New Page 2

Na podlagi petega odstavka 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/2007, 70/08 in 108/2009), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS-UPB2, Uradni list RS, št. 94/2007, 27/08, 76/08, 100/08, 79/09 in 14/10) in 17. člena Statuta Občine Piran (Uradne objave Primorskih novic, št. 46/2007–UPB) je Občinski svet Občine Piran na 28. redni seji dne 7. 9. 2010 sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU

ZA GRADNJO CERKVE IN ŽUPNIJSKEGA SREDIŠČA

V LUCIJI

 I.           PREDMET OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA

1.     člen

(naziv OPPN in njegov izdelovalec)

 

1. S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN) za gradnjo cerkve in župnijskega središča v Luciji.

2. Občinski podrobni prostorski načrt za gradnjo cerkve in župnijskega središča v Luciji je izdelalo podjetje PIA Studio, d.o.o., Portorož, Liminjanska cesta št. 96, Portorož, pod številko projekta 32/2009.

2.     člen

(sestavni deli OPPN)

1. OPPN vsebuje besedilni in grafični del.

2. Besedilni del vsebuje odlok.

3. Grafični del OPPN vsebuje:

1.   Izsek iz kartografskega dela občinskega prostorskega plana

2.   Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem

3.   Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji

4.   Ureditvena situacija

4a. Geodetska zazidalna situacija

5.   Zasnova komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez

6.   Prikaz ureditev za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave

7.   Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi   nesrečami, vključno z varstvom pred požarom

8.   Načrt parcelacije

1. Priloge OPPN so:

1. izvleček iz strateškega prostorskega plana,

2. prikaz stanja v prostoru,

3. strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta,

4. smernice in mnenja,

5. obrazložitev in utemeljitev OPPN,

6. Povzetek za javnost

7. Program opremljanja

II.        OBMOČJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA

3.     člen

(lega  območja in njegova meja)

(1)    Območje OPPN obsega površine znotraj ureditvenega območja naselja Lucija ter obsega naslednje parcele št. 5792, 5793, 5795, 5794/2, 5794/1, 5800/1, 5800/2, 5798 ter dele parcel št. 5797/2,  5801, 5790/5, vse k.o. Portorož.

(2)   Komunalna infrastruktura poteka v območju OPPN ter po naslednjih parcelah izven območja OPPN: parc. št. 5797/1 in 5533/2 k.o. Portorož.

(3)   Grafično je meja območja prikazana v grafičnem delu OPPN, grafični načrt št. 2 - Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem.

4.     člen

(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora)

(1)    Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora so razvidni iz grafičnega dela OPPN, grafičnega načrta št. 3 - Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji.

(2)   Posegi na območju OPPN bodo na sosednja območja urejanja vplivali predvsem glede povečanja obremenitev javne gospodarske infrastrukture (cest, kanalizacije, vodovoda, ipd.).

III.      POGOJI ZA URBANISTIČNO IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBMOČJA, OBJEKTOV IN DRUGIH POSEGOV

5.     člen

(koncept ureditve OPPN)

1. Ureditveno območje je razdeljeno na dva funkcionalna dela:

-          nova cerkev z zvonikom in župnijsko središče,

-          območje odprtih površin, ki obsega prometne, zelene in druge odprte površine.

2. Gradnja cerkve z zvonikom in župnijskega središča je predvidena na južnem delu ureditvenega območja, med navedenima stavbama je načrtovana ureditev trga s fontano ter nadstreška. Na severnem delu območja je predvidena izgradnja odprtega parkirišča in pešpoti ter manjšega trga na začetku pešpoti. Na skrajnem vzhodnem in južnem robu območja je načrtovana dovozna cesta do župnijskega središča. Prav tako je manjše parkirišče predvideno na jugozahodnem delu župnišča. Preostalo območje OPPN je namenjeno parkovni ureditvi.

6.     člen

(stavba cerkve z zvonikom)

(1)   Tloris cerkve je oblike nepravilnega pravokotnika maksimalnih dimenzij 41 m x 23.00 m, tloris zvonika je kvadratne oblike maksimalnih dimenzij 4.00 m x 4.00 m. Stavba cerkve je pritlična z medetažo v območju kora. Kota pritličja cerkve je 20,00 m.n.v., kota venca cerkve je 31,0 m.n.v., kota venca zvonika pa je 41,0 m.n.v..

(2)   Cerkev je po namembnosti stavba za opravljanje verskih obredov.

(3)  Streha cerkve bo poševna, naklona od 16o do 19o in krita z opečnatimi korci. Širine vencev so maksimalno 0,3 m. Na poševni strehi ni dovoljena izvedba altan, ugreznjenih teras in frčad. Dopustna je le izvedba energetskih naprav (sončnih kolektorjev,..) v liniji poševne strehe, na južni strani.

(4)   Energetske objekte in inštalacije, ki se odražajo na zunanjščini cerkve, je potrebno locirati na vedutno manj vidna mesta. Na fasadi ni dovoljen vnos ločnih konstrukcij oz. ločno oblikovanih elementov. Zaradi vedutne izpostavljenosti je potrebno uporabiti tak izbor gradiv in fasadnih barv, ki omogočajo nevsiljivo vključitev v okolje.

(5)  Ob cerkvi ter ob župnijskem središču je predvidena izgradnja nadstreška, ki povezuje vhod cerkve z vhodom v župnijsko središče.

(6) Sprememba namembnosti ni dovoljena.

7. člen

(stavba župnijskega središča)

(1) Tloris stavbe župnijskega središča je v kletni etaži pravokotne oblike maksimalnih dimenzij     24,20 m x 35,00 m, klet mora biti iz dveh strani popolnoma vkopana; v pritličju maksimalnih dimenzij 32,50 m x 24,20 m, v prvem nadstropju pa v obliki črke »L« maksimalnih dimenzij 32,50 m x 24,20 m. Podrobno so tlorisi prikazani v mapi Načrt arhitekture, ki je obvezna priloga OPPN. Župnišče je etažnosti K+P+1, kota pritličja župnišča je 20,00 m.n.v., kota venca župnišča je 27,00 m.n.v., kota slemena pa 29,00 m.n.v..

(2) Župnijsko središče je namenjeno izvajanju dejavnosti splošnega družbenega pomena kot npr. izobraževanje, prireditve verskega pomena. V župnijskem središču so predvidene tudi stanovanjske enote in pisarne župnišča, kakor tudi prostori za kratkotrajno nastanitev. Kot postranska in dopolnilna dejavnost se predvidi tudi prostore za trgovsko in drugo storitveno dejavnost ter prostore za gostinsko dejavnost. Objekt mora biti namenjen izvajanju dejavnosti splošnega družbenega pomena in se ne sme spreminjati v večstanovanjske objekte ali hotelske nastanitve.

(3)  Streha župnišča je poševna, naklona od 16o do 19o in krita z opečnatimi korci. Širine vencev so maksimalno 0,3 m. Na poševni strehi ni dovoljena izvedba altan, ugreznjenih teras in frčad. Dopustna je le izvedba energetskih naprav (sončnih kolektorjev,..) v liniji poševne strehe, na južni strani.

(4)   Energetske objekte in inštalacije, ki se odražajo na zunanjščini župnijskega središča je potrebno locirati na vedutno manj vidna mesta. Na fasadi ni dovoljen vnos ločnih konstrukcij oz. ločno oblikovanih elementov. Zaradi vedutne izpostavljenosti je potrebno uporabiti tak izbor gradiv in fasadnih barv, ki omogočajo nevsiljivo vključitev v okolje.

8. člen

(ureditev odprtih površin)

(1)   Ureditev odprtega prostora v območju OPPN obsega dva sklopa:

-   ureditev prometnih površin (cest, parkirnih površin, manipulativnih površin ter površin za peš promet), ki je podrobneje opredeljena v 10. členu odloka, 

-   ureditev zelenih in drugih odprtih površin.

(2)  Zelene površine se uredijo v celotnem območju OPPN in sicer kot hortikulturno urejene terase in brežine na severni in zahodni strani ter kot drevoreda ob obstoječi cesti na severni strani ter ob predvideni cesti na južni strani območja.

(3)  Posegi naj se načrtujejo tako, da se ohrani čim več dreves in grmovnic (zavetišča in gnezdišča ptic). Nove zasaditve se naj predvidi z avtohtonimi in lokalno značilnimi vrstami. Robni deli ali strmejša pobočja se lahko prepuščajo zaraščanju z avtohtonimi grmovnimi vrstami (črni trn, robida ipd.), medtem ko naj se drevesa robinij (Robinia pseudacacia) odstrani. Obstoječo oblikovano linijo cipres na severnem robu parcele 5795 k.o. Portorož je potrebno ohraniti.

(4)  Pri umeščanju tlakovanih površin (zunanja ureditev) ter samih objektov v prostor je potrebno ohraniti 30- 50% zelenih površin.

 (5)   Predvidena je javna razsvetljava dostopne ceste in peš dostopa. Prav tako je predvidena ambientalna osvetlitev manjšega trga na začetku peš dostopa, trga med cerkvijo in župniščem ter objekta cerkve in zvonika.

(6)   Podporni zidovi ne smejo presegati višine 1,6 m, razen podpornih zidov ob dovozni cesti, ki so lahko tudi višji od 1,6 m, oziroma kolikor je to potrebno zaradi konfiguracije terena.

9. člen

(načrt parcelacije)

(1)        Načrt gradbenih parcel, ki je prikazan v grafičnem delu OPPN, grafični načrt št. 8, temelji na določitvi posameznih gradbenih sklopov ter upošteva potrebne prometne ureditve, odprte zelene površine in manipulativne površine.

(2)        Po realizaciji posegov se gradbene parcele v smislu funkcionalnih zemljišč lahko delijo ali združujejo, pri čemer se ne sme slabšati koncepta pozidave in predvidenih ureditev javnih površin.

IV.       PROMET

10. člen

(prometna infrastruktura)

(1)  Na območju je predvideno zgraditi celotno prometno infrastrukturo. Objekti in naprave prometne infrastrukture so razvidni iz grafičnega dela OPPN, grafični načrt št. 5 - Zasnova komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez.

(2)   Dovoz do predvidenih objektov v ureditvenem območju je načrtovan po JV robu območja. Na lokaciji obstoječe delno asfaltirane poti, se zgradi nova dovozna cesta.

(3)   Parkiranje je načrtovano na zunanjih površinah ob stavbi župnišča, kjer je predvideno cca. 12 parkirišč. Na parkirišču na severnem delu območja je predvideno cca. 63 parkirišč, od tega jih je 37 namenjenih centru za starejše občane. Predvidena je tudi podzemna garaža v kletni etaži župnišča, ki ima cca. 18 garažnih mest. Števila parkirnih mest ni dovoljeno zmanjševati.

(4)  Poti za intervencijska vozila (rešilna, gasilska in policijska vozila, vozila zaradi intervencijskih vzdrževanj in podobno) so zagotovljene z javne ceste ter nato preko dovozne ceste do interne ceste za župniščem in do ploščadi med cerkvijo in župniščem. Vse intervencijske poti, dostavne poti, dostavna mesta in manipulativne površine (razkladanje, nakladanje, obračanje vozil) morajo biti primerno utrjene, dimenzionirane skladno s programom investitorja in lastnostmi merodajnega vozila ter urejene brez ovir. Le s tako ureditvijo se zagotovi požarna varnost v območju in varno odvijanje tudi ostalega prometa.

(5) Predvidena je tudi peš povezava po parkovno urejeni brežini na severni strani ureditvenega območja, ki bo predvideno novogradnjo smiselno povezala s centrom naselja.

V.         KOMUNALNA IN ENERGETSKA INFRASTRUKTURA

11. člen

(kanalizacija)

(1)  Predviden je ločen sistem odvajanja padavinskih in komunalnih odpadnih voda. Fekalne in meteorne vode je speljati v javno kanalizacijo, ki poteka pri Domu starejših občanov.

(2)   Padavinske vode iz strešin se vodijo preko peskolovov neposredno v meteorno kanalizacijo, medtem ko se odpadna meteorna voda iz parkirišč in manipulativnih površin vodi preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj in maščob.

12. člen

(elektroenergetsko omrežje)

 (1)  Napajanje območja z električno energijo, v kolikor bo priklopna moč do 200 kW, bo možno iz transformatorske postaje TP Lucija 1, ki se nahaja na območju TPC Lucija. V tem primeru je potrebno zamenjati transformator, NN stikalni blok in kabelske povezave ter urediti novo ventilacijo obstoječe TP.

V kolikor pa bo priključna moč večja od 200 kW, pa je predvideti novo transformatorsko postajo v ureditvenem območju, ki se vzanka v 20kV kablovod, ki poteka po severnem delu ureditvenega območja. Nova transformatorska postaja mora biti zgrajena za napetost 20/0,4 kV in za ustrezno nazivno moč, z urejenim dostopom za tovornjak z dvigalom skupne teže 20 t.

(2)  Območje OPPN se bo napajalo preko nizkonapetostnega izvoda iz transformatorske postaje. Nizkonapetostno kabelsko omrežje mora biti izvedeno v težki radialni izvedbi s šivanjem v priključnih omarah z zaščitnimi ukrepom pred električnim udarom s samodejnim odklopom napajanja.

13. člen

(vodovodno omrežje)

(1)  Vodooskrba in požarna varnost v ureditvenem območju se zagotovi z izgradnjo sekundarnega vodovodnega omrežja minimalne dimenzije DN 100 mm po predvideni dostopni cesti z navezavo na obstoječi vodovod NL DN 100 mm pred vhodom v trgovski center Mercator.

(2)   Pri gradnji vodovodnih naprav, projektiranju objektov in priključevanju objektov na javno vodovodno omrežje je potrebno upoštevati smernice št. SO-09/512-1-KP/kp. 

14. člen

(telekomunikacijsko omrežje)

(1)   Predvideni objekti na ureditvenem območju se priključujejo na javno telefonsko omrežje pri obstoječem kabelskem jašku, ki se nahaja na parc. št. 5797/2 k.o. Portorož. Priključek se izvede v sistemu kabelske kanalizacije.

(2)    Predvidi se možnost izvedbe in uvlačenja tudi CaTV (kabelske televizije) in informacijskih vodov.

(3)  Upoštevati je potrebno obstoječe telefonsko omrežje na predvidenem območju in ohraniti kontinuiteto napajanja naročnikov.

15. člen

(ogrevanje)

(1)   Predvideno je ogrevanje na ekološko primerna goriva: elektriko, ekstra lahko kurilno olje, zemeljski plin oziroma utekočinjen naftni plin. Dovoljene so tudi uporabe drugih alternativnih virov energije ali ogrevanje z biomaso (peleti, sekanci, itd).

(2)   V stavbah se mora zagotavljati najmanj 25% moči za gretje, prezračevanje, hlajenje in toplo pitno vodo, z obnovljivimi viri energije.

16. člen

(odstranjevanje odpadkov)

(1)   V ureditvenem območju se izvede ločeni sistem zbiranja in odvoza odpadkov. Odjemna mesta morajo biti dostopna za komunalna vozila. Odjemna mesta in ekološki otok morajo biti tudi usklajena z občinskim programom ravnanja z odpadki.

VI.       REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE,  VAROVANJE KULTURNE DEDIŠČINE IN TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH  DOBRIN

17. člen

(varovanje kulturne dediščine)

 (1)   Območje OPPN se nahaja v območju varovanja kulturne dediščine Seča –  Kulturna krajina Seča polotok, EŠD 850063.

(2)   Pred načrtovanjem in izvajanjem posegov v prostor je skladno z Zakonom o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1) potrebna pridobitev kulturnovarstvenih pogojev in kulturnovarstvenega soglasja.    

18. člen

(varstvo narave)

 (1)   Območje OPPN z izjemo dela parkirišča na severu (parcela št. 5797/2 k.o. Portorož) se nahaja na območju varstva narave »Ekološko pomembno območje Sečoveljske soline s Sečo«.

(2)   Večja gradbena dela (izkop gradbene jame,..) naj se izvajajo izven gnezditvene sezone ptic, torej v času od 15. avgusta do 1. marca.

(3)   Pri gradnji bodo nastale manjše količine izkopanega materiala, ki se bodo večinoma uporabile za ureditev okolice. Morebitni viški izkopanega materiala se bodo odpeljali na za to predvideno deponijo in sicer izven območij z naravovarstvenim statusom.

19. člen

(varstvo zraka in voda)

 (1)   Predvsem v času gradnje je treba preprečevati prašenje. Objekti izpustnih plinov morajo biti ustrezno opremljeni in ustrezno nameščeni.

(2)   V času gradnje je treba zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe, da bo preprečeno onesnaženje vode, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oz. v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Skladiščenje nevarnih snovi naj se na območju ne vrši.

(3)   Projektne rešitve odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda morajo biti usklajene z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/2005, 45/2007 in njene spremembe) in Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07, 33/08 in njegove spremembe).

(4)   Projektne rešitve odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest morajo biti usklajene z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/2005 in njene spremembe) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/2005, 45/2007 in njene spremembe).

(5)  Padavinske odpadne vode s parkirnih površin morajo biti prečiščene preko ustreznega lovilca olj (skladno s SIST EN 858-2).

(6)   Morebitne vodne vire je potrebno evidentirati, jih ohraniti in ustrezno urediti.

(7)   Iz projektne dokumentacije mora biti razviden potek obstoječe in predvidene komunalne infrastrukture.

(8)   Morebitno skladiščenje ekološko primernih goriv mora biti načrtovano v skladu z veljavnimi predpisi.

(9)   Odvod zalednih padavinskih vod je potrebno ustrezno urediti.

20. člen

(varstvo pred hrupom)

 (1)   Pri projektiranju, gradnji in obratovanju objektov morajo projektanti, izvajalci in investitorji upoštevati določbe o maksimalnih dovoljenih ravneh hrupa za taka okolja. Ravni hrupa zaradi zvonjenja zvonov ne smejo v nobenem primeru presegati maksimalnih predpisanih ravni hrupa.

(2)   Ravni hrupa dejavnosti v okolici objekta ne smejo presegati vrednosti predpisane za III. stopnjo varstva pred hrupom skladno z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS,  št. 105/05 in njene spremembe).

(3)   Glede hrupa je potrebno upoštevati:

-        Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05 in njene spremembe) in

-        Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njihovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96 in njegove spremembe)

VII.     REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI

21. člen

(obramba in varstvo pred požarom)

 (1)   Na območju ni objektov ali ureditev za obrambo.

(2) Območje obravnave spada v območje 7. stopnje potresne jakosti po MCS desetstopenjski lestvici in temu primerno je potrebno predvideti način gradnje (projektni pospešek tal je 0,100 g)

(3)   V novih objektih je potrebna ojačitev prve plošče tako, da zdrži rušenje nanjo.

(4)   Požarno varnost je potrebno zagotoviti v skladu z veljavnimi predpisi. Zagotovljeni morajo biti pogoji za varen umik ljudi in premoženja, potreben odmik med objekti ali potrebne protipožarne ločitve, dovozi, dostopi in delovne površine za intervencijska vozila ter viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. 

(5)  Ob pripravi PGD dokumentacije je potrebno izdelati študijo požarne varnosti in pridobiti ustrezno požarno soglasje k projektnim rešitvam, ki ga izdaja Uprava RS za zaščito in reševanje.

(6)  Dostopi za intervencijo, intervencijska površina in hidrantni priključki so označeni v grafičnem delu OPPN, grafični načrt št. 7- Prikaz ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

22. člen

(varstvo pred poplavami in zaščita pred erozijo)

 (1)    Predvideni objekti so na poplavno varnem območju, zagotovljena je 100 letna varnost pred poplavami.

(2)   Pred začetkom gradnje je potrebno izvesti ustrezne hidrološke in geološke raziskave ter predvideti rezultatom teh raziskav primerne tehnične rešitve in ukrepe

(3)     Načrtovanje in izvedba predvidenih posegov ne smeta poslabšati odvodnih razmer padavinskih voda in poplavne ogroženosti obravnavanega območja in območij dolvodno od njega.

VIII.   ZAČASNA RABA ZEMLJIŠČ

23. člen

(začasna raba zemljišč)

 (1) Do pričetka gradnje predvidenih objektov in naprav se zemljišča lahko uporabljajo v sedanje in druge namene pod pogojem, da to ne vpliva moteče na sosednja zemljišča, funkcijo in urejenost območja in ne ovira načrtovanih posegov. Dovoli se samo predvidena gradnja.

IX.       ETAPNOST IZVAJANJA IN ODSTOPANJA

24. člen

(faznost izvajanja)

 (1)   Gradnja lahko poteka etapno. Vsaka etapa mora tvoriti zaključen prostorski del – posamezno stavbo oziroma del stavbe z vsemi funkcionalnimi površinami in priključki na javno gospodarsko infrastrukturo ter drugimi varstvenimi in varovalnimi ukrepi.

25. člen

(dovoljena odstopanja)

 (1)  Višinske kote osnovnih gradbenih gabaritov so podane kot maksimalne absolutne kote in odstopanje je možno samo navzdol in sicer neomejeno. Nad temi kotami so lahko le posamezni manjši konstrukcijski oz. infrastrukturni elementi, toplotne izolacije in fasadne obloge (odduhi, antene, kote jaškov dvigal,…). Horizontalni gabariti objektov so podani z maksimalnimi relativnimi vrednostmi, odstopanje je možno samo navzdol in sicer neomejeno. Izven teh gabaritov so lahko le posamezni manjši konstrukcijski oz. infrastrukturni elementi, toplotne izolacije in fasadne obloge (odduhi, nadstreški,…). Prav tako je možno odstopanje od absolutne kote pritličja in sicer v zmanjšanje za največ 2 metra. Dovoljena je sprememba lege predvidenih stavb.

 (2)   Velikost kletne etaže stavbe Župnijskega središča se lahko poveča znotraj tlorisnega gabarita stavbe tudi v okviru tlakovane ploščadi med župniščem in cerkvijo ter neomejeno po številu popolnoma vkopanih kletnih etaž le zaradi prilagajanja tehničnim možnostim ter potrebam po parkirnih mestih in po ureditvi prometa. Vse štiri stranice dodatnih parkirnih etaž morajo biti popolnoma vkopane, razen vstopa in izstopa iz podzemne garaže.

  (3)   Dovoljeno je preoblikovanje odprtih površin, pri čemer je potrebno upoštevati vse predpisane odmike in ostale pogoje določene s tem odlokom. Na zunanjih površinah, prikazanih v grafičnem delu odloka, je tako možno izvesti pešpoti, podporne zidove, stopnišča, parkirišča ipd. tudi drugače kot je prikazano v grafičnem delu odloka. V sklopu zunanje ureditve je dovoljena ureditev prostora za namestitev aparatur za ogrevanje, hlajenje in fotovoltaiko velikosti do 30 m2 bruto. Prostor je lahko tudi delno vkopan.    

26. člen

(odstopanja pri gradnji infrastrukture)

 (1)   Pri realizaciji občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustni odmiki tras komunalnih naprav in  prometnih ureditev od prikazanih (tudi izven meje ureditvenega območja), v kolikor gre za prilagajanje stanju na terenu, prilagajanju zasnovi objektov in konstrukciji podzemnih etaž, izboljšavam tehničnih rešitev, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega, ozelenitvenega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji ali prejudicirati in ovirati bodoče ureditve, ob upoštevanju veljavnih predpisov za tovrstna omrežja in naprave. Pod enakimi pogoji je za izboljšanje stanja opremljenosti območja možno izvesti dodatna podzemna omrežja in naprave.

(2)   Dovoljena so odstopanja, ki so rezultat usklajevanja načrtov prometnic in križišč v kontaktnih območjih s sosednjimi prostorskimi izvedbenimi akti.

X.        DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OBČINSKEGA PODROBNEGA

PROSTORSKEGA NAČRTA

27. člen

(obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvajanju prostorskega akta)

 (1)   Poleg splošnih pogojev morata investitor in izvajalec upoštevati določilo, da se načrtovanje in izvedba posegov opravi na tak način, da so ti čim manj moteči ter tako, da ohranijo ali celo izboljšajo gradbeno tehnične in prometno varnostne ter okoljevarstvene razmere.

(2)   Pri zemeljskih izkopih se morajo upoštevati določila predpisov o ravnanju s plodno zemljo. Izkopani material se uporabi za nasipe, planiranje terena in zunanjo ureditev, preostanek pa se mora tretirati in deponirati skladno z veljavno zakonodajo.

(3)   Med gradnjo je potrebno omogočiti čim manj moteno funkcioniranje sosednjih objektov in površin, kar mora biti zagotovljeno z načrti ureditve gradbišč. Poleg tega je potrebno izvajati omilitvene ukrepe za preprečevanje prekomernega prašenja, prekomernih hrupnih obremenitev in vibracij. S ciljem, da se zagotovi čim manjše vplive na bivalne razmere v soseščini (predvsem: hrup, prah in tresljaji) je potrebno v načrtih za izbor tehnologije in organizacijo gradbišča razčleniti tehnične rešitve in način izvajanja gradbenih del.

XI.                   PROGRAM OPREMLJANJA ZEMLJIŠČ ZA GRADNJO

28. člen

(program opremljanja)

 (1) Opremljanje stavbnih zemljišč na območju OPPN za gradnjo cerkve in župnijskega središča v Luciji se izvaja na podlagi "Programa opremljanja stavbnih zemljišč, ki ga je izdelal GEAS d.o.o., Kotnikova ulica 34, Ljubljana, z datumom januar 2010, št.projekta 02/10.

(2) Podlage za odmero komunalnega prispevka: obračunsko območje predvidene komunalne opreme so stavbna zemljišča v enoti urejanja prostora OPPN za gradnjo cerkve in župnijskega središča v Luciji; vsota površin vseh parcel na obračunskem območju je 9122m2, od tega je 8441m2 zemljišča namenjeno gradnji objekta cerkve in župnišča ter 681m2 zemljišča za gradnjo javne dostopne ceste. vsota predvidenih neto tlorisnih površin objekta cerkve in župnišča je 2664m2; skupni stroški predvidene komunalne opreme so enaki obračunskim stroškom komunalne opreme in znašajo 317.650,30 €; vrednost obstoječe komunalne opreme 2. območja za predvidene objekte znašajo 624.371,68 €;

(3) Podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka: razmerje med deležem parcele in deležem neto tlorisne površine objekta pri izračunu komunalnega prispevka je 0,3:0,7; faktor dejavnosti za druge nestanovanjske stavbe je 1,0 (CC-SI 127); obračunska območja posamezne vrste obstoječe komunalne opreme z oznako CE-Piran, VO-Piran, KAPiran, JP-Piran, OD-Piran ter CE1-2-3, VO2 in KA2. Obračunska območja so opredeljena v grafičnem izrisu obračunskih območij in so na vpogled v Programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za občino Piran, ki ga je izdelalo podjetje Biro obala, d.o.o, Koper, štev. 109/07-1.

(4) Rok izgradnje komunalne opreme: Predvidena komunalna oprema in druga gospodarska javna infrastruktura bo zgrajena in predana v upravljanje do konca leta 2012.

(5) Komunalni prispevek plača investitor občini pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja.

(6) Obračunski stroški opremljanja m2 parcele z določeno komunalno opremo Cpi in stroški opremljanja m2 neto tlorisne površine objekta z določeno komunalno opremo Cti, se pri odmeri komunalnega prispevka indeksirajo ob uporabi povprečnega letnega indeksa cen za posamezno leto, ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, pod "Gradbena dela - ostala nizka gradnja". Kot izhodiščni datum za indeksiranje se uporabi datum uveljavitve programa opremljanja.

29. člen

(pogodba o opremljanju)

 (1) S pogodbo o opremljanju se investitor in občina lahko dogovorita, da bo investitor v skladu s programom opremljanja zgradil predvideno komunalno opremo za zemljišče, na katerem namerava graditi. Stroške opremljanja nosi investitor. Šteje se, da je investitor na ta način v naravi plačal komunalni prispevek za komunalno opremo, ki jo je sam zgradil. Občina je dolžna prevzeti komunalno opremo za katero je izdano uporabno dovoljenje in je zgrajena skladno s pogodbo.

(2) Investitor bo lahko na območju, ki se opremlja na podlagi programa opremljanja, priključil svoje objekte na obstoječo komunalno opremo, ko bo vsa komunalna oprema in druga gospodarska javna infrastruktura zgrajena in predana v upravljanje. Podrobni časovni načrt gradnje je sestavni del pogodbe o oddaji gradnje objektov in omrežij komunalne infrastrukture.

XII.     GRADNJA ENOSTAVNIH OBJEKTOV

30. člen

(gradnja enostavnih objektov)

 (1)   Gradnja enostavnih objektov se izvaja skladno z veljavnimi zakoni in pravilniki, pri čemer je upoštevati vse zahteve glede načina gradnje enostavnih objektov, ki so določene v Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/2008 in njene spremembe), oziroma v drugih predpisih.

(2)   Pri lociranju enostavnih objektov je treba upoštevati vse predpisane varstvene, varovalne in prometno-varnostne režime.

(3)   Postavitev urbane opreme ne sme onemogočati ali ovirati odvijanje prometa in ovirati vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. Elementi urbane opreme v odprtem prostoru morajo upoštevati tradicionalne elemente oblikovanja.

XIII.    PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

31. člen

(1)    S sprejetjem tega odloka prenehajo v ureditvenem območju, ki je predmet tega OPPN veljati določila odloka o spremembah zazidalnega načrta Lucija I. (Uradne objave Primorskih novic, št. 54/2001).

32. člen

(1) OPPN za gradnjo cerkve in župnijskega središča v Luciji je stalno na vpogled pri pristojnem organu Občine Piran.

33. člen

(1) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah Primorskih novic.

Številka: 3505-12/2007                                                           

Piran, 7. 9. 2010

Župan Občine Piran

Tomaž Gantar