Na
podlagi petega odstavka 61. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/2007, 70/08 in 108/2009), 29. člena
Zakona o lokalni samoupravi
(ZLS-UPB2, Uradni list RS, št. 94/2007, 27/08, 76/08, 100/08, 79/09 in
14/10) in 17. člena
Statuta Občine Piran
(Uradne objave Primorskih novic, št. 46/2007–UPB) je Občinski svet
Občine Piran na 28. redni seji dne 7. 9. 2010 sprejel |
ODLOK |
O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU |
ZA GRADNJO CERKVE IN ŽUPNIJSKEGA SREDIŠČA
|
V LUCIJI |
I.
PREDMET OBČINSKEGA PODROBNEGA
PROSTORSKEGA NAČRTA |
1.
člen |
(naziv
OPPN in njegov izdelovalec) |
|
1. S tem
odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju:
OPPN) za gradnjo cerkve in župnijskega središča v Luciji. |
2.
Občinski podrobni prostorski načrt za gradnjo cerkve in župnijskega
središča v Luciji je izdelalo podjetje PIA Studio, d.o.o., Portorož,
Liminjanska cesta št. 96, Portorož, pod številko projekta 32/2009. |
2.
člen |
(sestavni
deli OPPN) |
1. OPPN
vsebuje besedilni in grafični del. |
2.
Besedilni del vsebuje odlok. |
3.
Grafični del OPPN vsebuje: |
1.
Izsek iz kartografskega dela občinskega prostorskega plana |
2.
Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem |
3.
Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji |
4.
Ureditvena situacija |
4a. Geodetska zazidalna situacija |
5.
Zasnova komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez |
6.
Prikaz ureditev za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave |
7.
Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom |
8.
Načrt parcelacije |
1.
Priloge OPPN so: |
1.
izvleček iz strateškega prostorskega plana, |
2.
prikaz stanja v prostoru, |
3.
strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta, |
4.
smernice in mnenja, |
5.
obrazložitev in utemeljitev OPPN, |
6. Povzetek za javnost |
7. Program opremljanja |
II.
OBMOČJE OBČINSKEGA PODROBNEGA
PROSTORSKEGA NAČRTA |
3.
člen |
(lega
območja in njegova meja) |
(1)
Območje OPPN obsega površine znotraj ureditvenega območja naselja Lucija
ter obsega naslednje parcele št. 5792, 5793, 5795, 5794/2, 5794/1,
5800/1, 5800/2, 5798 ter dele parcel št. 5797/2, 5801, 5790/5, vse k.o.
Portorož. |
(2)
Komunalna infrastruktura poteka v območju OPPN ter po naslednjih
parcelah izven območja OPPN: parc. št. 5797/1 in 5533/2 k.o. Portorož.
|
(3)
Grafično je meja območja prikazana v grafičnem delu OPPN, grafični načrt
št. 2 - Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem. |
4.
člen |
(vplivi
in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora) |
(1)
Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora so razvidni iz
grafičnega dela OPPN, grafičnega načrta št. 3 - Prikaz vplivov in
povezav s sosednjimi območji. |
(2)
Posegi na območju OPPN bodo na sosednja
območja urejanja vplivali predvsem glede povečanja obremenitev javne
gospodarske infrastrukture (cest, kanalizacije, vodovoda, ipd.).
|
III. POGOJI ZA URBANISTIČNO IN
ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBMOČJA, OBJEKTOV IN DRUGIH POSEGOV |
5.
člen |
(koncept
ureditve OPPN) |
1.
Ureditveno območje je razdeljeno na dva funkcionalna dela: |
- nova cerkev z zvonikom in župnijsko središče, |
- območje odprtih površin, ki obsega prometne, zelene in druge
odprte površine. |
2.
Gradnja cerkve z zvonikom in župnijskega središča je predvidena na
južnem delu ureditvenega območja, med navedenima stavbama je načrtovana
ureditev trga s fontano ter nadstreška. Na severnem delu območja je
predvidena izgradnja odprtega parkirišča in pešpoti ter manjšega trga na
začetku pešpoti. Na skrajnem vzhodnem in južnem robu območja je
načrtovana dovozna cesta do župnijskega središča. Prav tako je manjše
parkirišče predvideno na jugozahodnem delu župnišča. Preostalo območje
OPPN je namenjeno parkovni ureditvi. |
6.
člen |
(stavba
cerkve z zvonikom) |
|
(2) Cerkev je po
namembnosti stavba za opravljanje verskih obredov. |
(3)
Streha cerkve bo poševna, naklona od 16o do 19o in krita z opečnatimi
korci. Širine vencev so maksimalno 0,3 m. Na poševni strehi ni dovoljena
izvedba altan, ugreznjenih teras in frčad. Dopustna je le izvedba
energetskih naprav (sončnih kolektorjev,..) v liniji poševne strehe, na
južni strani. |
(4)
Energetske objekte in inštalacije, ki se odražajo na zunanjščini cerkve,
je potrebno locirati na vedutno manj vidna mesta. Na fasadi ni dovoljen
vnos ločnih konstrukcij oz. ločno oblikovanih elementov. Zaradi vedutne
izpostavljenosti je potrebno uporabiti tak izbor gradiv in fasadnih
barv, ki omogočajo nevsiljivo vključitev v okolje. |
(5) Ob
cerkvi ter ob župnijskem središču je predvidena izgradnja nadstreška, ki
povezuje vhod cerkve z vhodom v župnijsko središče. |
(6) Sprememba
namembnosti ni dovoljena. |
7. člen |
(stavba
župnijskega središča) |
(1) Tloris stavbe
župnijskega središča je v kletni etaži pravokotne oblike maksimalnih
dimenzij 24,20 m x 35,00 m, klet mora biti iz dveh strani popolnoma
vkopana; v pritličju maksimalnih dimenzij 32,50 m x 24,20 m, v prvem
nadstropju pa v obliki črke »L« maksimalnih dimenzij 32,50 m x 24,20 m.
Podrobno so tlorisi prikazani v mapi Načrt arhitekture, ki je obvezna
priloga OPPN. Župnišče je etažnosti K+P+1, kota pritličja župnišča je
20,00 m.n.v., kota venca župnišča je 27,00 m.n.v., kota slemena pa 29,00
m.n.v.. |
(2) Župnijsko
središče je namenjeno izvajanju dejavnosti splošnega družbenega pomena
kot npr. izobraževanje, prireditve verskega pomena. V župnijskem
središču so predvidene tudi stanovanjske enote in pisarne župnišča,
kakor tudi prostori za kratkotrajno nastanitev. Kot postranska in
dopolnilna dejavnost se predvidi tudi prostore za trgovsko in drugo
storitveno dejavnost ter prostore za gostinsko dejavnost. Objekt mora
biti namenjen izvajanju dejavnosti splošnega družbenega pomena in se ne
sme spreminjati v večstanovanjske objekte ali hotelske nastanitve.
|
(3)
Streha župnišča je poševna, naklona od 16o do 19o in krita z opečnatimi
korci. Širine vencev so maksimalno 0,3 m. Na poševni strehi ni dovoljena
izvedba altan, ugreznjenih teras in frčad. Dopustna je le izvedba
energetskih naprav (sončnih kolektorjev,..) v liniji poševne strehe, na
južni strani. |
(4) Energetske
objekte in inštalacije, ki se odražajo na zunanjščini župnijskega
središča je potrebno locirati na vedutno manj vidna mesta. Na fasadi ni
dovoljen vnos ločnih konstrukcij oz. ločno oblikovanih elementov. Zaradi
vedutne izpostavljenosti je potrebno uporabiti tak izbor gradiv in
fasadnih barv, ki omogočajo nevsiljivo vključitev v okolje. |
8. člen |
(ureditev odprtih površin) |
(1)
Ureditev odprtega prostora v območju OPPN obsega dva sklopa: |
-
ureditev prometnih površin (cest, parkirnih površin, manipulativnih
površin ter površin za peš promet), ki je podrobneje opredeljena v 10.
členu odloka, |
-
ureditev zelenih in drugih odprtih površin. |
(2) Zelene površine
se uredijo v celotnem območju OPPN in sicer kot hortikulturno urejene
terase in brežine na severni in zahodni strani ter kot drevoreda ob
obstoječi cesti na severni strani ter ob predvideni cesti na južni
strani območja. |
(3) Posegi naj se
načrtujejo tako, da se ohrani čim več dreves in grmovnic (zavetišča in
gnezdišča ptic). Nove zasaditve se naj predvidi z avtohtonimi in lokalno
značilnimi vrstami. Robni deli ali strmejša pobočja se lahko prepuščajo
zaraščanju z avtohtonimi grmovnimi vrstami (črni trn, robida ipd.),
medtem ko naj se drevesa robinij (Robinia pseudacacia) odstrani.
Obstoječo oblikovano linijo cipres na severnem robu parcele 5795 k.o.
Portorož je potrebno ohraniti. |
(4) Pri
umeščanju tlakovanih površin (zunanja ureditev) ter samih objektov v
prostor je potrebno ohraniti 30- 50% zelenih površin. |
(5) Predvidena je
javna razsvetljava dostopne ceste in peš dostopa. Prav tako je
predvidena ambientalna osvetlitev manjšega trga na začetku peš dostopa,
trga med cerkvijo in župniščem ter objekta cerkve in zvonika. |
(6)
Podporni zidovi ne smejo presegati višine 1,6 m, razen podpornih zidov
ob dovozni cesti, ki so lahko tudi višji od 1,6 m, oziroma kolikor je to
potrebno zaradi konfiguracije terena. |
9. člen |
(načrt
parcelacije) |
(1)
Načrt gradbenih parcel, ki je prikazan v
grafičnem delu OPPN, grafični načrt št. 8, temelji na določitvi
posameznih gradbenih sklopov ter upošteva potrebne prometne ureditve,
odprte zelene površine in manipulativne površine. |
(2)
Po realizaciji posegov se gradbene parcele v smislu funkcionalnih
zemljišč lahko delijo ali združujejo, pri čemer se ne sme slabšati
koncepta pozidave in predvidenih ureditev javnih površin. |
IV. PROMET |
10. člen |
(prometna
infrastruktura) |
(1) Na območju je predvideno zgraditi celotno prometno infrastrukturo.
Objekti in naprave prometne infrastrukture so razvidni iz grafičnega
dela OPPN, grafični načrt št. 5 - Zasnova komunalne in energetske
infrastrukture ter omrežja zvez. |
(2) Dovoz do predvidenih objektov v ureditvenem območju je načrtovan
po JV robu območja. Na lokaciji obstoječe delno asfaltirane poti, se
zgradi nova dovozna cesta. |
(3) Parkiranje je
načrtovano na zunanjih površinah ob stavbi župnišča, kjer je predvideno
cca. 12 parkirišč. Na parkirišču na severnem delu območja je predvideno
cca. 63 parkirišč, od tega jih je 37 namenjenih centru za starejše
občane. Predvidena je tudi podzemna garaža v kletni etaži župnišča, ki
ima cca. 18 garažnih mest. Števila parkirnih mest ni dovoljeno
zmanjševati. |
(4) Poti za intervencijska vozila (rešilna, gasilska in policijska
vozila, vozila zaradi intervencijskih vzdrževanj in podobno) so
zagotovljene z javne ceste ter nato preko dovozne ceste do interne ceste
za župniščem in do ploščadi med cerkvijo in župniščem. Vse
intervencijske poti, dostavne poti, dostavna mesta in manipulativne
površine (razkladanje, nakladanje, obračanje vozil) morajo biti primerno
utrjene, dimenzionirane skladno s programom investitorja in lastnostmi
merodajnega vozila ter urejene brez ovir. Le s tako ureditvijo se
zagotovi požarna varnost v območju in varno odvijanje tudi ostalega
prometa. |
(5) Predvidena je tudi peš povezava po parkovno urejeni brežini na
severni strani ureditvenega območja, ki bo predvideno novogradnjo
smiselno povezala s centrom naselja. |
V. KOMUNALNA IN ENERGETSKA
INFRASTRUKTURA |
11. člen |
(kanalizacija) |
(1)
Predviden je ločen sistem odvajanja padavinskih in komunalnih odpadnih
voda. Fekalne in meteorne vode je speljati v javno kanalizacijo, ki
poteka pri Domu starejših občanov. |
(2)
Padavinske vode iz
strešin se vodijo preko peskolovov neposredno v meteorno kanalizacijo,
medtem ko se odpadna meteorna voda iz parkirišč in manipulativnih
površin vodi preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj in maščob.
|
12. člen |
(elektroenergetsko
omrežje) |
(1)
Napajanje območja z električno energijo, v kolikor bo priklopna moč do
200 kW, bo možno iz transformatorske postaje TP Lucija 1, ki se nahaja
na območju TPC Lucija. V tem primeru je potrebno zamenjati transformator,
NN stikalni blok in kabelske povezave ter urediti novo ventilacijo
obstoječe TP. |
V
kolikor pa bo priključna moč večja od 200 kW, pa je predvideti novo
transformatorsko postajo v ureditvenem območju, ki se vzanka v 20kV
kablovod, ki poteka po severnem delu ureditvenega območja. Nova
transformatorska postaja mora biti zgrajena za napetost 20/0,4 kV in za
ustrezno nazivno moč, z urejenim dostopom za tovornjak z dvigalom skupne
teže 20 t. |
(2)
Območje OPPN se bo napajalo preko nizkonapetostnega izvoda iz
transformatorske postaje. Nizkonapetostno kabelsko omrežje mora biti
izvedeno v težki radialni izvedbi s šivanjem v priključnih omarah z
zaščitnimi ukrepom pred električnim udarom s samodejnim odklopom
napajanja. |
13. člen |
(vodovodno
omrežje) |
(1)
Vodooskrba in požarna varnost v ureditvenem območju se zagotovi z
izgradnjo sekundarnega vodovodnega omrežja minimalne dimenzije DN 100 mm
po predvideni dostopni cesti z navezavo na obstoječi vodovod NL DN 100
mm pred vhodom v trgovski center Mercator. |
(2)
Pri gradnji vodovodnih naprav, projektiranju objektov in priključevanju
objektov na javno vodovodno omrežje je potrebno upoštevati smernice št.
SO-09/512-1-KP/kp. |
14. člen |
(telekomunikacijsko
omrežje) |
(1) Predvideni
objekti na ureditvenem območju se priključujejo na javno telefonsko
omrežje pri obstoječem kabelskem jašku, ki se nahaja na parc. št. 5797/2
k.o. Portorož. Priključek se izvede v sistemu kabelske kanalizacije. |
(2) Predvidi se
možnost izvedbe in uvlačenja tudi CaTV (kabelske televizije) in
informacijskih vodov. |
(3)
Upoštevati je potrebno obstoječe telefonsko omrežje na predvidenem
območju in ohraniti kontinuiteto napajanja naročnikov. |
15. člen |
(ogrevanje) |
(1)
Predvideno je ogrevanje na ekološko primerna goriva: elektriko, ekstra
lahko kurilno olje, zemeljski plin oziroma utekočinjen naftni plin.
Dovoljene so tudi uporabe drugih alternativnih virov energije ali
ogrevanje z biomaso (peleti, sekanci, itd). |
(2) V
stavbah se mora zagotavljati najmanj 25% moči za gretje, prezračevanje,
hlajenje in toplo pitno vodo, z obnovljivimi viri energije. |
16. člen |
(odstranjevanje
odpadkov) |
(1) V
ureditvenem območju se izvede ločeni sistem zbiranja in odvoza odpadkov.
Odjemna mesta morajo biti dostopna za komunalna vozila. Odjemna mesta in
ekološki otok morajo biti tudi usklajena z občinskim programom ravnanja
z odpadki. |
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE
OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VAROVANJE KULTURNE
DEDIŠČINE IN TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN |
17. člen |
(varovanje
kulturne dediščine) |
(1) Območje OPPN
se nahaja v območju varovanja kulturne dediščine Seča – Kulturna
krajina Seča polotok, EŠD 850063. |
(2) Pred
načrtovanjem in izvajanjem posegov v prostor je skladno z Zakonom o
varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1) potrebna pridobitev
kulturnovarstvenih pogojev in kulturnovarstvenega soglasja.
|
18. člen |
(varstvo
narave) |
(1)
Območje OPPN z izjemo dela parkirišča na severu (parcela št. 5797/2 k.o.
Portorož) se nahaja na območju varstva narave »Ekološko pomembno območje
Sečoveljske soline s Sečo«. |
(2)
Večja gradbena dela (izkop gradbene jame,..) naj se izvajajo izven
gnezditvene sezone ptic, torej v času od 15. avgusta do 1. marca. |
(3)
Pri gradnji bodo nastale manjše količine izkopanega materiala, ki se
bodo večinoma uporabile za ureditev okolice. Morebitni viški izkopanega
materiala se bodo odpeljali na za to predvideno deponijo in sicer izven
območij z naravovarstvenim statusom. |
19. člen |
(varstvo
zraka in voda) |
(1)
Predvsem v času gradnje je treba preprečevati prašenje. Objekti
izpustnih plinov morajo biti ustrezno opremljeni in ustrezno nameščeni. |
(2) V času gradnje
je treba zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe, da bo preprečeno
onesnaženje vode, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in
uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oz. v primeru nezgod
zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.
Skladiščenje nevarnih snovi naj se na območju ne vrši. |
(3)
Projektne rešitve
odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda morajo
biti usklajene z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju
odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/2005,
45/2007 in njene spremembe) in Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v
okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja
komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07, 33/08
in njegove spremembe). |
(4) Projektne
rešitve odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest
morajo biti usklajene z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske
vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/2005 in njene spremembe) in
Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in
javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/2005, 45/2007 in njene
spremembe). |
(5) Padavinske
odpadne vode s parkirnih površin morajo biti prečiščene preko ustreznega
lovilca olj (skladno s SIST EN 858-2). |
(6)
Morebitne vodne vire je potrebno evidentirati, jih ohraniti in ustrezno
urediti. |
(7) Iz
projektne dokumentacije mora biti razviden potek obstoječe in predvidene
komunalne infrastrukture. |
(8)
Morebitno skladiščenje ekološko primernih goriv mora biti načrtovano v
skladu z veljavnimi predpisi. |
(9)
Odvod zalednih padavinskih vod je potrebno ustrezno urediti. |
20. člen |
(varstvo
pred hrupom) |
(1)
Pri projektiranju, gradnji in obratovanju objektov morajo projektanti,
izvajalci in investitorji upoštevati določbe o maksimalnih dovoljenih
ravneh hrupa za taka okolja. Ravni hrupa zaradi zvonjenja zvonov ne
smejo v nobenem primeru presegati maksimalnih predpisanih ravni hrupa.
|
(2) Ravni hrupa
dejavnosti v okolici objekta ne smejo presegati vrednosti predpisane za
III. stopnjo varstva pred hrupom skladno z Uredbo o mejnih vrednostih
kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05 in njene
spremembe). |
(3) Glede hrupa je
potrebno upoštevati: |
-
Uredbo o
mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05 in
njene spremembe) in |
-
Pravilnik o
prvih meritvah in obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa ter o
pogojih za njihovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96 in njegove
spremembe) |
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN
DRUGIMI NESREČAMI |
21. člen |
(obramba
in varstvo pred požarom) |
(1)
Na območju ni objektov ali ureditev za obrambo. |
(2) Območje obravnave
spada v območje 7. stopnje potresne jakosti po MCS desetstopenjski
lestvici in temu primerno je potrebno predvideti način gradnje
(projektni pospešek tal je 0,100 g) |
(3) V novih
objektih je potrebna ojačitev prve plošče tako, da zdrži rušenje nanjo.
|
(4)
Požarno varnost je potrebno zagotoviti v skladu z veljavnimi predpisi.
Zagotovljeni morajo biti pogoji za varen umik ljudi in premoženja,
potreben odmik med objekti ali potrebne protipožarne ločitve, dovozi,
dostopi in delovne površine za intervencijska vozila ter viri za
zadostno oskrbo z vodo za gašenje. |
(5) Ob
pripravi PGD dokumentacije je potrebno izdelati študijo požarne varnosti
in pridobiti ustrezno požarno soglasje k projektnim rešitvam, ki ga
izdaja Uprava RS za zaščito in reševanje. |
(6)
Dostopi za intervencijo, intervencijska površina in hidrantni priključki
so označeni v grafičnem delu OPPN, grafični načrt št. 7-
Prikaz
ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami. |
22. člen |
(varstvo
pred poplavami in zaščita pred erozijo) |
(1) Predvideni
objekti so na poplavno varnem območju, zagotovljena je 100 letna varnost
pred poplavami. |
(2)
Pred začetkom gradnje je potrebno izvesti ustrezne hidrološke in
geološke raziskave ter predvideti rezultatom teh raziskav primerne
tehnične rešitve in ukrepe |
(3)
Načrtovanje in izvedba predvidenih posegov ne smeta poslabšati odvodnih
razmer padavinskih voda in poplavne ogroženosti obravnavanega območja in
območij dolvodno od njega. |
VIII.
ZAČASNA RABA ZEMLJIŠČ |
23. člen |
(začasna
raba zemljišč) |
(1) Do
pričetka gradnje predvidenih objektov in naprav se zemljišča lahko
uporabljajo v sedanje in druge namene pod pogojem, da to ne vpliva
moteče na sosednja zemljišča, funkcijo in urejenost območja in ne ovira
načrtovanih posegov. Dovoli se samo predvidena gradnja. |
IX. ETAPNOST IZVAJANJA IN ODSTOPANJA |
24. člen |
(faznost
izvajanja) |
(1)
Gradnja lahko poteka etapno. Vsaka etapa mora tvoriti zaključen
prostorski del – posamezno stavbo oziroma del stavbe z vsemi
funkcionalnimi površinami in priključki na javno gospodarsko
infrastrukturo ter drugimi varstvenimi in varovalnimi ukrepi. |
25. člen |
(dovoljena odstopanja) |
(1)
Višinske kote osnovnih gradbenih gabaritov so podane kot maksimalne
absolutne kote in odstopanje je možno samo navzdol in sicer neomejeno.
Nad temi kotami so lahko le posamezni manjši konstrukcijski oz.
infrastrukturni elementi, toplotne izolacije in fasadne obloge (odduhi,
antene, kote jaškov dvigal,…). Horizontalni gabariti objektov so podani
z maksimalnimi relativnimi vrednostmi, odstopanje je možno samo navzdol
in sicer neomejeno. Izven teh gabaritov so lahko le posamezni manjši
konstrukcijski oz. infrastrukturni elementi, toplotne izolacije in
fasadne obloge (odduhi, nadstreški,…). Prav tako je možno odstopanje od
absolutne kote pritličja in sicer v zmanjšanje za največ 2 metra.
Dovoljena je sprememba lege predvidenih stavb. |
(2)
Velikost kletne etaže stavbe Župnijskega središča se lahko poveča
znotraj tlorisnega gabarita stavbe tudi v okviru tlakovane ploščadi med
župniščem in cerkvijo ter neomejeno po številu popolnoma vkopanih
kletnih etaž le zaradi prilagajanja tehničnim možnostim ter potrebam po
parkirnih mestih in po ureditvi prometa. Vse štiri stranice dodatnih
parkirnih etaž morajo biti popolnoma vkopane, razen vstopa in izstopa iz
podzemne garaže. |
(3)
Dovoljeno je preoblikovanje odprtih površin, pri čemer je potrebno
upoštevati vse predpisane odmike in ostale pogoje določene s tem
odlokom. Na zunanjih površinah, prikazanih v grafičnem delu odloka, je
tako možno izvesti pešpoti, podporne zidove, stopnišča, parkirišča ipd.
tudi drugače kot je prikazano v grafičnem delu odloka. V sklopu zunanje
ureditve je dovoljena ureditev prostora za namestitev aparatur za
ogrevanje, hlajenje in fotovoltaiko velikosti do 30 m2 bruto. Prostor je
lahko tudi delno vkopan. |
26. člen |
(odstopanja pri gradnji infrastrukture) |
(1)
Pri realizaciji občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustni
odmiki tras komunalnih naprav in prometnih ureditev od prikazanih (tudi
izven meje ureditvenega območja), v kolikor gre za prilagajanje stanju
na terenu, prilagajanju zasnovi objektov in konstrukciji podzemnih etaž,
izboljšavam tehničnih rešitev, ki so primernejše z oblikovalskega,
prometno tehničnega, ozelenitvenega ali okoljevarstvenega vidika, s
katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji ali
prejudicirati in ovirati bodoče ureditve, ob upoštevanju veljavnih
predpisov za tovrstna omrežja in naprave. Pod enakimi pogoji je za
izboljšanje stanja opremljenosti območja možno izvesti dodatna podzemna
omrežja in naprave. |
(2)
Dovoljena so odstopanja, ki so rezultat usklajevanja načrtov prometnic
in križišč v kontaktnih območjih s sosednjimi prostorskimi izvedbenimi
akti. |
X. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OBČINSKEGA PODROBNEGA
|
PROSTORSKEGA NAČRTA |
27. člen |
(obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvajanju prostorskega akta) |
(1)
Poleg splošnih pogojev morata investitor in izvajalec upoštevati
določilo, da se načrtovanje in izvedba posegov opravi na tak način, da
so ti čim manj moteči ter tako, da ohranijo ali celo izboljšajo gradbeno
tehnične in prometno varnostne ter okoljevarstvene razmere. |
(2)
Pri zemeljskih izkopih se morajo upoštevati določila predpisov o
ravnanju s plodno zemljo. Izkopani material se uporabi za nasipe,
planiranje terena in zunanjo ureditev, preostanek pa se mora tretirati
in deponirati skladno z veljavno zakonodajo. |
(3)
Med gradnjo je potrebno omogočiti čim manj moteno funkcioniranje
sosednjih objektov in površin, kar mora biti zagotovljeno z načrti
ureditve gradbišč. Poleg tega je potrebno izvajati omilitvene ukrepe za
preprečevanje prekomernega prašenja, prekomernih hrupnih obremenitev in
vibracij. S ciljem, da se zagotovi čim manjše vplive na bivalne razmere
v soseščini (predvsem: hrup, prah in tresljaji) je potrebno v načrtih za
izbor tehnologije in organizacijo gradbišča razčleniti tehnične rešitve
in način izvajanja gradbenih del. |
XI.
PROGRAM OPREMLJANJA
ZEMLJIŠČ ZA GRADNJO |
28. člen |
(program
opremljanja) |
(1)
Opremljanje stavbnih zemljišč na območju OPPN za gradnjo cerkve in
župnijskega središča v Luciji se izvaja na podlagi "Programa opremljanja
stavbnih zemljišč, ki ga je izdelal GEAS d.o.o., Kotnikova ulica 34,
Ljubljana, z datumom januar 2010, št.projekta 02/10. |
(2)
Podlage za odmero komunalnega prispevka: obračunsko območje predvidene
komunalne opreme so stavbna zemljišča v enoti urejanja prostora OPPN za
gradnjo cerkve in župnijskega središča v Luciji; vsota površin vseh
parcel na obračunskem območju je 9122m2, od tega je 8441m2 zemljišča
namenjeno gradnji objekta cerkve in župnišča ter 681m2 zemljišča za
gradnjo javne dostopne ceste. vsota predvidenih neto tlorisnih površin
objekta cerkve in župnišča je 2664m2; skupni stroški predvidene
komunalne opreme so enaki obračunskim stroškom komunalne opreme in
znašajo 317.650,30 €; vrednost obstoječe komunalne opreme 2. območja za
predvidene objekte znašajo 624.371,68 €; |
(3)
Podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka: razmerje med deležem
parcele in deležem neto tlorisne površine objekta pri izračunu
komunalnega prispevka je 0,3:0,7; faktor dejavnosti za druge
nestanovanjske stavbe je 1,0 (CC-SI 127); obračunska območja posamezne
vrste obstoječe komunalne opreme z oznako CE-Piran, VO-Piran, KAPiran,
JP-Piran, OD-Piran ter CE1-2-3, VO2 in KA2. Obračunska območja so
opredeljena v grafičnem izrisu obračunskih območij in so na vpogled v
Programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za
občino Piran, ki ga je izdelalo podjetje Biro obala, d.o.o, Koper, štev.
109/07-1. |
(4) Rok
izgradnje komunalne opreme: Predvidena komunalna oprema in druga
gospodarska javna infrastruktura bo zgrajena in predana v upravljanje do
konca leta 2012. |
(5)
Komunalni prispevek plača investitor občini pred pridobitvijo gradbenega
dovoljenja. |
(6)
Obračunski stroški opremljanja m2 parcele z določeno komunalno opremo
Cpi in stroški opremljanja m2 neto tlorisne površine objekta z določeno
komunalno opremo Cti, se pri odmeri komunalnega prispevka indeksirajo ob
uporabi povprečnega letnega indeksa cen za posamezno leto, ki ga
objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice
Slovenije, pod "Gradbena dela - ostala nizka gradnja". Kot izhodiščni
datum za indeksiranje se uporabi datum uveljavitve programa opremljanja. |
29. člen |
(pogodba
o opremljanju) |
(1) S pogodbo o
opremljanju se investitor in občina lahko dogovorita, da bo investitor v
skladu s programom opremljanja zgradil predvideno komunalno opremo za
zemljišče, na katerem namerava graditi. Stroške opremljanja nosi
investitor. Šteje se, da je investitor na ta način v naravi plačal
komunalni prispevek za komunalno opremo, ki jo je sam zgradil. Občina je
dolžna prevzeti komunalno opremo za katero je izdano uporabno dovoljenje
in je zgrajena skladno s pogodbo. |
(2)
Investitor bo lahko na območju, ki se opremlja na podlagi programa
opremljanja, priključil svoje objekte na obstoječo komunalno opremo, ko
bo vsa komunalna oprema in druga gospodarska javna infrastruktura
zgrajena in predana v upravljanje. Podrobni časovni načrt gradnje je
sestavni del pogodbe o oddaji gradnje objektov in omrežij komunalne
infrastrukture. |
XII. GRADNJA ENOSTAVNIH OBJEKTOV |
30. člen |
(gradnja
enostavnih objektov) |
(1)
Gradnja enostavnih objektov se izvaja skladno z veljavnimi zakoni in
pravilniki, pri čemer je upoštevati vse zahteve glede načina gradnje
enostavnih objektov, ki so določene v Uredbi o vrstah objektov glede na
zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/2008 in njene spremembe), oziroma v
drugih predpisih. |
(2)
Pri lociranju enostavnih objektov je treba upoštevati vse predpisane
varstvene, varovalne in prometno-varnostne režime. |
(3)
Postavitev urbane opreme ne sme onemogočati ali ovirati odvijanje
prometa in ovirati vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. Elementi
urbane opreme v odprtem prostoru morajo upoštevati tradicionalne
elemente oblikovanja. |
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
31. člen |
(1) S
sprejetjem tega odloka prenehajo v ureditvenem območju, ki je predmet
tega OPPN veljati določila odloka o spremembah zazidalnega načrta Lucija
I. (Uradne objave Primorskih novic, št. 54/2001). |
32. člen |
(1) OPPN
za gradnjo cerkve in župnijskega središča v Luciji je stalno na vpogled
pri pristojnem organu Občine Piran. |
33. člen |
(1) Ta
odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah Primorskih
novic. |
Številka:
3505-12/2007
|
Piran, 7. 9. 2010 |
Župan Občine Piran |
Tomaž Gantar |