudi stališča,
priporočila, poročila, obvezne razlage določb statuta občine in drugih
splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali
statutom občine. |
(3) Vsebina splošnih aktov občine je
določena z zakonom in statutom občine. |
|
68. člen |
|
(Pravica
predlaganja) |
|
(1) Proračun občine in zaključni račun
proračuna, odloke ter druge splošne akte, za katere je v zakonu ali tem
statutu tako določeno, predlaga svetu v sprejem župan. |
(2) Komisije in odbori sveta ter vsak
član sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in druge akte iz
njegove pristojnosti, razen aktov iz prvega odstavka. |
(3) Najmanj pet odstotkov volivcev v
občini lahko v skladu z zakonom in statutom občine zahteva od sveta
izdajo ali razveljavitev splošnega akta. |
|
69. člen |
|
(Podpis in
hramba aktov) |
|
(1) Akte, ki jih sprejema svet,
podpisuje župan. |
(2) Izvirnike aktov sveta se ožigosa
in shrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
|
2. Postopek za
sprejem odloka |
|
70. člen |
|
(Vsebina
predloga odloka) |
|
(1) Predlog odloka mora vsebovati
naslov odloka, uvod, besedilo členov in njihovo obrazložitev. |
(2) Uvod obsega razloge za sprejetje
odloka, oceno stanja, cilje in načela ter poglavitne rešitve, oceno
finančnih in drugih posledic, ter povzetek sodelovanja predlagatelja z
javnostjo. Glede na vsebino odloka mora biti uvodu priloženo tudi
grafično ali kartografsko gradivo. |
(3) Če je predlagatelj odloka delovno
telo sveta ali član sveta pošlje predlog odloka županu skupaj s
predlogom za uvrstitev na dnevni red seje sveta, najmanj 7 dni pred
dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka. |
|
71. člen |
|
(Obravnava
predloga odloka) |
|
(1) Predlagatelj določi svojega
predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah
sveta. |
(2) Župan lahko sodeluje v vseh
obravnavah predloga odloka na sejah sveta, tudi kadar ni predlagatelj. |
|
72. člen |
|
(Razprava o
predlogu odloka) |
|
(1) Predlog odloka se pošlje v javno
razpravo, v kateri je najmanj 5 dni. Obdobje javne razprave začne teči z
dnem objave predloga odloka na spletni strani občine. V času javne
razprave lahko zainteresirana javnost posreduje mnenja in pripombe. |
(2) Predlog odloka, ki se nanaša na
posamično ali na vse ožje dele občine, in posega v naloge, prenesene
njim v izvajanje, je potrebno poslati v obravnavo svetom ožjih delov
občine in določiti rok, v katerem morajo posredovati stališče o predlogu
odloka. |
(3) Predlog odloka se pošlje članom
sveta 7 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan. |
(4) Svet razpravlja o predlogu odloka
na dveh obravnavah. |
|
73. člen |
|
(Prva obravnava
predloga odloka) |
|
(1) V prvi obravnavi predloga odloka
se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in
načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka. |
(2) Po končani obravnavi svet z večino
opredeljenih glasov navzočih članov sprejme stališča in predloge o
odloku. |
(3) Če svet meni, da predlog ni
primeren za nadaljnjo obravnavo ali, da odlok ni potreben, ga s sklepom
zavrne. |
(4) Po končani prvi obravnavi lahko
predlagatelj predlaga umik predloga odloka. O predlogu umika odloči svet
s sklepom. |
|
74. člen |
|
(Druga obravnava
predloga odloka) |
|
(1) Pred začetkom druge obravnave mora
predlagatelj pripraviti novo besedilo predloga odloka, pri čemer na
primeren način upošteva stališča in predloge iz prve obravnave oziroma
jih utemeljeno pisno zavrne. |
(2) V drugi obravnavi predloga odloka
lahko člani sveta predlagajo spremembe in dopolnitve naslova in členov
predloga odloka v obliki amandmaja. |
(3) Župan lahko predlaga amandmaje,
kadar ni sam predlagatelj odloka in amandmaje na amandmaje članov sveta
k vsakemu predlogu odloka. |
(4) Amandma mora biti predložen članom
sveta v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj tri dni pred dnem,
določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h
kateremu je predlagan amandma, ali na sami seji, na kateri lahko
predlaga amandma najmanj ena četrtina vseh članov sveta. |
(5) Če amandma ni predložen v pisni
obliki ali je brez obrazložitve, ga predsedujoči ne sme dati v razpravo
in odločanje. |
(6) Župan lahko predlaga amandma na
amandma članov sveta na sami seji, na kateri se odlok obravnava. Amandma
na amandma mora vložiti pisno. |
(7) Predlagatelj amandmaja ima pravico
na seji do konca obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga
umakniti. |
|
75. člen |
|
(Sprejem
amandmaja, člena odloka in odloka) |
|
(1) Amandma, člen odloka, in odlok v
celoti so sprejeti, če se zanje opredeli večina članov sveta, ki
glasujejo. |
(2) O vsakem amandmaju se glasuje
posebej. |
|
76. člen |
|
(Sprejem
splošnih aktov občine) |
|
(1) Statut občine in poslovnik sveta
se sprejemata po enakem postopku kot velja za sprejemanje odloka. |
(2) Proračun občine sprejema svet po
postopku, določenem s tem poslovnikom. |
(3) O predlogih drugih aktov iz svoje
pristojnosti odloča svet na eni obravnavi, če zakon ne določa drugače. |
|
77. člen |
|
(Sprejem
splošnih aktov občine do prenehanja mandata) |
|
(1) Svet mora do prenehanja mandata
svojih članov praviloma zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih
aktih občine. |
(2) Postopki sprejemanja aktov, ki so
se začeli v prejšnjem mandatu sveta, se v novem mandatu ne nadaljujejo,
razen: |
– če sta v novem mandatu ponovno
izvoljena župan ali član sveta, ki sta bila predlagatelja v prejšnjem
mandatu, |
– če predlagateljstvo v primeru, ko
predlagatelj iz prejšnjega mandata ni ponovno izvoljen, prevzame
novoizvoljeni župan ali član svet. |
(3) Evidenco o nedokončanih postopkih
sprejemanja aktov vodi občinska uprava. |
|
3. Hitri
postopek za sprejem odlokov |
|
78. člen |
|
(Hitri
postopek) |
|
(1) Kadar to zahtevajo izredne potrebe
občine ali naravne nesreče, lahko svet sprejme odlok po hitrem postopku.
Po hitrem postopku sprejema svet tudi obvezne razlage določb splošnih
aktov občine. |
(2) Hitri postopek lahko predlaga vsak
predlagatelj odloka. O uporabi hitrega postopka odloči svet na začetku
seje pri določanju dnevnega reda. |
(3) Če svet ne sprejme predloga za
sprejetje odloka po hitrem postopku, se uporabljajo določbe tega
poslovnika o rednem postopku in prvi obravnavi predloga odloka. |
(4) Pri hitrem postopku ne veljajo
roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja
odloka. |
(5) Pri hitrem postopku se združita
prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji. |
(6) Pri hitrem postopku je mogoče
predlagati amandmaje in amandmaje na amandmaje na sami seji vse do konca
obravnave predloga odloka. |
|
4. Skrajšani
postopek za sprejem odlokov |
|
79. člen |
|
(Skrajšani
postopek) |
|
(1) Svet lahko na obrazložen predlog
predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil obe obravnavi predloga
odloka ali drugega splošnega akta, ki se sprejema na enak način, če gre: |
– za manj zahtevne spremembe in
dopolnitve, |
– prenehanje veljavnosti splošnega
akta ali njegovih posameznih določb v skladu z zakonom, |
– uskladitve z zakonom, državnim
proračunom ali drugimi predpisi države oziroma občine, |
– spremembe in dopolnitve v zvezi z
odločbami ustavnega sodišča, |
– prečiščena besedila splošnih aktov
občine. |
(2) Odločitev iz prejšnjega odstavka
ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih
članov sveta. Po končani prvi obravnavi lahko vsak član sveta predlaga,
da svet spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se
druga obravnava opravi po rednem postopku. O tem odloči svet takoj po
vložitvi predloga. |
(3) V skrajšanem postopku se amandmaji
vlagajo samo k členom splošnega akta, ki se s predlogom spreminjajo ali
dopolnjujejo. Amandmaji in amandmaji na amandmaje se lahko vlagajo na
sami seji vse do konca obravnave odloka. |
|
80. člen |
|
(Objava splošnih
aktov občine) |
|
(1) Statut, odloki in drugi predpisi
občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu, ki ga določi statut
občine in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače
določeno. |
(2) V uradnem glasilu se objavljajo
tudi drugi akti, za katere tako odloči svet. |
|
5. Postopek za
sprejem proračuna |
|
81. člen |
|
(proračun
občine) |
|
(1) S proračunom občine se razporedijo
vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v
občini. |
(2) Proračun se sprejme za proračunsko
leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni
proračun. |
|
82. člen |
|
(Predlog
proračuna) |
|
(1) Predlog proračuna občine mora
župan predložiti svetu najkasneje v 30 dneh po predložitvi državnega
proračuna državnemu zboru. V letu rednih lokalnih volitev predloži župan
predlog proračuna najkasneje v 60 dneh po izvolitvi sveta. |
(2) Župan pošlje vsem članom sveta
predlog proračuna občine z vsemi sestavinami, ki jih določa zakon, ki
ureja javne finance, hkrati z vabilom za sejo sveta, na kateri bo
predlog proračuna predstavljen in opravljena splošna razprava. |
(3) Proračun predstavi svetu župan ali
pooblaščeni delavec občinske uprave. |
(4) Po predstavitvi predloga proračuna
opravi svet splošno razpravo in sprejme sklep, da se o predlogu opravi
javna razprava. |
(5) Če svet meni, da predlog ni
ustrezna podlaga za javno razpravo, sprejme stališča in predloge ter
naloži županu, da v roku štirinajstih dni predloži svetu popravljen
predlog proračuna z obrazložitvijo, kako so stališča in predlogi sveta v
njem upoštevani. |
(6) Če svet po ponovni obravnavi
predloga proračuna ne pošlje v javno razpravo, ga skupaj s stališči in
predlogi sveta pošlje v javno razpravo župan. |
|
83. člen |
|
(Javna
razprava) |
|
(1) Predlog proračuna mora biti v
javni razpravi najmanj 15 dni. |
(2) V času javne razprave mora biti
zagotovljen vpogled v predlog proračuna tako, da sklep o javni razpravi
in predlog proračuna objavi na spletnih straneh občine in
zainteresiranim zagotovi dostop do predloga v prostorih občine. |
(3) Občina objavi način in rok za
vlaganje pripomb in predlogov občanov k predlogu občinskega proračuna na
svojih spletnih straneh in na krajevno običajen način. |
|
84. člen |
|
(Obravnava
predloga proračuna) |
|
(1) V času javne razprave obravnavajo
predlog proračuna delovna telesa sveta, sveti ožjih delov občine ter
zainteresirana javnost. |
(2) Pripombe in predlogi k predlogu
proračuna se pošljejo županu. |
(3) Predsedniki delovnih teles sveta
lahko v času javne razprave zahtevajo, da župan in predstavniki občinske
uprave na njihovih sejah pojasnijo predlog proračuna občine. |
|
85. člen |
|
(Dopolnjen
predlog proračuna) |
|
(1) Najkasneje v 15 dneh po končani
javni razpravi o predlogu proračuna pripravi župan dopolnjeni odlok o
proračunu občine ter skliče sejo sveta, na kateri se bosta obravnavala. |
(2) Na dopolnjen predlog proračuna in
odlok o proračunu občine lahko člani sveta vložijo amandmaje v pisni
obliki najkasneje tri dni pred sejo sveta. Amandmaji se vložijo pri
županu. |
(3) Vsak predlagatelj mora pri
oblikovanju amandmaja iz prejšnjega odstavka upoštevati pravilo o
ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki in v obrazložitvi
navesti, iz katere postavke proračuna se zagotovijo sredstva in za
kakšen namen. |
(4) O amandmajih, ki niso pripravljeni
v skladu z določilom prejšnjega odstavka, svet ne razpravlja in ne
glasuje. |
(5) Župan lahko vloži amandma na vsak
amandma. |
|
86. člen |
|
(Predstavitev
dopolnjenega predloga proračuna) |
|
(1) Pred začetkom obravnave predloga
proračuna občine in odloka o proračunu občine župan najprej pojasni,
katere pripombe iz javne razprave oziroma pripombe in predloge delovnih
teles sveta je upošteval pri pripravi predloga in katerih ni, ter
obrazloži zakaj jih ni upošteval. Pisna obrazložitev zavrnjenih pripomb
in predlogov je sestavni del gradiva predloga proračuna. |
(2) V nadaljevanju župan poroča svetu
o prejetih amandmajih k predlogu proračuna in odloku o proračunu občine
ter poda svoje mnenje o amandmajih. Po poročilu in mnenju lahko
predlagatelj umakne predlagani amandma ali dopolni obrazložitev
amandmaja z utemeljitvijo zagotovitve proračunskega ravnovesja. |
(3) Predsedujoči oziroma župan
ugotovi, kateri amandmaji so vloženi in pozove župana, da se izjavi
oziroma se župan izjavi o tem ali bo vložil amandma na katerega od
vloženih amandmajev ter v kolikšnem času. Če župan izjavi, da bo vložil
amandma na amandma, se seja prekine za čas, ki je potreben za
oblikovanje in predložitev amandmaja članom sveta. |
(4) Glasovanje se izvede o vsakem
amandmaju posebej tako, da se najprej glasuje o amandmaju župana na
amandma, če ta ni sprejet pa še o amandmaju, ki ga je vložil
predlagatelj. |
|
87. člen |
|
(Uskladitev
predloga proračuna) |
|
(1) Ko je končano glasovanje o
amandmajih, župan ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti ter ali je
proračun medsebojno usklajen po delih ter glede prihodkov, odhodkov in
je z njim zagotovljeno financiranje nalog občine, v skladu z zakonom in
sprejetimi obveznostmi. Hkrati ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti k
odloku o proračunu občine. |
(2) Če je proračun usklajen, svet
glasuje o njem v celoti. S sklepom, s katerim sprejme svet proračun,
sprejme tudi odlok o proračunu občine. |
(3) Če proračun ni usklajen, lahko
župan prekine sejo in zahteva, da strokovna služba prouči nastalo
situacijo in predlaga rok, v katerem se pripravi predlog za uskladitev.
V skladu s predlogom strokovne službe lahko župan prekine sejo in določi
uro ali datum nadaljevanja seje, na kateri bo predložen predlog
uskladitve. |
(4) Ko je predlog uskladitve proračuna
pripravljen, ga župan obrazloži. O predlogu uskladitve ni razprave. |
(5) Svet glasuje najprej o predlogu
uskladitve, če je predlog sprejet, glasuje svet o proračunu v celoti in
o odloku o proračunu občine. |
(6) Če predlog uskladitve ni sprejet,
proračun občine ni sprejet. |
(7) Če proračun ni sprejet, določi
svet rok, v katerem mora župan predložiti nov predlog proračuna. |
(8) Nov predlog proračuna občine svet
obravnava in o njem odloča, po določbah tega poslovnika, ki veljajo za
hitri postopek za sprejem odloka. |
|
88. člen |
|
(Začasno
financiranje) |
|
Če proračun ni sprejet pred začetkom
leta, na katerega se nanaša, sprejme župan sklep o začasnem
financiranju, ki velja največ tri mesece in se lahko na predlog župana,
podaljša s sklepom sveta. Sklep o začasnem financiranju sprejema svet po
določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem
odloka. |
|
89. člen |
|
(Rebalans
proračuna) |
|
(1) Župan lahko med letom predlaga
rebalans proračuna občine. |
(2) Predlog rebalansa proračuna občine
obravnavajo delovna telesa sveta, vendar o njem ni javne razprave. |
(3) Rebalans proračuna občine sprejema
svet po skrajšanem postopku za sprejem odloka. |
|
90. člen |
|
(Zaključni račun
proračuna) |
|
(1) Župan predloži občinskemu svetu v
obravnavo zaključni račun proračuna za preteklo leto v skladu s
predpisi, ki urejajo javne finance. |
(2) Zaključni račun se sprejema po
skrajšanem postopku za sprejem odloka. |
|
6. Postopek za
sprejem prostorskih aktov |
|
91. člen |
|
(Postopek za
sprejem prostorskih aktov) |
|
(1) Prostorske akte, za katere je z
zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje, določen postopek, ki
zagotavlja sodelovanje občanov pri oblikovanju njihove vsebine, sprejme
svet z odlokom v eni obravnavi, ki se opravi v skladu z določbami tega
poslovnika, ki urejajo drugo obravnavo predloga odloka. |
(2) Če je k odloku sprejet amandma, ki
spreminja s predlogom prostorskega akta določeno prostorsko ureditev, ki
je bila razgrnjena in v javni obravnavi se šteje, da prostorski akt ni
sprejet in se postopek o odloku konča. |
(3) Postopek sprejemanja prostorskega
akta se začne znova z razgrnitvijo predloga, v katerega je vključen
amandma iz prejšnjega odstavka. |
|
7. Postopek za
sprejem obvezne razlage |
|
92. člen |
|
(Postopek za
sprejem obvezne razlage) |
|
(1) Vsak, ki ima pravico predlagati
odlok, lahko poda zahtevo za obvezno razlago določb občinskih splošnih
aktov. |
(2) Zahteva mora vsebovati naslov
splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter razloge za
obvezno razlago. |
(3) Zahtevo za obvezno razlago najprej
obravnava statutarno pravna komisija, ki lahko zahteva mnenje drugih
delovnih teles sveta, predlagatelja splošnega akta, župana in občinske
uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog
obvezne razlage in ga predloži svetu v postopek. |
(4) Svet sprejema obvezno razlago po
določbah tega poslovnika, ki veljajo za skrajšani postopek za sprejem
odloka. |
(5) Sprejeta obvezna razlaga je
sestavni del predpisa in se objavi v uradnem glasilu. |
|
8. Postopek za
sprejem prečiščenega besedila splošnega akta |
|
93. člen |
|
(1) Če je občinski splošni akt zaradi
številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen in
nepregleden, lahko predlagatelj svetu predloži spremembe in dopolnitve
splošnega akta v obliki uradnega prečiščenega besedila. |
(2) Po sprejetju sprememb in
dopolnitev odloka, ki spreminjajo oziroma dopolnjujejo najmanj eno
tretjino njegovih členov, pripravi statutarno pravna komisija sveta
uradno prečiščeno besedilo tega splošnega akta. Uradno prečiščeno
besedilo statuta ali poslovnika se pripravi po vsaki sprejeti spremembi
in dopolnitvi statuta oziroma poslovnika. |
(3) Uradno prečiščeno besedilo se
lahko pripravi tudi, če ob sprejemu sprememb in dopolnitev statuta,
poslovnika sveta ali odloka, tako določi svet. |
(4) Uradno prečiščeno besedilo določi
svet po skrajšanem postopku za sprejem odloka. O uradnem prečiščenem
besedilu odloča svet brez obravnave. |
(5) Uradno prečiščeno besedilo se
objavi v uradnem glasilu. |
|
VI. VOLITVE IN
IMENOVANJA |
|
94. člen |
|
(Volitve in
imenovanja) |
|
(1) Volitve in imenovanja, za katere
je po zakonu ali statutu občine pristojen svet, se opravijo po določbah
tega poslovnika. |
(2) Kandidat je izvoljen oziroma
imenovan, če je zanj glasovala večina tistih članov, ki so glasovali. |
|
95. člen |
|
(Glasovanje o
kandidatih) |
|
(1) Če se glasuje o več kandidatih za
isto funkcijo, se glasuje o kandidatih po abecednem vrstnem redu prve
črke njihovih priimkov, pri čemer se prva črka določi z žrebom. Vsak
član sveta lahko glasuje samo za enega od kandidatov. |
(2) Če se javno glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, se opravi javno poimensko glasovanje, pri
katerem vsak član sveta pove ime in priimek kandidata, za katerega
glasuje. |
(3) Če svet odloči, da se glasuje
tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki veljajo za
tajno glasovanje. |
(4) Če se glasuje o več kandidatih za
isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna
številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati. |
(5) Če se glasuje za ali proti listi
kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda »ZA« ali
»PROTI«. |
(6) Če se tajno glasuje o več
kandidatih za več istovrstnih funkcij, se lahko glasuje za največ toliko
kandidatov, kot je funkcij. |
|
96. člen |
|
(Izvolitev
oziroma imenovanje kandidata) |
|
Kandidat je izvoljen oziroma imenovan,
če zanj glasuje večina članov sveta, ki so glasovali. Pri tajnem
glasovanju se za navzoče štejejo člani sveta, ki so prevzeli glasovnice. |
|
97. člen |
|
(Ponovno
glasovanje) |
|
(1) Če se glasuje o več kandidatih za
isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi
potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri ponovnem glasovanju se
glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila
največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako
najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira
kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov
določi z žrebom. |
(2) Pri ponovnem glasovanju se glasuje
o kandidatih po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri
prvem glasovanju. Če pa se ponovno glasuje o kandidatih, ki so pri prvem
glasovanju dobili enako število glasov, se glasuje po abecednem vrstnem
redu kandidatov. |
(3) Če kandidat ne dobi potrebne
večine oziroma, če tudi pri ponovnem glasovanju noben kandidat ne dobi
potrebne večine, ali pa ni izvoljeno zadostno število kandidatov, se za
manjkajoče kandidate ponovi kandidacijski postopek in postopek
glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur. |
|
1. Imenovanje
članov delovnih teles sveta |
|
98. člen |
|
(1) Člane delovnih teles sveta imenuje
svet na podlagi liste kandidatov za člane, ki jo določi komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Lista kandidatov vsebuje
predlog kandidata za predsednika delovnega telesa ter predlog kandidatov
za člane delovnega telesa. |
(2) Če kandidatna lista ni dobila
potrebne večine glasov, se na isti seji izvede poimensko imenovanje
članov. Če na ta način niso imenovani vsi člani, se lahko predlagajo
novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji
sveta. |
(3) Če tudi na način iz prejšnjega
odstavka ne pride do imenovanja vseh članov delovnega telesa, se
glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih
članov delovnega telesa. |
|
2. Imenovanje
člana sveta za začasno opravljanje funkcije župana |
|
99. člen |
|
(Imenovanje
člana sveta za začasno opravljanje funkcije župana) |
|
(1) Če župan, ki mu je predčasno
prenehal mandat, ne določi, kateri od dveh ali več podžupanov bo začasno
opravljal funkcijo župana, ali če je razrešen, imenuje svet izmed svojih
članov člana, ki bo to funkcijo opravljal do izvolitve novega župana. |
(2) O tem, ali se imenovanje izvede na
podlagi javnega ali tajnega glasovanje, odloči svet pred glasovanjem o
imenovanju. |
(3) Kandidat je imenovan, če je zanj
glasovala večina navzočih članov sveta. |
|
3. Postopek za
razrešitev |
|
100. člen |
|
(Postopek za
razrešitev) |
|
(1) Oseba, ki jo voli ali imenuje
svet, se razreši po postopku, ki ga določa ta poslovnik, če ni z drugim
aktom določen drugačen postopek. |
(2) Postopek za razrešitev se začne na
predlog predlagatelja, ki je osebo predlagal za izvolitev ali
imenovanje, ali na predlog najmanj ¼ članov sveta. Če predlagatelj
razrešitve ni komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, se
predlog razrešitve vloži pri komisiji. |
(3) Predlog za razrešitev mora
vsebovati obrazložitev, v kateri so navedeni razlogi za razrešitev. |
(4) Predlog za razrešitev se posreduje
županu. Če predlog ne vsebuje obrazložitve, ga župan vrne predlagatelju
v dopolnitev. |
(5) Predlog za razrešitev mora biti
vročen osebi, na katero se nanaša, najmanj osem dni pred sejo sveta, na
kateri bo obravnavan. Oseba, na katero se razrešitev nanaša, ima pravico
pisno se opredeliti o predlogu razrešitve. |
(6) Župan uvrsti predlog za razrešitev
na prvo sejo sveta, do katere je mogoče upoštevati rok iz prejšnjega
odstavka tega člena. |
(7) Po končani obravnavi predloga za
razrešitev svet sprejme odločitev o predlogu z večino, ki je predpisana
za izvolitev ali imenovanje osebe, zoper katero je vložen predlog za
razrešitev. |
(8) O razrešitvi se izda pisni
odpravek sklepa s pravnim poukom. |
|
4. Odstop članov
sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter funkcionarjev občine |
|
101. člen |
|
(1) Občinski funkcionarji imajo
pravico odstopiti. |
(2) Županu in članom sveta na podlagi
odstopa v skladu z zakonom in statutom občine predčasno preneha mandat.
Postopek v zvezi z odstopom župana ali člana sveta ureja statut. |
(3) Pravico odstopiti imajo tudi
podžupan, člani delovnih teles, drugih organov in člani nadzornega
odbora ter drugi imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji. |
(4) Izjava o odstopu, razen v primeru
iz drugega odstavka tega člena, mora biti dana v pisni obliki komisiji
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja je hkrati s predlogom za ugotovitev
prenehanja članstva dolžna predlagati svetu novega kandidata. Svet
odloči s sklepom. |
|
VII. RAZMERJA
MED ŽUPANOM IN OBČINSKIM SVETOM |
|
102. člen |
|
(Razmerje med
županom in občinskim svetom) |
|
(1) Župan predstavlja svet, ga
sklicuje in vodi njegove seje. |
(2) Župan in svet ter njegova delovna
telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem
predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za
medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih nalog in
nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno razreševanje
nastalih problemov. |
(3) Kadar svet obravnava odloke in
druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan za vsako zadevo, ki je
na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev občinske uprave, lahko pa
tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov ali drugih aktov
sodelovali. |
|
103. člen |
|
(Izvajanje
odločitev občinskega sveta) |
|
(1) Župan skrbi za izvajanje odločitev
sveta. Na vsaki redni seji sveta župan ali po njegovem pooblastilu
podžupan ali direktor občinske uprave poročajo o opravljenih nalogah med
obema sejama in o izvrševanju sklepov sveta. |
(2) V poročilu o izvršitvi sklepov
sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in
navesti razloge za neizvršitev sklepa. |
(3) Če sklepa sveta župan ne more
izvršiti, mora svetu predlagati novi sklep, ki ga bo možno izvršiti. |
(4) Župan skrbi za objavo odlokov in
drugih splošnih aktov sveta. |
(5) Župan skrbi za zakonitost dela
sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih
odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in statutom občine. |
|
VIII. JAVNOST
DELA |
|
104. člen |
|
(Javnost dela
občinskega sveta in njegovih delovnih teles) |
|
(1) Delo sveta in njegovih delovnih
teles je javno. |
(2) Javnost dela se zagotavlja z
obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s posredovanjem posebnih
pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega obveščanja o sprejetih
odločitvah, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega
obveščanja na sejah organov občine ter na druge načine, ki jih določa
statut in ta poslovnik. |
(3) Župan in direktor občinske uprave
obveščata občane in sredstva javnega obveščanja o delu sveta, delovnih
teles sveta, župana in občinske uprave. |
(4) Svet lahko sklene, da se o seji
izda uradno obvestilo za javnost. |
(5) Občina izdaja svoje glasilo, v
katerem se objavljajo tudi sporočila in poročila o delu ter povzetki iz
gradiv in odločitev sveta in drugih organov občine. |
|
105. člen |
|
(Obveščanje
javnosti) |
|
(1) Župan skrbi za obveščanje javnosti
in sodelovanje s predstavniki javnih občil ter za zagotovitev pogojev za
njihovo delo na sejah sveta. |
(2) Predstavnikom javnih občil je na
voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta,
obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o
delu občinskih organov. |
(3) Javnosti niso dostopni dokumenti
in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne narave. |
(4) Za ravnanje z gradivi zaupne
narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to področje. |
|
IX. DELO SVETA V
IZREDNEM STANJU |
|
106. člen |
|
(delo sveta v
izrednem stanju) |
|
(1) V izrednem stanju oziroma izrednih
razmerah, ko je delovanje sveta ovirano, so dopustna odstopanja od
postopkov in načina delovanja sveta, ki jih določa statut in ta
poslovnik. |
(2) Odstopanja se lahko nanašajo
predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov oziroma drugih
gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine. Če je
potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela sveta. O
odstopanjih odloči oziroma jih potrdi svet, ko se sestane. |
|
X. SPREMEMBE IN
DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA |
|
107. člen |
|
(Spremembe in
dopolnitve poslovnika) |
|
(1) Za sprejem sprememb in dopolnitev
poslovnika se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za sprejem
odloka. |
(2) Spremembe in dopolnitve poslovnika
sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov. |
|
108. člen |
|
(Razlaga
poslovnika) |
|
(1) Če pride do dvoma o vsebini
posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo sveta poslovnik
predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine obravnavo
točke dnevnega reda in naloži statutarno pravni komisiji, da poda svoje
mnenje. Če komisija tega ne more opraviti na isti seji, pripravi razlago
posamezne poslovniške določbe do naslednje seje. |
(2) Kadar svet ne zaseda, razlaga
poslovnik statutarno pravna komisija. |
(3) Vsak član sveta lahko zahteva, da
o razlagi poslovnika, ki ga je dala statutarno pravna komisija, odloči
svet. |
|
XI. KONČNA
DOLOČBA |
|
109. člen |
|
Ta poslovnik začne veljati naslednji
dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Z dnem uveljavitve tega poslovnika
preneha veljati Poslovnik Občinskega sveta Občine Moravske Toplice
(Uradni list RS, št. 13/99, 2/01, 28/03, 88/14). |
|
Št. 007-00002/2017-6 |
Moravske Toplice, dne 6. septembra
2017 |
|
Župan |
Občine Moravske Toplice |
Alojz Glavač l.r. |