Na podlagi 98. in 104. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in 18. člena Statuta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 15/99) je Občinski svet Občine Tržič na 18. seji dne 11. 12. 2008 sprejel

O D L O K

o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gradnjo Centralne čistilne naprave Tržič v ureditvenem območju z oznako 16 IP1 – Retnje – komunalno proizvodna cona – CČN

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(predmet odloka)

S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za območje Centralne čistilne naprave z oznako 16IP1 – Retnje – komunalno proizvodna cona (v nadaljevanju OPPN), ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod d.d., Verovškova 64, Ljubljana, pod številko 5731 v novembru 2008.

2. člen

(vsebina OPPN)

OPPN vsebuje:

1. Besedilo, ki obsega:

I. Splošne določbe

II. Opis območja

III. Umestitev načrtovane ureditve v prostor

IV. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo

V. Načrt parcelacije

VI. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo zasnove projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

VII. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine, za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave

VIII. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom

IX. Etapnost izvedbe prostorske ureditve

X. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev

XI. Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN

XII. Seznam prilog k OPPN

XIII. Končne določbe.

2. Kartografski del, ki vsebuje:

1        Načrt namenske rabe prostora:

1.1      Izsek iz dolgoročnega plana na      M 1:5000

         preglednem katastrskem načrtu

2.       Vplivi in povezave s sosednjimi

         enotami urejanja prostora:

2.1      Vplivi in povezave s sosednjimi     M 1:1000

         enotami urejanja prostora

3.       Načrt območja z načrtom parcelacije:

3.1      Katastrski načrt s prikazom območja M 1:1000

         OPPN

3.2      Geodetski načrt s prikazom območja  M 1:500

         OPPN

3.3      Načrt obodne parcelacije in         M 1:500

         parcelacije zemljišč

3.4      Načrt zakoličbe                     M 1:500

3.5      Načrt javnih površin                M 1:500

4.       Načrt arhitekturnih, krajinskih in

         oblikovalskih rešitev prostorskih

         ureditev

4.1      Ureditvena situacija z značilnimi   M 1:500

         prerezi

4.2      Prometno tehnična situacija, idejna M 1:500

         višinska regulacija, načrt

         intervencijskih poti

4.3      Zbirni načrt komunalno energetskih  M 1:500.

         naprav

II. OPIS OBMOČJA

3. člen

(opis prostorske ureditve)

Z OPPN se predvidi prostorska ureditev v območju urejanja 16IP1 – Retnje – komunalno proizvodna cona, ki zajema gradnjo čistilne naprave Tržič s pripadajočo komunalno ureditvijo, gradnjo prometne, energetske in komunalne infrastrukture in ureditev zelenih površin.

Območje OPPN, kjer je predvidena gradnja CČN Tržič, se v naravi nahaja ob sotočju potoka Kovornik (Cikavec) in Tržiške Bistrice, in predstavlja travniško ravnico, ki jo omejujeta oba vodotoka in lokalna dovozna pot, na tej lokaciji pa se končuje tudi kanalizacijski zbirnik, ki odpadno vodo odvaja v potok Kovornik (Cikavec).

Območje je po namenski rabi namenjeno komunalni in proizvodni dejavnosti.

Obravnavano zemljišče je v naravi nepozidan travnik z neurejeno hudourniško strugo.

4. člen

(območje OPPN)

1. Obseg

Območje OPPN je opredeljeno v kartografskem delu Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Tržič (Uradni list RS, št. 109/99, 93/01) kot ureditveno območje z oznako 16IP1 – Retnje – komunalno proizvodna cona.

Območje OPPN obsega naslednja zemljišča parc. št. v katastrski občini Kovor: del 383, 384, 385, 386, 387, 388, 389, 390, 391, 392, 393, 394, 395, 396, 397, 398, 399, 400, 401, 402, 403, 404, 405, 406, 407, 408, 409, 410, 411, 412, 413, 414, in del 855.

Površina območja OPPN znaša 9279 m2.

2. Meja

Severna meja območja poteka po parcelni meji zemljišč parc. št. 333/1, k.o. Kovor, ki predstavlja mejo med območjem 16IP1 – Retnje – komunalno proizvodna cona in območjem Komunalno proizvodna cona.

Zahodna meja območja poteka po parcelnih mejah zemljišč parc. št. 334/1, 335, 382, k.o. Kovor, po robu na novo urejene lokalne ceste na delu parc. št. 855, k.o. Kovor, ki bo ločevala območje 16IP1 – Retnje – komunalno proizvodna cona od območja Komunalno proizvodna cona.

Vzhodna in južna meja območja poteka po parc. št. 332/1, 419 in 415, k.o. Kovor, ki predstavljajo mejo med območjem 16IP1 – Retnje – komunalno proizvodna cona in območjem 16 P2 ZN.

Meja območja OPPN je analitično prikazana s koordinatami lomnih točk obodne parcelacije.

Meja poteka območja OPPN je razvidna iz grafičnih načrtov 1.1. »Izsek iz dolgoročnega plana na preglednem katastrskem načrtu«, 3.1 »Katastrski načrt s prikazom območja OPPN« in 3.2 »Geodetski načrt s prikazom območja OPPN«, ki so sestavni deli odloka.

Načrta parcelacije in zakoličbe sta razvidna iz grafičnega načrta 3.3 »Načrt obodne parcelacije zemljišč«, ki je sestavni del odloka.

III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR

5. člen

(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora)

Na centralno čistilno napravo Tržič je predvidena navezava centralnega kanalizacijskega sistema Tržič, ki povezuje naselja Tržič, Bistrico, Ročevnico, Slap, Pristavo, Loko, Križe (severni del) in Kovor. Preko črpališča po tlačnem vodu je na centralno čistilno napravo Tržič predvideno odvajanje tudi komunalne odpadne vode s prispevnega področja Žiganja vas iz naselij Retnje, Breg pri Bistrici, Sebenje, Križe (južni del), Žiganja vas ter Zvirče.

Očiščena odpadna voda iz čistilne naprave odteka v sprejemnik potok Kovornik (Cikavec).

Območje se prometno navezuje na predvideno rekonstruirano lokalno cesto preko predvidenega priključka na severozahodni strani območja OPPN.

Vzdolžno ob cesti so ob upravni stavbi urejena vzdolžna parkirna mesta z direktnim izvozom na cesto.

Kompleks čistilne naprave je zasnovan tako, da se v največji možni meri vključuje v širšo krajinsko sliko območja.

Območje je kompleks centralne čistilne naprave, ki območju Občine Tržič zagotavlja čiščenje odpadnih voda in kvaliteto vode na izpustu v Kovornik (Cikavec) v skladu z zahtevami, ki jih predpisuje slovenska zakonodaja.

Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja so razvidne iz grafičnega načrta št. 2.1 »Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja«.

6. člen

(opis rešitev načrtovanih objektov in površin)

Območje OPPN je sestavljeno iz ene prostorske enote P1, ki obsega vse načrtovane objekte, parkirne površine pod in ob njih ter zunanjo ureditev, vključno z vodnim zemljiščem vodotoka Kovornik.

1. Zazidalna zasnova

V prostorski enoti P1 je načrtovana gradnja centralne čistilne naprave Tržič (v nadaljevanju: CČN), ki je namenjena čiščenju komunalnih odpadnih voda iz smeri Tržiča in Kovorja. Zmogljivost CČN bo 16.400 PE. CČN obsega naslednje zaključene enote:

– tehnološka stavba (pisarniški in tehnološki del z mehanskim predčiščenjem),

– kontaktni bazen,

– sekvenčni biološki reaktor (SBR),

– UV dezinfekcija in merilno mesto,

– zgoščevalec odvečnega blata,

– biofilter,

– interno črpališče,

– zalogovnik blata,

– plato CČN,

– grobe grablje z vhodnim črpališčem,

– transformatorska postaja (z dvema trafo boksoma, SN prostorom in NN prostoroma)

– hudournik Kovornik (Cikavec),

– javne prometne površine.

Tehnološka stavba (pisarniški in tehnološki del)

V tehnološki stavbi bosta ločena pisarniški in tehnološki del. Pisarniški del bo namenjen obratovanju in vzdrževanju CČN in bo sestavljen iz pisarniških, komandnih (upravljanje in vodenje ČN), sanitarnih (WC) in energetskih (strojnica, agregat, kompresorska postaja) prostorov. Tehnološki del bo namenjen mehanskemu (pred)čiščenju odpadne vode z grabljami, peskolovom in maščobnikom ter dehidraciji blata.

Kontaktni bazen

V kontaktnem bazenu se izvede mešanje vsebine dotekajoče odpadne vode in aktivnega blata. Iz kontaktnega bazena voda odteče izmenično v prvi ali v drugi bazen (komoro) sekvenčnega reaktorja. Objekt je prekrit s poliestrskimi pohodnimi ploščami. Kontaktni bazen skupaj s SBR, UV dezinfekcijo in merilnim mestom tvori zaključeno celoto objekta.

Sekvenčni biološki reaktor (SBR)

SBR je sestavljen iz dveh bazenov, v katerih odpadna voda kroži in prehaja iz cone z nitrifikacijo v cono denitrifikacije, pri čemer se vnos zraka in s tem kisika izvaja skozi talna vpihovala. Odvečno blato se na koncu cikla prečrpa s potopno črpalko v zgoščevalec blata. Objekt je prekrit s poliestrskimi pohodnimi ploščami.

Zgoščevalec odvečnega blata

V zgoščevalcu blata se zbira odvečno blato, ki se homogenizira. Po končani homogenizaciji se blato črpa na dehidracijo v tehnološki del upravne stavbe.

UV dezinfekcija in merilno mesto

V objektu za dezinfekcijo in se očiščena voda dezinfecira s pomočjo UV dezinfekcijskih svetilnih naprav. Očiščena in dezinfecirana voda nato odteka v merilni jašek, kjer se izvaja merjenje in kontrola parametrov ČN pred iztokom očiščene vode v Kovornik (Cikavec). Oba objekta sta prekrita s poliestrskimi pohodnimi ploščami.

Biofilter

V tehnološkem delu upravnega objekta v prostorih mehanskega predčiščenja in dehidracije blata ter v zgoščevalcu blata se izvede prisilna lokalna ventilacija z odsesavanjem zraka oziroma smradu v biofilter. Biofilter je izveden v obliki zabojnika, ki je napolnjen z biofilterno maso za čiščenje zraka. Pri prehodu skozi biofilterno maso se zrak očisti ter očiščen izhaja na prosto v ozračje. Odvod izcedne vode iz biofilterne mase, ki se zbirajo na dnu biofiltra je izveden preko sifona v interno kanalizacijo.

Interno črpališče

V interno črpališče poliestrske izvedbe se stekajo vse vode s platoja ČN in voda iz sanitarij, dehidracije blata in pralne vode iz biofiltra. Voda iz črpališča teče po tlačnem cevovodu v začetno fazo čiščenja odpadne vode na ČN.

Zalogovnik blata

V zalogovniku za blato je potopno mešalo, ki zagotavlja mešanje. Izločena blatenica se z vrha s pomočjo potopne črpalke prečrpava v kontaktni bazen. Zalogovnik je opremljen še s prelivom, ki vodi v kontaktni bazen. Zalogovnik je pokrit.

Plato CČN

Plato CČN se nahaja na severni strani prostorske enote med tehnološko stavbo in kontaktnim bazenom.

Izvede se z izkopanim materialom oziroma s pripeljanim tamponskim materialom.

Cestišče, dvorišče in parkirišče se asfaltira in uredi z betonskimi grednimi robniki.

CČN oziroma z njo povezane ureditve ne smejo v ničemer onemogočiti vzdrževanje in dostopnost brežine Tržiške Bistrice.

Grobe grablje z vhodnim črpališčem

Na grobe grablje z vhodnim črpališčem se priključujeta kanalizacijskega sistema iz smeri Tržiča in Kovorja.

Transformatorska postaja

Za potrebe oskrbovanja čistilne naprave z električno energijo je predvidena transformatorska postaja ob priključni cesti.

Hudournik Kovornik (Cikavec)

Hudournik Kovornik je vodotok 2. reda, ki se ga uredi tako, da se zagotovi stabilnost brežin. V Kovornik se izvede tudi iztok padavinske vode iz kanalov za odpadno padavinsko vodo z dostopne ceste.

Javne prometne površine

V območje OPPN sega predvidena rekonstrukcija ceste. Predvideno vozišče je široko 6m, z upoštevanjem razširitev v krivinah za primer srečanja dveh tovornih vozil. Ob desnem robu vozišča je predvidena asfaltna koritnica širine 0,5 m nagib 12% ob njej pa utrjena bankina širine 0,5 m, po levi strani pa je predvidena utrjena bankina širine 1 m. Bankina se zaključi na levi strani v nasipu, na desni pa v vkopu.

2. Zasnova zunanje ureditve

V prostorski enoti P1 je zunanja ureditev prilagojena tehnološkim potrebam CČN. Na platoju CČN se izvede asfaltirano pot, da je zagotovljen dostop do vsakega tehnološkega objekta. Ostale površine v območju gradbene parcele se humusira in zatravi. Okrog CČN se postavi aluminijasta žična ograja z drsnimi vhodnimi vrati. V vhodnih vratih so manjša vrata za osebni prehod. Vzdolž meje CČN je ob žični ograji predvideno zimzelena rastje. Parkirišče z vzdolžnimi parkirnimi mesti je urejeno zahodno od upravno-tehnološke stavbe. Cestišče, dvorišče in parkirišče je asfaltirano in urejeno z betonskimi grednimi robniki. Brežina vodotoka se uredi tako, da se brežino primerno utrdi z naravnimi materiali in principi. Območje CČN je v neposredni bližini objekta z grobimi grabljami utrjeno, preostala površina pa je zatravljena in redko zasajena z avtohtonim rastjem.

Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve sta razvidni iz grafičnih načrtov št. 4.1. »Ureditvena situacija z značilnim prerezom«.

IV. POGOJI IN USMERITVE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO

7. člen

(vrste dopustnih dejavnosti)

Območje je namenjeno komunalni in proizvodni dejavnosti. Stanovanjska namembnost je izključena.

8. člen

(vrste dopustnih gradenj)

Dopustne so naslednje vrste prostorskih ureditev in gradenj:

22232      Čistilne naprave

21120      Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane

           ceste in gozdne ceste

21530      Dovodni in odvodni kanali, namakalni in

           osuševalni sistemi

22210      Distribucijski plinovodi

22221      Distribucijski cevovodi za pitno in tehnološko

           vodo

22231      Cevovodi za odpadno vodo

22240      Distribucijski elektroenergetski vodi in

           distribucijska komunikacijska omrežja

21520      Pregrade in jezovi

21410      Mostovi in viadukti

24202      Objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem

           voda na ogroženih območjih.

Dopustna je gradnja objektov okoljske infrastrukture, namenjenih za zbiranje in čiščenje odpadne komunalne vode oziroma gradnji CČN ter vseh spremljajočih infrastrukturnih ureditev.

Dopustne so ureditve vodotoka Kovornik in ureditev iztokov padavinske vode vanj. Poleg tega so dovoljene še ureditve cestnih mostov in opornih konstrukcij za gradnjo prometne infrastrukture, če se z njimi ne zmanjšuje pretočna sposobnost vodotoka in vse infrastrukturne ureditve za zagotavljanje opremljanja zemljišča za gradnjo oziroma infrastrukturne oskrbe objektov pod pogojem, da te ureditve potekajo vsaj 1 m pod dnom vodotoka, da so izvedene v sklopu konstrukcije mostov ali da potekajo nadzemno tako, da se z njimi ne zmanjšuje pretočna sposobnost vodotoka.

9. člen

(oblikovanje objektov)

Fasade upravne stavbe naj bodo zasnovane sodobno, s kvalitetnimi in trajnimi materiali. Dopustne so višinske razlike med posameznimi funkcionalnimi celotami upravne stavbe. Ostali objekti morajo biti izvedeni kot kvalitetno oblikovani tehnični objekti. Izbor materialov in barv mora biti enoten za celotno CČN.

Nova ureditev vodotoka Kovornik naj bo smiselno vezana na obstoječe gorvodne in dolvodne ureditve ter celotno sistematiko urejanja vodotoka.

Projektna rešitev ureditve mora slediti sonaravnim ureditvam, definirati koncept potrebne ureditve in utemeljiti predviden obseg. Dimenzioniranje pretočnih profilov, stabiliziranje struge in zavarovanje brežin mora biti projektirano gradbeno tehnično, hidravlično in ekološko ustrezno ter skladno s predpisi.

10. člen

(pogoji za oblikovanje zunanjih površin)

V prostorski enoti P1 se bližnja okolica izven ograje zasadi z drevesi in zatravi z avtohtonimi rastlinami. Po dograditvi platoja in vseh objektov se proste površine znotraj ograje primerno ozelenijo, izven ograje se proti reki ponovno vzpostavi gostejšo obrežno grmovno ali drevesno zarast.

Ob Tržiški Bistrici se ohranja obvodna vegetacija in v čim večji meri tudi ob potoku Kovornik. Potok Kovornik se ureja sonaravno, z uporabo avtohtonih skal in v čim bolj grobi izvedbi. Na tak način se uredi tudi iztok iz čistilne naprave v Kovornik (Cikavec).

Breg Tržiške Bistrice se lahko uredi za obisk javnosti z nadelavo poti, razgledišč, počivališč, postavitvijo ograj, tabel z informacijami, opozorili in podobno, tako da se bistveno ne spremenijo lastnosti Tržiške Bistrice ter da je njena vidna podoba čim manj spremenjena. Naravno vrednoto ali njen del, ki je posebej občutljiv na fizične učinke hoje, ki jih povzročijo obiskovalci, se uredi tako, da se onemogoči ogrožanje.

Z namenom preprečitve erozije, neugodnega delovanja zunanjih procesov in vegetacije, se naravno vrednoto lahko fizično zaščiti (prekrije), odstrani vegetacijo in podobno.

11. člen

(lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)

1. Tlorisni gabariti

Tehnološka stavba:             19,2 x 24 m

Kontaktni bazen:               8,4 x 3,1 m

Biološki reaktor:              25,2 x 42,8 m

Zalogovnik blata:              zunanji premer 10,7 m

Merilno mesto:                 2,5 x 6,2 m

Grobe grablje z vhodnim        15,2 x 21,8 m

črpališčem:

Transformatorska postaja:      4,72 x 4,14 m (TPR-D)

                               (zemljišče velikosti 30 m2)

2. Višinski gabariti

Tehnološka stavba

etažnost tehnološke stavbe:    P

višina strehe:                 4,8 m od kote terena

Kontaktni bazen

višina zidu bazena:            2,2 m od kote terena

Biološki reaktor

višina zidu bazena:            2,2 m od kote terena

Zalogovnik blata

višina zidu bazena:            7,0 m od kote terena

Merilno mesto

višina merilnega jaška:        0,2 m od kote terena

Transformatorska postaja:

višina transformatorske postaje2,8 m od kote terena

Plato čistilne naprave

kota platoja                   459,50 m.n.v.

Zunanja ureditev

Izhodiščna kota                kota platoja: 459,50 m.n.v.

Absolutne višinske kote terena so v enotah m.n.v.

Višinske kote terena in kote finalnega tlaka objektov so razvidne iz grafičnih načrtov 4.1. »Ureditvena situacija z značilnimi prerezi«, št. 4.2. »Prometno tehnična situacija, idejna višinska regulacija«.

12. člen

(tehnologija čistilne naprave)

1. Linija vode

Na čistilno napravo dotekajo odpadne vode po glavnem kanalizacijskem sistemu najprej na grobe grablje. V kanalu pred grobimi grabljami je poglobitev, ki služi kot lovilec gramoza. Gramoz se odstranjuje s pomočjo grabilnika, ki se ga vodi ročno in se ga po potrebi pripelje v sklopu tovornega vozila za odvoz. Lokacija lovilca gramoza je na prostem, kar omogoča čiščenje. Namen grobih grabelj je odstranjevanje večjih mehanskih nečistoč, ki so prisotne v odpadni vodi, in s tem zaščita vhodnega črpališča. Mehanske nečistoče se zadržijo na rešetkah. Iz rešetke se avtomatično čistijo in izločeni mehanski delci se transportirajo v kontejner. Grobe grablje in vhodno črpališče se nahajajo na platoju na levem bregu Kovornika, v armirano betonskem vkopanem objektu v obliki kinete oziroma poglobljenega jaška za namestitev črpalk. Naprava grobih grabelj se nahaja v lahkem objektu, ki omogoča zaščito pred vremenskimi neprilikami.

Odpadna voda se iz grobih grabelj preliva v vhodno črpališče odpadnih vod. V črpališču so tri potopne črpalke.

Odpadna voda se iz vhodnega črpališča črpa na dotok na kompaktno kombinirano enoto za mehansko predčiščenje. Na napravo za mehansko predčiščenje je priključen tlačni kanalizacijski vod, cevovod iz bazena za sprejem greznic in iz internega črpališča. Naprava za mehansko predčiščenje odstranjuje mehanske nečistoče na finih grabljah z razmikom 6 mm ter tudi pesek in maščobe. Enota je prezračevana in opremljena s sistemom za odstranjevanje maščob. V enoti je vključen tudi peskolov. Odstranjen pesek se iz kombinirane naprave za mehansko čiščenje transportira v pralnik peska, kjer se opere. Spran pesek se s pomočjo transporterja odstranjuje v kontejner. Vsi odpadki iz te enote so kompaktirani. Za primer okvare je enota opremljena tudi z by-passom v biološki reaktor. Kompletna naprava je locirana v pokritem prostoru.

Predvidena je vgradnja zračnega filtra za čiščenje odpadnega zraka. Na zračni filter se vodi zrak iz prostora mehanskega čiščenja in iz prostora dehidracije (strojnega odvodnjavanja odvečnega blata).

Odpadna voda iz naprave za mehansko predčiščenje doteka v kontaktni bazen, kjer se meša z aktivnim blatom. Kontaktni bazen je opremljen s potopnim mešalom in deluje v anaerobnih pogojih.

Odpadna voda iz kontaktnega bazena odteka v dva biološka reaktorja – SBR, ki sta pravokotne oblike z vmesno pregrado. Čiščenje vode po SBR postopku poteka v več stopnjah: polnjenje z mešanjem, polnjenje z aeracijo, usedanje in odliv očiščene vode. Polnjenje enega SBR reaktorja z odpadno vodo poteka medtem, ko je drugi SBR reaktor v fazi usedanja ali v fazi odliva očiščene vode. Nato pa se delovanje obeh SBR reaktorjev zamenja.

Za potrebe prezračevanja so na dnu reaktorjev nameščena membranska prezračevala, ki uvajajo zrak in s tem kisik v odpadno vodo. Komprimiran zrak se v prezračevala dovaja iz kompresorske postaje. V kompresorski postaji so nameščena tri puhala za dovajanje zraka v biološka reaktorja. Kompresorska postaja bo zvočno izolirana. Zrak bo dotekal skozi dušilce hrupa. Odvečna toplota se bo odvajala z ventilatorjema skozi dušilec zvoka. Dovajanje zraka v reaktorja se regulira preko kisik sonde. V odvisnosti od količine raztopljenega kisika v vodi, kisik sonda preko avtomatike vpliva na regulacijo in delovanje puhal.

Za potrebe mešanja in preprečevanja usedanja aktivnega blata sta v vsakem biološkem SBR reaktorju nameščeni dve počasno vrteči potopni mešali. V vsakem biološkem SBR reaktorju je potopna črpalka za črpanje blata iz SBR v kontaktni bazen.

Očiščena odpadna voda odteka iz SBR reaktorjev preko odlivalnikov bistre tekočine z usedline v objekt merilnega mesta, ki omogoča merjenje količin odpadne vode in vzorčevanje odpadne vode za potrebe spremljanja delovanja ČN in izvajanja obratovalnega monitoringa odpadnih vod. Opremljeno je z merilcem pretoka, pH sondo, merilnikom koncentracije amonijevega dušika in avtomatskim vzorčevalnikom.

Očiščena odpadna voda nato iz mernega mesta preko naprave za dezinfekcijo odteka v sprejemnik Kovornik (Cikavec).

2. Linija blata

V SBR reaktorjih so nameščene črpalke za prečrpavanje odvišnega blata v zalogovnik blata. Zalogovnik blata je opremljen s potopnim mešalom, ki meša vsebino, in z črpalko za prečrpavanje izločene vode pri zgoščevanju. Zalogovnik je namenjen za shranjevanje odvišnega blata in za zgoščanje odvišnega blata.

Zgoščeno blato se preko monočrpalke črpa na napravo za dehidracijo blata – centrifugo. Na napravi za dehidracijo blata se blato dehidrira. Nastala blatnica pa odteka po interni kanalizaciji nazaj v vstopno črpališče. Za izboljšanje efekta strojne dehidracije se blatu dodaja raztopina flokulanta, ki se pripravlja v avtomatski postaji za pripravo in doziranje flokulanta.

3. Sekundarni objekti

Čistilna naprava je opremljena s postajo za sprejem vsebine septičnih jam oziroma greznic ter malih čistilnih naprav. S cisternami se vsebine septičnih jam dovaža na čistilno napravo. Vsebina iz pripeljanih cistern se prazni skozi napravo za izločanje grobih delcev (separator) v bazen za skladiščenje tekočega dela vsebine greznic. Grobi delci se v napravi operejo in skompaktirajo in odlagajo v kontejner. Tekoči del, ki se zbira v pokritem betonskem bazenu se s pomočjo potopne črpalke, locirane v bazenu, prečrpava v majhnih in enakomernih količinah (kontrolirano doziranje) na dotok v napravo za odstranjevanje peska in maščob. Naprava za separacijo je locirana na platoju, pokritem z nadstreškom, poleg objekta predčiščenja.

V. NAČRT PARCELACIJE

13. člen

(načrt parcelacije)

Zemljiška parcela CČN obsega zemljišča s parcelnimi številkami:

del 383, 384, 385, 386, 387, 388, 389, 390, 391, 392, 393, 394, 395, 396, 397, 398, 399, 400, 401, 402, 403, 404, 405, 406, 407, 408, 409, 410, 411, 412, 413, 414, del 855, vse v katastrski občini Kovor.

Površina zemljiške parcele znaša 9279 m2.

Mejne točke parcel so opredeljene po Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu in so priloga OPPN.

Parcelacija zemljišč in lomne točke parcelacije so razvidne iz grafičnega načrta št. 3.3 »Načrt obodne parcelacije in parcelacije zemljišč«.

14. člen

(površine namenjene javnemu dobru)

Površina namenjena javnemu dobru so del rekonstruirane lokalne ceste, ki je del zemljišča s parcelno številko 855, k.o. Kovor.

Površine namenjene javnemu dobru so razvidne iz grafičnega načrta št. 3.4 »Javne površine«.

VI. ZASNOVE PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO

15. člen

(opremljenost s komunalno infrastrukturo)

Na delih, kjer komunalne ureditve potekajo v priobalnem pasu, je zagotovljen najmanj 3,0 m odmik trase od zgornjega roba brežine, da je omogočeno nemoteno izvajanje vzdrževalnih in sanacijskih del na vodotoku.

Projektno se detajlno obdela tudi detajl poteka komunalne ureditve na odsekih, kjer vod poteka v 5,0 oziroma 15,0 m pasu priobalnih zemljišč.

Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture v ureditvenem območju so:

– vsi objekti znotraj območja OPPN morajo biti priključeni na obstoječe in predvideno komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturno omrežje, in sicer kanalizacijsko, vodovodno, plinovodno, elektroenergetsko in telekomunikacijsko omrežje. Priključitev se izvede po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih vodov;

– praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati po javnih (prometnih in intervencijskih) površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav;

– v primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču, upravljavec posameznega komunalnega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost;

– trase komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov, objektov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov do ostalih naravnih ali grajenih struktur;

– gradnja infrastrukture mora potekati usklajeno;

– dopustne so naknadne in usklajene spremembe tras posameznih komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora;

– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev komunalnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega komunalnega voda po izdelanih idejnih rešitvah za to območje;

– obstoječe komunalne, energetske in telekomunikacijske vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečevati zmogljivosti v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov in pod pogojem, da so posegi v soglasju z njihovimi upravljavci;

– poleg s tem odlokom določenih ureditev komunalne opreme je dovoljena tudi gradnja drugih linijskih komunalnih vodov in naprav, v kolikor jih je treba zgraditi zaradi potreb predmetnega območja ali sistemskih potreb infrastrukture na širšem območju pod pogojem, da dodatne ureditve ne onemogočajo izvedbe ureditev po tem odloku;

– v primeru, da bo izvajalec del pri izvajanju del opazil neznano komunalno, energetsko ali telekomunikacijsko infrastrukturo, mora takoj ustaviti dela ter o tem obvestiti upravljavce posameznih infrastrukturnih vodov.

16. člen

(prometno urejanje)

Prometno se območje OPPN v smeri proti severu navezuje na lokalno cesto proti Bistrici pri Tržiču. Dovoz na plato CČN Tržič se uredi iz predvidene rekonstruirane ceste, ki vodi iz naselja Brezovo do kmetije na lokaciji južno od čistilne naprave. Rekonstrukcija ceste je predvidena po projektu »IDZ Dostopna cesta do CČN Tržič, št. P-2409, Planingbiro, Kranj, maj 2008«. Vozišče predvidene ceste je široko 6 m, z upoštevanjem razširitev v krivinah za primer srečanja dveh tovornih vozil.

Predvidena frekventnost prometa na čistilno napravo pri normalnem obratovanju čistilne naprave so cca. 6 komunalnih vozil in cca. 4 osebna vozila na dan.

Ob cesti se zagotavlja 4 vzdolžna parkirna mesta, namenjena zaposlenim in obiskovalcem.

Vse prometne površine so utrjene za vožnjo motornih vozil do 10 ton osnega pritiska. Površine vozišč so asfaltirane in omejene z betonskim ali kamnitim robnikom. Intervencijska, komunalna in dostavna vozila uporabljajo občinsko dovozno cesto in interne prometne površine znotraj kompleksa čistilne naprave. Povozne površine so asfaltirane, urejen je odvod padavinske vode.

Podane višine na trasi predvidene ceste so povzete iz projekta IDZ – Dostopna cesta do CČN Tržič. Na višine predvidene ceste se navezujejo višine obeh priključkov in višina severnega platoja. Višina južnega platoja je pogojena z maksimalnim možnim vzdolžnim sklonom interne dovozne ceste.

Višinska regulacija terena je idejna. Podrobna določitev višinskih kot terena se izvede v fazi projektne dokumentacije.

Prometna ureditev je razvidna iz grafičnega načrta 4.2 »Prometno tehnična situacija, idejna višinska regulacija, načrt intervencijskih poti«.

17. člen

(vodovod in hidrantno omrežje)

Za potrebe delovanja čistilne naprave in požarne varnosti se zgradi vodovodno omrežje. CČN Tržič se priključi na predvideni primarni vodovod mesta Tržič preko vodomernega jaška za merjenje porabe vode. Po kompleksu čistilne naprave je predviden krožni vodovod z ustrezno hidrantno mrežo. Priključni vod za potrebe CČN, ki je priključen na predvideni primarni vod, je dimenzije 100 mm. V času gradnje mora biti zagotovljena nemotena oskrba s pitno vodo. Ureditev ustreznega pritiska vodovodnega priključka bremeni investitorja.

18. člen

(kanalizacijsko omrežje)

Do levega brega vodotoka Kovornik je kanalski sistem že zgrajen. Predvidena je povezava glavnega zbiralnika iz Tržiča in priključka iz smeri Kovorja, kar omogoča priključitev kanala na lokacijo objekta grobih grabelj in vhodnega črpališča. Na vhodno črpališče se priključujejo vsi zbirni kanali, ki gravitirajo na CČN na Brezovem in črpalni vod kanalizacije s področja Sebenje, Žiganje vasi, Retenj in Zvirč. Priključni tlačni vod se opremi z merilcem pretoka. Preko mostu se uredi prečkanje potoka Kovornik (Cikavec) in priključitev na napravo za mehansko predčiščenje.

Padavinske vode obravnavanega območja se prioritetno ponikuje, pri tem so ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Če ponikanje ni možno, kar je potrebno dokazati, se padavinske vode spelje v vodotok. Pri tem se predvidi zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike. Padavinska kanalizacija dostopne ceste se odvede v najbližji vodotok. Odvodnjavanje s platoja za čiščenje cistern se vodi v dotok fekalij. S površin, kjer se opravlja servisna dejavnost in pranje vozil, se kanali vodijo preko lovilca maščob, ostale dvoriščne vode se vodijo v bližnji vodotok.

Pri načrtovanju, izvedbi in obratovanju biološke čistilne naprave je potrebno upoštevati Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07) in Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07).

19. člen

(elektroenergetsko omrežje)

Preko južnega dela območja poteka trasa 20 kV daljnovoda, za katerega se predvidi njegovo kablitev.

Za napajanje porabnikov čistilne naprave se zgradi transformatorska postaja ustrezne moči s pripadajočim SN vodom za vključevanje postaje v obstoječe SN omrežje. Do TP mora biti zagotovljen 24 urni osebni dostop z možnostjo transportne opreme. Velikost in lokacija transformatorske postaje je predvidena, se pa lahko morebitno spremeni, ko bodo poznane potrebe po električni energiji v okviru okoliških pozidav. Kot pomožni vir oskrbe v primeru izpada električne energije se koristi diesel agregat.

Pred izgradnjo transformatorske postaje s pripadajočimi SN vodi ter prestavitev daljnovoda je potrebno izdelati projekt elektrifikacije, ki mora biti posredovan v pregled in potrditev Elektro Gorenjska.

20. člen

(telekomunikacijsko omrežje)

Za CČN Tržič je predviden priključek na telekomunikacijsko omrežje v tehnološko stavbo. Novo predvidena kabelska kanalizacija se bo navezovala na obstoječ TK.

21. člen

(ravnanje z odpadki)

Za odlaganje komunalnih odpadkov se mora na gradbeni parceli urediti prostor s tipskimi zabojniki za odpadke, ki bo dostopen pooblaščeni organizaciji za odvoz. Odpadke je potrebno odstraniti v skladu z Uredbo o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 34/08). Urediti je potrebno ločeno zbiranje nevarnih odpadkov in predajo pooblaščenim zbiralcem.

22. člen

(križanja in približevanja komunalnih vodov)

Pri izgradnji komunalne infrastrukture je potrebno upoštevati priporočljive minimalne razdalje približevanja in križanja komunalnih vodov po veljavnih predpisih.

Komunalna in energetska ureditev je razvidna iz grafičnega načrta 4.3 »Zbirni načrt komunalno energetskih naprav«.

VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE, ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE

23. člen

(varstvo kulturne dediščine)

Na območju OPPN ni objektov zavarovane kulturne dediščine, ki bi bili vpisani v register kulturne dediščine.

24. člen

(varstvo okolja)

1. Splošno

Na obravnavanem območju je tangirana naravna vrednota reka Tržiška Bistrica od Pristave do izliva kot geomorfološka, hidrološka in geološka naravna vrednota državnega pomena (ev. št. 5475 V). S predmetnim posegom se v naravno vrednoto ne posega.

Rešitve v zvezi z varovanjem okolja in rešitve za preprečitev in zmanjšanje negativnih vplivov na okolje so zbrane v Poročilu o vplivih na okolje zaradi odvajanja in čiščenja odpadnih vod v Občini Tržič, št. 60-527-00-2004 (izdelal Hidroinženiring d.o.o. Ljubljana/Maribor, september 2005), kjer je opisano in ocenjeno obstoječe stanje v prostoru, značilnosti posegov in ovrednoteni njihovi vplivi na okolje.

2. Varstvo vode

Ureditev struge se izvede v sonaravni obliki – brez ravnih odsekov, iz neenakih radiev in neenakih odsekov med njimi. Širina struge se poenoti – predvsem zaradi preprečitve nadaljnjega zajedanja in nestacionarosti toka.

Na delih, kjer trasa komunalne ureditve poteka v priobalnem pasu, se zagotovi najmanj 3,0 m odmik trase od zgornjega roba brežine, da bo omogočeno nemoteno izvajanje vzdrževalnih in sanacijskih del na vodotoku.

Ne slabša se kvalitete vode. Onesnaženo vodo se predhodno očisti. Temperatura vode se ne spreminja.

Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za OPPN za gradnjo centralne čistilne naprave Tržič v delu ureditvenega območja z oznako 16 IP1 – Retnje – komunalno proizvodna cona – CČN« (ZRSVN, OE Ljubljana, december 2007), ki so priloga temu odloku.

Iztok očiščene vode ne sega v pretočni profil vodotoka, oblikovan je v naklonu brežine. Kota dna iztoka je na spodnjem robu brežine, pod koto nizke vode. Predvidi se ustrezna protierozijska zaščita struge v območju iztoka.

Na območju naravne vrednote je potrebno pri načrtovanju in izvajanju predvidenih posegov upoštevati naslednje podrobnejše in konkretne varstvene usmeritve:

– ohranja se obvodna vegetacija ob Tržiški Bistrici in v čim večji meri tudi ob potoku Kovornik (Cikavec);

– na naravno vrednoto je prepovedano odlagati odpadke;

– v Tržiško Bistrico in njene brežine se ne nasipa odkopanega materiala in gradbenih odpadkov, vse se odpelje na za ta namen urejeno deponijo;

– objekte in naprave za različne namene se na naravni vrednoti namešča oziroma se njihovo delovanje zagotavlja tako, da se ne spreminja zveznosti vodnega toka, da se ne spreminja ali bistveno ne spreminja količina vode in hitrost pretoka, prostorska in časovna razporeditev voda, smer toka, oblika in dno struge vodotoka ter, da se bistveno ne spremenijo vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote;

– vodnogospodarska dela se izvajajo sonaravno, tako da se v največji možni meri ohranjajo vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote;

– v obrežno vegetacijo se minimalno posega s sekanjem, obsekavanjem, redčenjem, zasajanjem.

3. Varstvo tal in podtalja

Zgornjo humusno plast se pravilno odstrani, deponira ter ponovno uporabi.

Ves kanalizacijski sistem se zgradi v vodotesni izvedbi. Predpisan je ustrezen preizkus vodotesnosti zgrajene kanalizacije. Odtok iz utrjenih in parkirnih površin se ustrezno uredi, da je preprečeno onesnaževanje in iztok nevarnih snovi v podtalje in vode. Prostor cisterne kurilnega olja mora imeti zadovoljivo posodo iz nepropustnih materialov zaradi zadržanja tekočine ob eventuelnem razlitju. Na iztočnem kanalu iz čistilne naprave se predvidi jašek, kjer je mogoče odvzeti vzorec vode in zagotoviti kontrolo kvalitete vode v skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 74/07).

4. Varstvo zraka

Do dodatnih obremenitev moteče emisije vonjav bo predvidoma prihajalo na ožjem območju CČN zaradi razpršenih emisij vonjav iz bazena, mehanskega predčiščenja in obdelave blata. Predvideni ukrepi pokrivanja bazenov zmanjšujejo razpršene emisije snovi in vonjav v zrak. V kolikor se bodo emisije vonjav prekomerno pojavljale v bližnji naseljeni okolici, je potrebno predvideti tudi biofilter za čiščenje z vonjavami onesnaženega zraka.

5. Varstvo pred hrupom

Dovoljena mejna raven hrupa na meji območja naprave je 48 (dbA) ponoči in 58 (dbA) podnevi. Vse rešetke za zajem zraka in odprtine prezračevalnih ventilatorjev in klimatskih naprav v objektih in prostorih s prisilnim prezračevanjem ali klimatizacijo so predvideni na jugozahodni fasadi upravne stavbe.

V primeru, da bo za čiščenje odpadnega zraka iz prostorov mehanskega predčiščenja, dehidracije blata in skladišča blata predvidena biofilterna čistilna naprava, je potrebno ventilator čistilne naprave protihrupno zaščititi.

VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM

25. člen

Na obravnavanem območju ni poplavne, plazovite in požarne ogroženosti naravnega območja. Območje spada pod VII. stopnjo potresne ogroženosti.

V OPPN so upoštevane zahteve Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07).

Voda za gašenje požarov se zagotovi iz hidrantnega omrežja, ki bo vezano na vodovodni priključek z ustreznim tlakom in pretokom. Predvideni so štirje zunanji nadzemni hidranti. Manipulacijske površine ob objektih CČN morajo zagotavljati ustrezen dovoz in najmanj eno delovno površino za intervencijska vozila.

Pri projektiranju objektov je potrebno predvideti vse pasivne in aktivne ukrepe varstva pred požarom v skladu z zakonodajo s področja varstva pred požarom.

IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE

26. člen

Zaradi različnosti posegov in relativne medsebojne neodvisnosti je možno prostorske ureditve v območju OPPN izvesti fazno in medsebojno neodvisno.

Zaključene faze so naslednje:

– vse ureditve v zvezi z gradnjo CČN skupaj s prometnim priključkom,

– rekonstrukcija lokalne ceste v območju OPPN,

– ureditve vodotoka in morebitnih komunalnih vodov.

X. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV

27. člen

Tlorisni gabariti objektov

Odstopanja so lahko do +1.00 m, navzdol ni omejitev.

Izven gabarita stavb lahko segajo nadstreški nad vhodi in oblikovni poudarki posamezne fasade, ki ne presegajo 10% tlorisne površine.

Višinski gabariti objektov

Odstopanja so lahko do +1.00 m, navzdol ni omejitev.

Višinska regulacija terena

Odstopanja so lahko do +1.00 m.

Komunalni vodi, objekti in naprave

Izjemoma so dopustne spremembe tras posameznih komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora pod pogojem, da so ureditve v soglasju z njihovimi upravljavci in skladne z njihovimi programi.

Odstopanja v poziciji objektov in manipulativnih površin so dopustna v skladu z ostalimi parametri.

XI. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN

28. člen

Po prenehanju veljavnosti OPPN so dovoljeni vsi posegi v skladu s prostorsko ureditvenimi pogoji občine oziroma z občinskim prostorskim načrtom.

XII. SEZNAM PRILOG K OPPN

29. člen

Priloge OPPN so:

1. Izvleček iz strateškega prostorskega plana

2. Prikaz stanja prostora

3. Strokovne podlage:

– IDZ Ureditev potoka Cikavec na območju OPPN Tržič, št. H-106 (izdelal PHCE Projekta, hidrotehnika, cesta in ekologija d.o.o., 1118 Ljubljana, junij 2008)

– IDZ Dostopna cesta do CČN Tržič, št. P-2409 (izdelal Planingbiro Kranj d.o.o., Kranj, maj 2008)

– Poročilu o vplivih na okolje zaradi odvajanja in čiščenja odpadnih vod v občini Tržič, št. 60-527-00-2004 (izdelal Hidroinženiring d.o.o. Ljubljana/Maribor, september 2005)

4. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora

5. Obrazložitev in utemeljitev OPPN

6. Povzetek za javnost.

XIII. KONČNE DOLOČBE

30. člen

(obveznosti investitorjev in izvajalcev)

V času gradnje so investitorji dolžni zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod, zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in vodotok.

Po končani gradnji je potrebno odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je potrebno biotehnično, ekološko, krajinsko ustrezno urediti in sanirati na lastne stroške. Pred začetkom gradnje je treba skupaj z upravljalci vodov evidentirati stanje obstoječe infrastrukture in zaščititi vse obstoječe komunalne, energetske in telekomunikacijske objekte, vode in naprave. Gradbišče mora biti zavarovano tako, da se zagotovi varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč.

V času gradnje in v času obratovanja je treba zagotoviti nemoteno prometno, komunalno, energetsko in telekomunikacijsko oskrbo obstoječih objektov. Sočasno z izgradnjo objektov mora biti zagotovljena prestavitev vseh infrastrukturnih vodov, objektov in naprav, potrebnih za nemoteno delovanje obstoječih objektov v času gradnje in po njej. Morebitne poškodbe okoliških objektov, vodov in naprav, nastalih v času gradnje, mora investitor sanirati. Morebitne stroške prestavitev in poškodb glede na stanje, situacijo in globino vodov, nosi investitor izvedbe občinskega podrobnega prostorskega načrta.

Investitor mora nadomestiti izpad dohodka iz kmetijskih površin, ki bodo morebiti začasno izvzete iz kmetijske rabe. Po končani gradnji se začasno uporabljena kmetijska zemljišča vzpostavi v prvotno stanje. Investitor je dolžan omogočiti dostop na kmetijska zemljišča v času izgradnje in po njej.

31. člen

(vpogled)

Kartografski del OPPN z mnenji in smernicami pristojnih nosilcev urejanja prostora je stalno na vpogled pri:

– Občini Tržič, Uradu za urejanja prostora,

– Upravni enoti Tržič, Oddelku za kmetijske, gospodarske in gradbene zadeve.

32. člen

(nadzorstvo)

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna inšpekcijska služba.

33. člen

(uveljavitev)

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 350-0003/2007-31

Tržič, dne 11. decembra 2008

Župan

Občine Tržič

Borut Sajovic l.r.