Na
podlagi 57. do 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP,
43/11 – ZKZ-C, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US. 14/15 –
ZUUJFO) in 14. člena Statuta Občine Semič
(uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 57/10, 27/16) je
Občinski svet Občine Semič na 21. redni seji dne 20. 1. 2022 sprejel |
|
O D L O K |
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) za kamnolom Topli vrh
širitev obstoječega pridobivalnega prostora |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(Podlaga občinskega podrobnega prostorskega načrta) |
|
(1) S tem odlokom se ob upoštevanju Občinskega prostorskega načrta Odlok
o občinskem prostorskem načrtu Občine Semič (Uradni list RS, št. 60/13,
105/15, 52/16) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) za
kamnolom Topli vrh – širitev obstoječega pridobivalnega prostora – v
nadaljnjem besedilu OPPN. |
(2) OPPN je izdelal projektivni biro Region Brežice d.o.o. pod
št. 3230/U-18. |
|
2. člen |
|
(Vsebina OPPN) |
|
OPPN
vsebuje odlok, tekstualni del, grafični del in priloge z naslednjo
vsebino: |
I. |
Odlok |
|
II. |
Tekstualni del OPPN za kamnolom Topli vrh –
širitev obstoječega pridobivalnega prostora |
|
1. |
Opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z
OPPN za kamnolom Topli vrh – širitev obstoječega pridobivalnega
prostora |
|
2. |
Umestitev načrtovane ureditve v prostor |
|
2.1. |
Opis vplivov in povezav prostorskih
ureditev s sosednjimi območji |
|
2.2. |
Opis rešitev načrtovanih objektov in
površin |
|
2.3. |
Pogoji in usmeritve za projektiranje in
gradnjo |
|
3. |
Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede
priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro |
|
3.1. |
Pogoji za prometno urejanje |
|
3.2. |
Pogoji za komunalno in energetsko urejanje |
|
4. |
Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje
kulturne dediščine |
|
5. |
Rešitve in ukrepi za varovanje okolja,
naravnih virov in ohranjanja narave |
|
6. |
Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred
požarom |
|
7. |
Etapnost izvedbe prostorske ureditve |
|
8. |
Velikost dopustnih odstopanj od
funkcionalnih oblikovnih in tehničnih rešitev |
|
III. |
Grafični del OPPN za kamnolom Topli vrh –
širitev obstoječega pridobivalnega prostora: |
|
U1. |
Prikazi kartografskega dela OPN Občine
Semič in drugih državnih vsebin |
M
1:5000 |
U2. |
Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem |
|
U2.1. |
Pregledna situacija |
M
1:5000 |
U2.2. |
Geodetski načrt |
M
1:1000 |
U2.3. |
Situacija obstoječega stanja |
M
1:1000 |
U3. |
Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi
območji |
M
1:5000 |
U4.1. |
Ureditvena situacija v času pridobivanja |
M
1:1000 |
U4.2. |
Ureditvena situacija po sanaciji in
rekultivaciji |
M
1:1000 |
U5. |
Prikaz ureditev glede poteka omrežij in
priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter
grajeno javno dobro – situacija infrastrukture |
M
1:1000 |
U6. |
Prikaz ureditev potrebnih za varovanje
okolja, naravnih virov in ohranjanje narave in ureditev
potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, vključno z varstvom pred požarom |
M
1:1000 |
U7. |
Načrt parcelacije |
M
1:1000 |
IV. |
Seznam prilog: |
|
1. |
Povzetek za javnost |
|
2. |
Seznam nosilcev urejanja prostora, ki so
podali smernice in mnenja za pripravo OPPN za kamnolom Topli vrh
– širitev obstoječega pridobivalnega prostora |
|
3. |
Smernice in mnenja nosilcev urejanja
prostora ter morebitne strokovne podlage ostalih služb |
|
4. |
Okoljsko poročilo |
|
5. |
Seznam veljavne zakonodaje upoštevane pri
izdelavi OPPN za kamnolom Topli vrh – širitev obstoječega
pridobivalnega prostora |
|
6. |
Izvleček iz OPN Občine Semič, ki se nanaša
na obravnavano območje OPPN za kamnolom Topli vrh – širitev
obstoječega pridobivalnega prostora |
|
7. |
Prikaz stanja okolja |
|
8. |
Strokovne podlage na katerih temeljijo
rešitve OPPN za kamnolom Topli vrh – širitev obstoječega
pridobivalnega prostora |
|
9. |
Obrazložitev in utemeljitev OPPN za
kamnolom Topli vrh – širitev obstoječega pridobivalnega prostora |
|
|
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE |
|
3. člen |
|
(Namen OPPN) |
|
(1) S tem OPPN se podrobneje načrtujejo prostorske ureditve v kamnolomu
Topli vrh (širitev obstoječega pridobivalnega prostora). |
(2) Namen OPPN je določitev prostorsko izvedbenih pogojev glede
namembnosti in vrste posegov v prostor, glede lege objektov, velikosti
in oblikovanja, pogojev in meril za parcelacijo, glede priključevanja
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave,
varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami, obrambnih potreb in pogojev glede varovanja zdravja. |
|
4. člen |
|
(Obseg ureditvenega območja) |
|
(1) Ureditveno območje OPPNje velikosti cca 4,0 ha. |
(2) Območje urejanja z OPPN obsega parcelo številka 12/1, k.o.
Črmošnjice in se nahaja v neposrednem nadaljevanju obstoječega
pridobivalnega prostora kamnoloma Topli vrh, za katerega je samo v
manjšem delu ugotovljen pridobivalni prostor ter podeljena rudarska
pravica in sklenjena koncesijska pogodba. |
(3) Meja območja je razvidna na grafičnih prilogah. |
|
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR |
|
5. člen |
|
(Opis vplivov in povezav prostorskih ureditev s sosednjimi območji) |
|
(1) Območje kamnoloma Topli vrh je prometno in infrastrukturno že
urejeno. |
(2) Območje urejanja z OPPN, obstoječi kamnolom Topli vrh, se nahaja na
vzhodnem pobočju Toplega vrha, ki leži cca 900 m od najbližjih
stanovanjskih objektov kraja Črmošnjice. Pod pobočjem, na oddaljenosti
cca 280 m od kamnoloma, teče potok Črmošnjičica in poteka regionalna
cesta R1 1177 Soteska–Črmošnjice, na katero se priključi turistična
cesta RT 938/2503 Črmošnjice–Komarna vas–Gričice, s katere je po gozdni
cesti 079242 Črmošnjiška–Kamnolom omogočen dovoz do kamnoloma. |
Kamnolom je oddaljen od območja poselitve in je dobro dostopen ter
povezan z bližnjo in daljno okolico preko obstoječega cestnega omrežja. |
(3) Predvidena ureditev predstavlja širitev obstoječega pridobivalnega
prostora in nadaljevanje že obstoječe aktivnosti v prostoru
(pridobivanje dolomita) z navezavo na obstoječe prometne in
infrastrukturne ureditve. |
(4) Vplivi na neposredno okolico v času izkoriščanja v obliki začasne
degradacije naravnega okolja ter motenj zaradi razstreljevanja in
mehanizacije pri tehnološkem procesu so neizogibni, vendar je cilj z
uporabo sodobnih in nadzorovanih metod in tehnološke opreme, z
upoštevanjem preventivnih ukrepov in z optimalno izbrano odkopno metodo,
katera bo omogočala sprotno sanacijo in rekultivacijo, jih omiliti
oziroma zmanjšati na minimum. |
|
6. člen |
|
(Umestitev v prostor) |
|
(1) Koncept ureditve, pridobivanja, sanacije in rekultivacije je
zasnovan na način, da se v največji meri upoštevajo in izkoristijo že
obstoječe danosti in ureditve v prostoru. |
(2) Širitev pridobivalnega prostora se formira v neposrednem
nadaljevanju obstoječega, predvidena ureditev predstavlja novo zasnovo
celotnega kamnoloma, ki obsega celotno območje OPPN – formirata se nova
osnovna platoja in nove etaže, čemur se smiselno prilagodijo vse
obstoječe ureditve. Dovoz na območje OPPN ostaja obstoječ z gozdne ceste
v makadamski izvedbi. |
(3) Saniran in rekultiviran peskokop bo ponovno gozdna površina. |
|
7. člen |
|
(Vrste dopustnih gradenj) |
|
Na
območju OPPN je dovoljena: |
– gradnja objektov |
– rekonstrukcija objektov |
– rušitve objektov |
– sprememba namembnosti (skladno z dopustnimi dejavnostmi) |
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov |
– vzdrževanje objektov. |
|
8. člen |
|
(Vrste dopustnih objektov) |
|
(1) Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste objektov skladno s
predpisi, ki določajo klasifikacijo vrst objektov CC-SI glede na namen
uporabe objektov in določajo merila za razvrščanje objektov glede na
zahtevnost (danes: Uredba o razvrščanju objektov Uradni list RS,
št. 37/18): |
1 |
stavbe |
|
1274 |
druge stavbe, ki niso uvrščene drugje
(nadstrešnica) |
2 |
gradbeni inženirski objekti |
|
21121 |
lokalne ceste in javne poti,
nekategorizirane ceste in gozdne ceste |
|
23010 |
objekti za pridobivanje in izkoriščanje
mineralnih surovin |
|
24205 |
drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso
uvrščeni drugje (ograje; oporni zidovi; objekti za zadrževanje
plazov) |
|
3111 |
trajno reliefno preoblikovanje terena |
(2) Na območju OPPN je dovoljena gradnja naslednjih enostavnih in
nezahtevnih objektov: nadstrešnica do vključno 50 m2; ograja;
podporni zid; priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture;
kolesarska pot, pešpot, gozdne ceste, jahalne steze in podobno; prometna
signalizacija in prometna oprema; vkopani zadrževalniki in podobni
objekti za akumulacijo vode prostornine do 2000 m³; utrjene površine,
utrjene brežine; ekološki otoki, urbana oprema, objekti za oglaševanje
in informacijski panoji; proizvod kot celota dan na trg (gradbiščni
kontejner, sanitarni WC kontejner); merilna mesta za opazovanje naravnih
pojavov, naravnih virov in stanja okolja. |
|
9. člen |
|
(Vrste dopustnih dejavnosti) |
|
(1) Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dejavnosti skladno s
predpisi, ki urejajo klasifikacijo dejavnosti (danes: Uredba o uvedbi in
uporabi standardne klasifikacije dejavnosti Uradni list RS, št. 17/08): |
A |
KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO |
|
– dovoljeno je: |
(02) Gozdarstvo |
|
|
(02.1) Gojenje gozdov in druge gozdarske
dejavnosti |
|
|
(02.2) Sečnja |
|
|
(02.4) Storitve za gozdarstvo |
B |
RUDARSTVO |
|
– dovoljeno je: |
(08.11) Pridobivanje kamna |
|
|
(09.900)Storitve za drugo rudarjenje
(raziskovalne storitve, jemanje vzorcev, geološka opazovanja,
vrtanje in sondiranje) |
|
10. člen |
|
(Pogoji in usmeritve za gradnjo) |
|
(1) Na območju OPPN se izvaja širitev obstoječega pridobivalnega
prostora s sprotno sanacijo in rekultivacijo. |
(2) Pred pričetkom raziskovalnih ter pripravljalnih del in eksploatacije
je potrebno pridobiti rudarsko pravico za gospodarsko izkoriščanje
skladno s predpisi s področja rudarstva (danes: Zakon o rudarstvu
ZRud-1, Uradni list RS, št. 61/10, 62/10 – popr., 76/10 – ZRud-1A, 57/12
– ZRud-1B, 111/13 – ZRud-1C, 14/14 – ZRud-1 – UPB3, 61/17 – GZ). |
|
11. člen |
|
(Ureditev v času pridobivanja) |
|
(1) Znotraj celotnega območja OPPN se izvede širitev oziroma
nadaljevanje obstoječega pridobivalnega prostora – formira se nova
zasnova celotnega kamnoloma in se temu smiselno prilagodijo vse
obstoječe ureditve. |
Smeri odpiranja in napredovanja, kakor tudi odkopna metoda se
prilagodijo obstoječim razmeram in sprotnim raziskavam. |
(2) Pridobivanje s sprotno sanacijo in rekultivacijo se bo izvajalo
fazno, faznost se prilagodi na naravne danosti in potrebe optimizacije
tehnoloških procesov pri izvajanju odkopavanja. |
(3) Pred začetkom pridobivanja je potrebno izvesti posek posameznih
dreves in grmičevja ter odkrivanje površin. Odkrivko se transportira na
odlagališča za potrebe bodoče sanacije in rekultivacije – humus in
jalovina se deponirata ločeno. |
Posek in odkrivanje se izvaja samo v obsegu, ki predstavlja površino
predvideno za takojšnji pričetek pridobivanja. |
(4) Osnovna odkopna metoda je pridobivanje »od spodaj navzgor«, katera
omogoča minimalne potrebne posege v prostor, ne povzroča takojšnjega
odprtja velikih površin in omogoča sprotno sanacijo in rekultivacijo. |
(5) Pridobivanje se izvaja z vrtanjem in občasnim razstreljevanjem;
odstreljeni material se z etaž odriva z bagrom, buldožerjem in
nakladalcem – premet materiala, drobljenje in sejanje se izvaja z
mobilno drobilno-sejalnimi napravami; pridobljeni agregat se deponira na
osnovnem platoju; nakladanje in transport materiala se izvaja s
sodobnimi nakladalci in kamioni nosilnosti do 15 m³. |
(6) Za potrebe vzdrževanja mehanizacije in začasnega zbiranja odpadkov
ter za potrebe zaposlenih, se na osnovnem platoju izvede delno nadkrita
nepropustna pralna ploščad in se postavita kontejner za zaposlene ter
premični sanitarni WC kontejner. |
(7) V času pridobivanja je potrebno omogočiti neovirane dostope do
obstoječih, kakor tudi do sprotno saniranih in rekultiviranih gozdnih
površin – dovoljeno je ohranjanje, vzdrževanje in rekonstruiranje
obstoječih ter tudi umeščanje novih gozdnih poti. |
(8) Vse ureditve in dejavnosti na območju kamnoloma morajo biti
podrejene ohranjanju naravnih razmer in vzpostavitvi ekološkega
ravnovesja na eksploatacijskem območju. |
|
12. člen |
|
(Sprotna sanacija in rekultivacija) |
|
(1) V času pridobivanja se izvaja sprotna sanacija in rekultivacija –
predpisane naklone končnih brežin in oblikovanje reliefa se izvaja
sproti z odkopavanjem, katero naj bo kontrolirano in usmerjeno tako, da
so po končanem izkopu, razen nasutja krovnih plasti, nujni le manjši
korekcijski posegi. Območje kamnoloma, ki sega izven območja določenega
z OPPN, se sanira v najkrajšem možnem času. Istočasno se ukine in sanira
obstoječe dostopne poti s severnega območja kamnoloma. |
(2) Tehnična sanacija se izvaja sproti, z zasipavanjem izkoriščenih
delov z jalovino ter prekrivanjem s humusom v deb. 0,3 do 0,5 m (robovi
končnih sanacijskih etaž – berm se izvedejo z večjimi kosi kamnine
prekrite s travno rušo). Končni naklon saniranih brežin je odvisen od
oblikovanja in geoloških pogojev – naklone je potrebno verificirati s
stabilnostnim izračunom v projektnih rešitvah Rudarskega projekta. |
(3) Po končani eksploataciji kamnoloma Topli vrh je potrebno v sklopu
sanacije in rekultivacije odstraniti vse za potrebe izvajanja del
postavljene provizorije in odstraniti vse ostanke začasnih deponij. |
(4) Na predelih, kjer posledic odkopavanja ni mogoče v celoti odpraviti,
je potrebno izvesti ukrepe zavarovanja, da se izključi nevarnost za
zdravje ljudi in živali. |
(5) Sanacija se zaključi z izvedbo rekultivacije etaž in brežin z
zatravitvijo in pogozditvijo z avtohtonimi grmovnimi in drevesnimi
vrstami – končna ureditev je gozdna površina. |
(6) Pri načrtovanju in izvedbi se smiselno upoštevajo tudi določila
30. člena tega odloka. |
|
13. člen |
|
(Pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov) |
|
(1) Na območju OPPN je skladno s predpisi, ki določajo vrste objektov
glede na zahtevnost (danes: Uredba o razvrščanju objektov, Uradni list
RS, št. 37/18) dovoljena gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, ki
sovpadajo z dopustnimi dejavnostmi ter pod pogojem, da nimajo negativnih
vplivov na okolje, ne zahtevajo večjih posegov ter ohranjajo naravne
razmere območja (nadstrešnica, ograje, podporni zidovi, gozdne poti,
učne poti, sprehajalne poti, kolesarske in jahalne poti, opazovalnice,
informacijske table). |
(2) Objekti morajo biti gradbeno in oblikovno kvalitetni, dovoljeni so
le takšni načini gradnje, ki ne spreminjajo predvidene krajinske in
reliefne značilnosti. |
|
14. člen |
|
(Usmeritve za ureditev zelenih in gozdnih površin) |
|
(1) Ozelenitve in pogozditve območja peskokopa se izvajajo načrtno in
sprotno z zatravitvijo in zasaditvijo avtohtonih grmovnih in drevesnih
vrst – izvaja se sprotna zasaditev brežin z namenom čim hitrejše zarasti
območja in vzpostavitve ugodnih pogojev za človeka in živali. |
(2) Pri načrtovanju in izvedbi se smiselno upoštevajo tudi določila
29. člena tega odloka. |
|
15. člen |
|
(Lega objektov na zemljišču) |
|
Lega
kamnoloma Topli vrh je definirana z mejo območja OPPN, ki je enaka
obstoječi parcelni meji in mejo pridobivalnega prostora ter je prikazana
v grafičnem delu na ureditvenih situacijah. |
|
16. člen |
|
(Velikost in oblika parcel) |
|
Obstoječa parcelacija – razporeditev in velikost obstoječih parcel se ne
spreminja. |
|
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA
OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
|
17. člen |
|
(1) Območje kamnoloma Topli vrh je prometno urejeno in ni
infrastrukturno opremljeno, gradnja novih prometnic in infrastrukturnih
vodov na območju OPPN ni predvidena. |
(2) Načrtovanje in posegi v varovalnih pasovih posameznih
infrastrukturnih omrežij se izvaja skladno z veljavnimi predpisi s
področja gradnje, obratovanja in vzdrževanja posameznih omrežij, pod
tehničnimi pogoji upravljavcev posameznih omrežij podanimi s smernicami
in mnenji k OPPN in s pridobitvijo njihovega soglasja. Posegi in gradnja
se izvajajo pod njihovim nadzorom. |
|
18. člen |
|
(Pogoji za prometno urejanje) |
|
(1) Dovoz oziroma dostop do območja OPPN ostane obstoječ z gozdne ceste
079242 Črmošnjiška–Kamnolom v makadamski izvedbi, ki je namenjena
internemu prometu in se priključuje na RT 938/2503 Črmošnjice–Komarna
vas–Gričice. |
(2) Zasnova urejanja in odkopna metoda pridobivanja omogoča vodenje
transportnih poti znotraj kamnoloma samega (osnovna platoja, dostopi do
etaž, etaže), le-te so namenjene delovnemu procesu z delovnimi stroji
ter tudi dostopu do gozdnih površin. |
(3) Pri vseh predvidenih ureditvah je potrebno upoštevati zaščito
obstoječe gozdne ceste in transportnih poti pred erozijo. Meteorne in
druge morebitne odpadne vode iz območja OPPN ne smejo biti speljane na
cesto ali v naprave za odvodnjavanje ceste. |
(4) Če bi zaradi gradnje prišlo do onesnaženja javne površine, jo mora
investitor oziroma izvajalec očistiti in povrniti v prvotno stanje. |
(5) Zaradi širitve obstoječega pridobivalnega prostora dolomita se
pričakuje prekomerna obremenitev državne ceste R1-216, na odseku 1177
Soteska–Črmošnjice in RT-938, na odseku 2503 Črmošnjice–Komarna
vas–Gričice s tovornimi vozili. Skladno z drugim odstavkom 38. člena
Zakona o cestah mora povzročitelj pri prekomerni prometni obremenitvi
javne ceste nositi sorazmeren del stroškov investicijskega vzdrževanja
javne ceste, katerega vzrok je povečana obremenitev s tovornimi vozili,
ki pri povprečnem obsegu in strukturi cestnega prometa ne bi bilo
potrebno. |
(6) Pri načrtovanju in izvedbi se smiselno upoštevajo tudi določila
28. člena tega odloka. |
|
Pogoji za komunalno in elektroenergetsko omrežje ter omrežje zvez |
|
19. člen |
|
(Vodovodno omrežje) |
|
Na
območju OPPN ni vodovodnega omrežja, nove vodovodne povezave in novi
priključki niso predvideni. |
|
20. člen |
|
(Kanalizacija) |
|
(1) Komunalne odpadne vode: na območju OPPN ni komunalnih odpadnih voda,
novi kanalizacijski vodi in priključki niso predvideni. |
(2) Padavinske odpadne vode: na območju OPPN padavinske vode razpršeno
ponikajo; na območju osnovnega platoja z delno nadkrito nepropustno
pralno ploščadjo in kontejnerjem za zaposlene se vode s pralne ploščadi
očiščene v usedalniku in lovilcu olj vodijo v ponikovalnico, vode s
strešin pa v zbiralnik vode, eventualni višek preko preliva v
ponikovalnico. |
|
21. člen |
|
(Elektroenergetsko omrežje) |
|
(1) Na območju OPPN ni obstoječih SN in NN naprav in vodov, nove
elektroenergetske povezave in priključki niso predvideni. |
(2) Pod kamnolomom se ob potoku Črmošnjičica nahaja 20 kV prostozračni
daljnovod in transformatorska postaja TP Črmošnjice vodovod 20/0,4 kV.
Proizvodno tehnologijo je potrebno prilagoditi, da ne bo ogrožala
elektroenergetskih naprav v dolini (morebitno padanje in kotaljenje
kamnov). |
|
22. člen |
|
(Omrežje zvez) |
|
Na
območju OPPN ni omrežja zvez, nove povezave in priključki niso
predvideni. |
|
V. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
|
23. člen |
|
(Varstvo kulturne dediščine) |
|
(1) Ureditve na območju OPPN ne posegajo v varovan objekt ali
evidentirano območje kulturne dediščine. |
(2) Območje OPPN se na zahodu dotika: registriranega arheološkega
najdišča Črmošnjice – Gradišče Topli vrh (EŠD 26878) in vplivnega
območja registrirane dediščine Topli vrh nad Črmošnjicami – Opuščena
kočevarska vas (EŠD 19513) in se nahaja v bližini: stavbne dediščine
Topli vrh nad Črmošnjicami – Razvaline cerkve sv. Petra in Pavla (EŠD
2812). |
(3) Topli vrh je ena redkih kočevarskih vasi, pri kateri se je ohranila
cerkev z zvonikom kot poudarek v prostoru, predvsem pa se je ohranilo
široko območje kulturne krajine – kmetijskih površin nekdanje vasi na
južni vzpetini nad vasjo, po kateri je vas dobila ime Topli vrh. Na
območju se izvaja pašniška dejavnost, ki ohranja podobo kulturne krajine
in se varuje kot vplivno območje nekdanje vasi. Na vrhu vzpetine je
arheološko najdišče – Gradišče Topli vrh, ki priča o poselitvi tega
prostora že v času bakrene dobe. |
(4) Predlog ureditve predstavlja povečanje površin kamnoloma, kar pomeni
tudi povečanje njegove že sedaj moteče vidne izpostavljenosti. Dolina
Črmošnjic je razvojno opredeljena kot območje turizma – tako v smislu
zimskega (smučišče Gače) kot letnega turizma (Kočevski Rog) ter
poudarjenih naravnih vrednot in kulturne dediščine (območje poselitve
Kočevarjev s pripadajočimi obdelovalnimi površinami). |
(5) Dejavnost kamnoloma je v takšnem okolju z vidika varstva kulturne
dediščine moteča. Na severni strani obstoječi kamnolom že presega
območje OPPN, zato je v tistem delu potrebna takojšnja sanacija. Na
zahodni strani je načrtovani pridobivalni prostor odmaknjen od meja
varovanih območij (območja dediščine in vplivnega območja), kar omogoča
ohranitev pasu gozdne vegetacije med območji dediščine in kamnolomom. Z
ohranitvijo zadostnega pasu vegetacije se zmanjša negativni vpliv na
kulturno dediščino in prepreči vizualno degradacijo območja kulturne
dediščine. |
|
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN
OHRANJANJA NARAVE |
|
24. člen |
|
(1) Ministrstvo za okolje in prostor je dne 22. 5. 2019 izdalo odločbo
št. 35409-18/2019/14, da je v postopku priprave OPPN za kamnolom Topli
vrh potrebno izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje. |
(2) Izdelano je Okoljsko poročilo za OPPN za kamnolom Topli vrh in je
pridobljeno obvestilo o ustreznosti okoljskega poročila in mnenje o
sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na okolje (št. 35409-18/2019-31 z
dne 2. 9. 2020). |
|
25. člen |
|
(Varovanje pred onesnaženjem tal) |
|
(1) Območje OPPN se ne nahaja v erozijskem območju. |
(2) V času pridobivanja je potrebno zagotoviti vse varnostne ukrepe in
tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje voda,
izlitje nevarnih tekočin na prosto ali v zemljo. |
(3) Pred pričetkom pridobivanja je potrebno odstraniti in znotraj
območja kamnoloma ločeno deponirati humus in jalovino (humus se lahko
deponira tudi na obrobju etaž, če se izkaže potreba po njegovi hitri
uporabi). Oboje, jalovina in humus, se uporabita pri sanaciji in
rekultivaciji. |
(4) Humus in jalovina morata biti deponirana na način, da se prepreči
erozija in zmanjšanje stabilnosti zemljine. |
(5) V času pridobivanja je potrebno izvajati sprotno sanacijo brežin na
izkoriščenem delu. |
(6) Za sanacijo in rekultivacijo se lahko uporabijo le zemeljski izkopi,
ki so nastali znotraj območja OPPN in drugi inertni materiali. Za
sanacijo je prepovedano uporabljati odpadke. |
(7) Mehanizacija, ki se uporablja za izkop in odvoz materiala mora biti
vzdrževana in tehnično brezhibna. Osebje, ki rokuje z mehanizacijo, mora
biti ustrezno usposobljeno za ravnanje ob nesrečah in nepredvidenih
izlitjih. V primeru nesreče ali nepredvidenega izlitja je takoj potrebno
pristopiti k sanaciji in obvestiti pristojne organe. |
(8) V času pridobivanja, sprotne sanacije in rekultivacije je potrebno
zagotoviti vse varnostne ukrepe in tako organizacijo, da bo preprečeno
izlitje nevarnih tekočin na prosto ali v zemljo – servisiranje,
vzdrževanje in kratkotrajno zadrževanje mehanizacije (ko le-ta niso v
uporabi) je dovoljeno izključno na nepropustni pralni ploščadi na
osnovnem platoju – onemogočeno mora biti iztekanje v okolje, prostor
mora biti opremljen z adsorpcijskimi materiali, ki se jih lahko uporabi
v primeru morebitnega izlitja. |
(9) Vse odpadke, ki bodo nastajali pri tehnoloških procesih pridobivanja
je potrebno zbirati v primernih posodah, ki so namenjena za skladiščenje
odpadkov. Začasno zbiranje odpadkov, pred oddajo pooblaščenim podjetjem,
se vrši na nadkritem delu pralne ploščadi (prostor, kjer se odpadki
skladiščijo, naj bo utrjen, pokrit, brez odtokov in odporen na tekočine,
ki se v tem prostoru zbirajo). |
(10) Skladiščenje goriva, maziva, razstreliv in drugih eksplozivnih
sredstev v kamnolomu ni predvideno. Mehanizacija se z gorivom, ki se ga
sproti dovaža, oskrbuje na pralni ploščadi. |
(11) Po končanem pridobivanju je potrebno odstraniti vse za potrebe
pridobivanja postavljene začasne in pomožne objekte ter odstraniti vse
ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je potrebno
sanirati in krajinsko ustrezno urediti. |
(12) Pri načrtovanju in izvedbi se smiselno upoštevajo tudi določila
28. člena tega odloka. |
(13) Upoštevajo se omilitveni ukrepi: |
– Pretakanje goriva, dolivanje in menjavo olj v delovnih strojih se
lahko izvaja le na pretakališču, ki je lahko tudi urejeno parkirišče.
Tehnična ureditev pretakališča naj omogoča zbiranje potencialno razlitih
nevarnih snovi v nepropusten rezervoar in kasnejšo predajo pooblaščeni
organizaciji. |
– Odvajanje odpadnih padavinskih voda s take površine naj bo speljano
preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in preko peščenih ali drugih
ustreznih filtrov. |
– Transportni in gradbeni stroji, ki se bodo uporabljali, morajo biti
tehnično brezhibni in ustrezno vzdrževani. |
– Dlje časa obstoječe vrtine na območju kamnoloma se zaščiti na način,
da se vanje ne nabira voda. |
(14) Spremljanje stanja okolja: |
– Investitor zagotavlja spremljanje kazalcev stanja okolja določenih v
okoljskem poročilu (urejeno parkirišče za stroje in ostala motorna
vozila kamnoloma, kršenje režima vodovarstvenega območja) in podatke
prikaže javnosti v obliki poročila ter tudi spremlja izvajanje podanih
omilitvenih ukrepov. |
– Iz
spremljanja predlaganih kazalcev bo razvidno ali se stanje okolja na
območju OPPN in širše izboljšuje ali slabša in ali se uresničuje
opredeljeni okoljski cilj. Za spremljanje stanja je zadolžen investitor. |
|
26. člen |
|
(Varovanje pred prekomernim hrupom in vibracijami) |
|
Hrup |
(1) Skladno s predpisi, ki urejajo mejne vrednosti kazalcev hrupa
(danes: Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju Uradni list
RS, št. 43/18) se obravnavani poseg nahaja v IV. stopnji varstva pred
hrupom, neposredna okolica tudi v IV. stopnji varstva pred hrupom. |
(2) Predvideno nadaljevanje izkoriščanja na isti lokaciji ne predvideva
povišanja ravni hrupa glede na obstoječo obremenjenost – med območjem
pridobivanja in najbližjimi obstoječimi objekti so gozdne površine, ki
predstavljajo naravno protihrupno bariero; vir hrupa se bo premikal po
območju izkoriščanja in bo oddaljen več kot 200 m od najbližjih
obstoječih objektov (vodohran in razvaline cerkve sv. Petra in Pavla). |
(3) V času pridobivanja materiala bo izvor hrupa predstavljalo vrtanje
in razstreljevanje, delovanje strojev in manipulacija z materialom, dela
se bodo izvajala le v dnevnem času od 6. do 18. ure. |
(4) Vsi stroji in oprema morajo biti ustrezno tehnično opremljeni za
zmanjševanje hrupa ter redno vzdrževani in nadzorovani. |
Vibracije |
(5) Nadaljevanje izkoriščanja na isti lokaciji ne predvideva povečanja
hitrosti vibracij pri najbližjih obstoječih objektih – hitrosti vibracij
zaradi razstreljevanja ne smejo presegati dovoljenih mejnih vrednosti. |
(6) V času pridobivanja materiala bodo nastajale vibracije ob
razstreljevanju, ki se bo v kamnolomu izvajalo približno 1 krat na mesec
oziroma približno 12 krat na leto. Razstreljevanje mora biti načrtovano
tako, da je zagotovljena varnost najbližjih objektov. Pri
razstreljevanju v kamnolomu se je potrebno držati veljavnih predpisov za
tovrstna dela, in sicer: Zakona o eksplozivih, Zakona o prevozu
nevarnega blaga, Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in
zdravja pri delu in o tehničnih ukrepih za dela pri razstreljevanju,
kadar gre za raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin, izvajanje
drugih rudarskih del in izvajanje razstreljevalnih del v drugih
dejavnostih, Pravilnika o evidencah o eksplozivih, ki jih vodijo pravne
osebe in podjetniki in Pravilnika o strokovni usposobljenosti za delo z
eksplozivi ter Rudarskega projekta. |
(7) Poleg tega je potrebno spoštovati navodila proizvajalcev razstreliva
in razstrelilnih sredstev. Do sprejema ustreznih državnih predpisov je
treba spoštovati določila standardov za zagotovitev potresne varnosti
pri razstreljevanju (standard DIN 4150, avstrijske norme ÖNORM S 9020,
švicarske norme SN 640 312a). |
|
27. člen |
|
(Varovanje pred onesnaženjem zraka) |
|
(1) Pri pridobivanju, sprotni sanaciji in rekultivaciji bo prihajalo do
emisij delovanja motorjev z notranjim izgorevanjem in emisij prašnih
delcev zaradi zemeljskih del in transporta. Prašenje bo izrazitejše v
sušnem in vetrovnem obdobju. |
(2) Preprečevanje prekomernega širjenja prahu pri transportu materiala
se izvaja z omejitvijo hitrosti znotraj območja kamnoloma na 5 km/h in
doslednim oroševanjem transportnih poti in naloženega materiala z
vodnimi prhami. |
(3) Suho drobljenje in sejanje je potrebno izvajati ob ugodnem vremenu.
Vse ukrepe za preprečevanje prašenja je potrebno izvajati zlasti ob
sušnih obdobjih in pojavih močnejših vetrov. Skladno z veljavnimi
predpisi morajo imeti vse naprave, pri katerih nastaja prah, nameščene
ustrezne lovilce prahu, separacijske in drobilne naprave morajo biti
tovarniško opremljene s filtri za prah. |
(4) Humus in jalovina ter tudi izkopani material, ki se začasno
deponirajo znotraj območja OPPN, morajo biti naloženi tako, da se
prepreči prašenje predvsem v primeru suhega in vetrovnega vremena
(prekrivanje, pregrade ali zatravitev). |
(5) V primeru raznosa materiala s transportom, je dovozno cesto potrebno
očistiti, da ne prihaja do prašenja; pred izvozom na javno cesto je
vozilom potrebno očistiti kolesa. |
|
28. člen |
|
(Varstvo voda) |
|
(1) Območje OPPN se nahaja znotraj varovanega območja, v VVO II (II.
vodovarstveno območje) in se ne nahaja v območju varovanih vodnih virov.
Direktnih posegov v površinske vode ne bo. Prav tako ne bo odvajanja
tehnoloških vod v površinske vode. |
(2) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih
odpadnih voda mora biti usklajena s predpisi s predmetnega področja
(danes: Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, Uradni
list RS, št. 98/15, 76/17 in Uredba o emisiji snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, Uradni list RS,
št. 64/12, 64/14 in 98/15). |
(3) Ureditev odvodnjavanja na območju OPPN mora biti načrtovana in
izvedena tako, da ni ogrožena stabilnost zemljišča oziroma je preprečena
erozija, mora biti usklajena z Zakonom o vodah (ZV-1) in predpisi s
področja varstva okolja. |
(4) Odvajanje padavinskih voda se izvede na način, da se v največji
možni meri zmanjša hipni odtok – padavinske vode prioritetno razpršeno
ponikajo, kar zagotavlja podlaga iz zdrobljenih triasnih dolomitov
(koeficient vodoprepustnosti za dolomit kamnino v zdrobljenem razpokanem
stanju po Domenico in Schwartz (1990) je k = 1 x 10-7 – 6 x 10-4 cm/s,
kar pomeni dobro vodoprepustnost. |
(5) Pri odvodnjavanju pridobivalnega prostora se upoštevajo meteorne
vode, ki padajo na odprti del kamnoloma in se infiltrirajo: |
– pred napredovanjem oziroma odkrivanjem poraslih površin se z ustreznim
oblikovanjem terena morebitne vode usmerjajo in razpršeno vodijo že pred
vstopom na etažni del (izogniti se je potrebno točkovnemu usmerjanju) |
– za
primer ekstremnih nalivov se nagib etaže usmeri proti zunanjemu robu in
se izvede prekinitev v varnostnem nasipu s ciljem razpršenega
preusmerjanja vod z etaž proti osnovnemu platoju, kjer se vode
gravitacijsko vodijo v najnižje dele in se infiltrirajo oziroma
poniknejo. |
– Odvodnjavanje nepropustne pralne ploščadi se izvede preko usedalnika
in lovilca olj v ponikovalnico; odvodnjavanje strešin v zbiralnik vode
in morebitni višek v ponikovalnico (voda iz zbiralnika se uporablja za
oroševanje transportnih poti). |
(6) V času pridobivanja in tudi po njem se predvidijo ustrezni ukrepi,
da se prepreči nelegalno odlaganje odpadkov. Ukrep zajema postavitev
ustreznih opozorilnih tabel, zapornic, ograj. |
(7) Pri načrtovanju in izvedbi se smiselno upoštevajo tudi določila
25. člena tega odloka. |
|
29. člen |
|
(Varovanje gozdnih površin) |
|
(1) Na delu območja OPPN (okoli obstoječega kamnoloma) so obstoječe
gozdne površine. |
(2) Pri nadaljevanju pridobivanja se izvaja posek drevja, in sicer
postopoma (fazno) ter skladno z dinamiko izkoriščanja (pri poseku in
spravilu lesa se upoštevajo določila predpisov predmetnega področja –
danes: Pravilnik o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki,
spravilu in zlaganju gozdnih lesnih asortimentov, Uradni list RS,
št. 55/94, 95/04, 110/08 in 83/13 ter določila predpisov s področja
varstva pred požarom – danes: Uredba o varstvu pred požarom v naravnem
okolju, Uradni list RS, št. 20/14). |
(3) Vse površine se takoj po posamezni fazi (prva sadilna sezona)
sanirajo tako, da se vzpostavi čim bolj naravno stanje. |
(4) Dinamika del pri pridobivanju, sanaciji in rekultivaciji mora biti
usklajena tako, da je obdobje med odstranitvijo do sanacije nazaj v gozd
čim krajše in ne daljše od treh let. Gozdno drevje se lahko odstrani
največ osem mesecev pred začetkom pridobivanja; po končanem pridobivanju
morajo biti tla pripravljena za sanacijo v šestih mesecih, pogozditev
površin pa mora biti izvedena prvo sezono po pripravi tal. |
(5) Krčitev gozda se lahko izvede po izdaji dovoljenja za izkoriščanje,
in sicer na podlagi predhodne označitve, evidentiranja gozdnega drevja
in ugotovitvene odločbe, v kateri se določi količina in struktura dreves
za posek (vse izvede in odločbo izda Zavod za gozdove Slovenije). |
(6) Posegi v gozdne površine in odstranjevanje zarasti izven območja
OPPN so prepovedani, prav tako je prepovedano odlaganje humusa ali
drugega materiala ter tudi zasipavanje po gozdnih površinah izven meje
OPPN. |
(7) Po končanem pridobivanju se vse površine povrnejo nazaj v gozdne
površine, prizadeti gozdni prostor mora biti ustrezno saniran v smislu
ekološke in funkcionalne skladnosti (utrjevanje brežin, ponovna
pogozditev z avtohtonimi grmovnimi in drevesnimi vrstami). |
(8) V času izvajanja OPPN, kakor tudi po končani sanaciji in
rekultivaciji, je potrebno omogočiti čim bolj neoviran dostop do gozdnih
površin – dovoljena je izvedba novih gozdnih poti ter označenih
kolesarskih in jahalnih poti v delu območja C. |
(9) Tudi po izvedbi posega je potrebno omogočiti gospodarjenje z gozdom
in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč. Pomembna je ohranitev gozdne
vlake, ki poteka vzdolž celotne zahodne in južne meje območja OPPN. |
|
30. člen |
|
(Ohranjanje narave) |
|
(1) Območje OPPN se nahaja na naslednjih območjih ohranjanja narave: |
– Območje pričakovanih geomorfoloških podzemeljskih naravnih vrednot:
Karbonati |
Za
širše obravnavano v glavnem z gozdom poraslo območje je zanimiva pestra
geološka zgradba in kraški teren z značilnimi pojavnimi oblikami (jame,
brezna, vrtače, grape). |
– Ekološko pomembno območje: Kočevsko |
Dinarski kraški svet na jugovzhodu Slovenije, prekrit pretežno z
ilirskim jelovo bukovim ter bukovim gozdom, je del največjega strnjenega
kompleksa gozdov v Sloveniji. Je habitat velikih zveri, gnezdišča orla
belorepca, divjega petelina in pragozdnih vrst ptic. |
– Ekološko pomembno območje: Osrednje območje življenjskega prostora
velikih zveri |
Območje obsega strnjeno gozdno območje Kočevskega Roga in predstavlja
vzhodni in enega najvitalnejših habitatov rjavega medveda, pa tudi risa
in volka v Sloveniji, zato spada v osrednje varovano območje
življenjskega prostora velikih zveri. |
– Posebno območje varstva (POV): Kočevsko |
– Posebno ohranitveno območje (POO): Kočevsko |
Območje Natura 2000 med drugim zajema obsežne gozdove Kočevskega Roga,
ki predstavljajo pomemben življenjski prostor živalskim vrstam, ki
potrebujejo za svoj obstoj večje komplekse ohranjenih gozdov. Iz
razpoložljivih podatkov o habitatih posameznih živalskih vrst ter
površin habitatnih tipov (HT) ugotavljamo, da je obravnavano območje
znotraj cone naslednjih kvalifikacijskih vrst in HT: |
– HT: (8310) Jame, ki niso odprte za javnost |
– HT91K0 Ilirski bukovi gozdovi. |
(2) V primeru najdbe (mineralov ali fosilov) ter odkritju jam/brezen med
gradnjo oziroma zemeljskimi deli, se mora najditelj ravnati po 74. členu
ZON. Najdbo mora najditelj prijaviti organizaciji pristojni za
ohranjanje narave, hkrati pa jo mora zaščititi pred uničenjem, poškodbo
ali krajo. |
Po
predhodnem dogovoru s pristojno območno enoto Zavoda RS za varstvo
narave se omogoči spremljanje stanja med zemeljskimi deli z vidika
odkrivanja in varstva geoloških in podzemeljskih geomorfoloških naravnih
vrednot. Za vsa zemeljska dela in posege v naravo se smiselno
uporabljajo tudi splošne varstvene usmeritve za varstvo naravnih
vrednot. |
Če
investitor oziroma izvajalec odkrije potencialno naravno vrednoto (jamo,
brezno), naj o najdbi čim prej obvesti pristojno območno enoto Zavoda RS
za varstvo narave, ki pripravi usmeritve. |
Novo
odkrite naravne vrednote se varuje glede na zvrst in tip naravne
vrednote in glede na tip posega, na osnovi katerih strokovna služba
izbere najprimernejši način varovanja. V primerih, ko ni možno
zagotoviti niti in-situ niti ex-situ varstva, se zagotovi natančno
evidentiranje in dokumentiranje območja najdbe izjemnih geoloških
fenomenov. |
Varstvene usmeritve za ekološko pomembna območja se določajo za
načrtovanje prostorskih ureditev in rešitev ter urejanja in rabe
naravnih dobrin ter za izvajanje posegov in dejavnosti z namenom, da se
ohranja ali dosega ugodno stanje tistih habitatnih tipov ter rastlinskih
in živalskih vrst in njihovih habitatov, zaradi katerih je ekološko
pomembno območje opredeljeno, v drugih primerih pa se načrtujejo tako,
da je njihov neugoden vpliv čim manjši. |
Na
ekološko pomembnih območjih, ki niso tudi posebna varstvena območja, so
vsi posegi in dejavnosti možni, načrtuje pa se jih tako, da se v čim
večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter
habitatov rastlinskih in živalskih vrst, njihova kvaliteta ter
povezanost habitatov populacij in omogoča ponovno povezanost, če bi bila
le-ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena. |
Pri
izvajanju posegov in dejavnosti, ki so načrtovani v skladu s prejšnjim
odstavkom, se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je
neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove
habitate čim manjši. |
(3) Na Natura območjih se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v
čim večji možni meri: |
– ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov
rastlinskih ali živalskih vrst; |
– ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih
tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno
rabo; |
– ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih
vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše
življenjske faze kot so zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko
prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali; |
– ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst
in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena. |
(4) Pri izvajanju posegov in dejavnosti, ki so načrtovani v skladu s
prejšnjim odstavkom, se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da
je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove
habitate čim manjši. |
Čas
izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar
najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin tako, da se: |
– živalim prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne
ali v čim manjši možni meri sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir
oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti,
vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih
oblik ter prezimovanja; |
– rastlinam prilagodi tako, da se omogoči semenenje, naravno zasajevanje
in druge oblike razmnoževanja. |
Na
Natura območja se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko
spremenjenih organizmov. |
(5) Usmeritve za varstvo območja Natura 2000: |
– Meja OPPN naj ne bo tudi meja pridobivalnega prostora kamnoloma. Ta
naj bo od meje OPPN oddaljena vsaj 15 m, da bo zagotovljen postopen
prehod na varovano območje. |
– Dostop na območje naj se zagotavlja po obstoječi gozdni dostopni
cesti. Drugih cest naj se za eksploatacijo kamnoloma ne
vzpostavlja/gradi. |
– Pri sečnji je potrebno oblikovati oziroma na novo vzpostaviti
strukturno in vrstno pestre gozdne robove. |
– Območje kamnoloma oziroma eksploatacije naj se fizično omeji z ograjo
– mrežo, da bodo preprečeni prehodi in poškodovanja velikih zveri na
območju kamnoloma. |
– V
izogib konfliktom z velikimi zvermi (predvsem rjavim medvedom) naj se v
času gradbenih del/eksploatacije na območju namestijo taki smetnjaki
(tudi zračno tesni), da bo živalim preprečen dostop do smeti. |
– Dela naj se izvajajo podnevi, da ne bo potrebno osvetljevanje območja
kamnoloma. |
– Kamnolom naj se v času eksploatacije, predvsem v sušnih mesecih vlaži
oziroma namaka, da bo preprečeno prekomerno prašenje in odmiranje
okoliškega drevja ter gozda in mlade vegetacije na saniranih delih
kamnoloma. V ta namen naj se na različnih etažah vzpostavi/oblikuje
bazene (zbiralnike vode), v katere se spelje/lovi meteorno vodo, ki bo
služila za vlaženje. |
– Pri odkopavanju etaž naj izvajalec pušča vmesna območja v smislu
melišč, ki bodo razgibala teren in omogočila živalskim vrstam lažje
prehode, saj območje predstavlja komunikacijsko pot velikih zvezi
(rjavega medveda). |
– Glede na naravno ohranjeno krajino v okolici kamnoloma, naj se
sanacija obstoječega dela kamnoloma začne izvajati istočasno kot
odpiranje novih eksploatacijskih površin. Upošteva naj se naravne
strmine, nagib pobočja ter povezanost značilnih reliefnih oblik. Terase
naj bodo prilagojene plastnicam in naj ne bodo linearno odsekane. |
– Brežine kamnoloma in melišča naj se zatravi in zasadi s plezalkami,
rob teras pa z drevesno in grmovno zarastjo. Pri zasajanju etaž naj se
uporabi lokalno značilne drevesne in grmovne vrste, na strmih etažnih
brežinah so zaželene avtohtone hitro rastoče plezalke (npr. srobot,
bršljan, robida …). Zasajanje naj se izvaja na predhodno dovolj debelo
nasuto in utrjeno humusno podlago. Sanacija naj teži k čim večji
renaturaciji in ne k oblikovanju umetnega nasada. |
– Za
lažjo in uspešnejšo sanacijo območja (dolomitna tla), naj naklon brežin
ne presega 60 stopinj. |
– Območje kamnoloma naj po končanih delih zaradi kraškega terena ne
služi odlaganju odpadkov (npr. komunalna deponija). |
(6) Usmeritve ob posegu: |
– Območje kamnoloma, ki sega izven območja določenega z OPPN, naj se
sanira v najkrajšem možnem času. Terase se postopno spelje v raščen
teren in jih zatravi ter zasadi z lokalno značilno drevesno vegetacijo.
Istočasno naj se ukine in sanira tudi dostopne poti s severnega dela
območja kamnoloma. |
– Izkoriščanje kamnoloma naj poteka na način, da bo v končni fazi možna
izvedba tako tehnične kot biološke sanacije območja. |
(7) Upoštevajo se omilitveni ukrepi: |
– Na
zahodnem delu OPPN se po krčitvi gozda vzpostavi gozdni rob tako, da se
3 m pas izkrčenega zemljišča proti gozdu prepusti zaraščanju s ciljem
vzpostavitve gozdnega roba. |
– Jalovina in drugi izkopni material na območju širitve/sanacije
kamnoloma se deponira na zato urejenem odlagališču. |
– Hrupnejša dela v postopku sanacije, ki bi skupaj trajali več dni (v to
se ne štejejo planirani izkopi), naj se ne vršijo v času glavne
gnezditvene sezone ptic mladičev med marcem in avgustom. V tem obdobju
se prav tako ne opravlja del v gozdu (posek in spravilo lesa). |
– Po
končnem zaprtju kamnoloma naj se v steni kamnoloma uredi del stene na
način, da bi lahko služila kot gnezdišče za nekatere ujede in sove
(najbolj primerno je, da se vkleše kakšna polička ali uredi razpoka). |
– Posekan les naj se čimprej pospravi in s tem prepreči, da bi prišlo do
odlaganja jajčec, ki bi bila kasneje uničena. |
– Kolesnice in podobne kotanje, ki bodo nastajale ob uporabi strojev
(tako ob izkoriščanju kamnine kot ob sanaciji) ter bi lahko dlje časa
zadrževale vodo, je potrebno sproti zasipavati, saj bi lahko v
nasprotnem primeru privabile osebke hribskih urhov, kar bi ob nadaljnjih
etapah pomenilo uničenje teh osebkov ter vplivalo na lokalno
subpopulacijo. Pozornost izvedbe ukrepa je potrebno nameniti predvsem v
času parjenja vrste, ki poteka od sredine aprila do začetka avgusta. |
– Na
celotnem območju sanacije kamnoloma se zasaja avtohtoni rastlinski
material. |
– Delavci so poučeni o možnostih kontaminacij s tujerodnimi rastlinskimi
vrstami (npr. na območje kamnoloma lahko zaidejo preko kamionskega
transporta mineralnih surovin). |
(8) Spremljanje stanja okolja: |
Monitoring ohranjenosti narave je del sistema monitoringa stanja okolja
in se izvaja skladno z zakonom (ZON) in s predpisi, ki urejajo varstvo
okolja. Nalogo zagotavljanja spremljanja stanja narave ima Ministrstvo
za okolje in prostor, izvaja pa jo Zavod RS za varstvo narave. V
konkretnem primeru Zavod RS za varstvo narave, OE Ljubljana o rezultatih
spremljanja poroča lokalni skupnosti v 1. letu po začetku veljave Odloka
o OPPN in nato vsaka 3 leta. |
|
31. člen |
|
(Varstvo krajinskih značilnosti) |
|
(1) Območje OPPN je krajinsko ugodno, znotraj gozdnih površin in je
vizualno neizpostavljeno – pridobivalni prostor mora biti min. 15 m
odmaknjen od meje območja OPPN na severni, zahodni in južni strani;
obseg in višino kamnoloma je potrebno omejiti na način, da ne bo viden
iz širše okolice, zaradi ohranjanja podobe značilne kulturne krajine nad
območjem Opuščene kočevarske vasi v širšem prostoru. |
(2) Vizualno zaščito območja v času pridobivanja predstavljajo obstoječe
gozdne površine. |
(3) Končna ureditev kamnoloma po sanaciji in rekultivaciji se z
ureditvijo reliefa in načrtovanimi zasaditvami, ki se oblikujejo kot
naravne združbe, smiselno vključi v krajinsko sliko širšega območja.
Izbrana vegetacija je avtohtona in nezahtevna za vzdrževanje. |
(4) Posebna pozornost se nameni oblikovanju obrobja izkoriščenega
območja – robovi in strmine ne smejo biti ostri, da se onemogoči erozija
– končno oblikovanje se izvede z izravnavo površin, zaobljenjem robov,
omiljenjem štrlečih predelov, zasipanjem depresij. Za čim boljše
vključevanje peskokopa v okolje, je potrebno težiti k amorfnim naravnim
oblikam skrajnih kontur. |
(5) Upoštevajo se omilitveni ukrepi: |
– V
primeru naključne najdbe je obvezno spoštovanje splošnih zakonskih
ukrepov za varstvo arheoloških ostalin, ki predpisujejo ustrezno
ravnanje in ukrepanje. |
– Na
zahodni in jugozahodni meji OPPN se ohranja obstoječi pas dreves, ki
predstavlja vizualno zaščito območja in v nobenem primeru ne sme biti
ožji od 5 m. |
(6) Spremljanje stanja okolja: |
– Investitor zagotavlja spremljanje kazalcev stanja okolja določenih v
okoljskem poročilu (ustrezno ravnanje in ukrepanje v primeru naključne
najdbe arheološke ostaline, velikost (km²) območja vidnosti kamnoloma)
in podatke prikaže javnosti v obliki poročila ter tudi spremlja
izvajanje podanih omilitvenih ukrepov. |
|
32. člen |
|
(Ravnanje z odpadki) |
|
(1) Pri pridobivanju dolomita ne bodo nastajale večje količine odpadkov.
Vrhnji del zemeljskih izkopov se bo na območju izkoriščanja začasno
deponiral in kasneje uporabil za sanacijo. |
(2) Poleg komunalnih odpadkov in ločeno zbranih frakcij (klasifikacijska
skupina 20) bodo nastajali še odpadki zaradi delovanja in vzdrževanja
naprav (klasifikacijska skupina 13, 15, 16 in 19) v manjših količinah pa
tudi ostali odpadki. |
Zaradi delovanja naprav bodo predvidoma nastajala naslednje vrste
odpadkov: |
– neklorirana motorna, strojna in mazalna olja |
– embalaža, ki vsebuje ostanke nevarnih snovi |
– čistilne krpe |
– oljni filtri |
– kovine. |
(3) Odpadki se morajo zbirati ločeno in se predati pooblaščenim
podjetjem za odvoz. Zbiranje odpadkov se izvaja na lokaciji nepropustne
pralne ploščadi na osnovnem platoju. |
(4) Odlaganje odpadkov znotraj pridobivalnega prostora, kot tudi
njegovega širšega območja, je prepovedano. |
(5) Sistem zbiranja in odvoza preostanka komunalnih odpadkov temelji na
sistemu zbiranja na izvoru. Lokacija odvzemnih mest je ob cesti. Ostali
odpadki (nevarni in drugi) se zbirajo in odvažajo v skladu z Odlokom o
ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Semič. |
(6) Upoštevajo se omilitveni ukrepi: |
– Na
osnovnem platoju kamnoloma se uredi primerna lokacija za deponiranje
zemljine, ki se jo kasneje uporablja za sprotno sanacijo. Lokacija mora
biti zaščitena pred škodljivim erozijskim delovanjem (spiranjem) in
ločena od deponij ostalih mineralnih surovin. |
(7) Spremljanje stanja okolja: |
– Investitor zagotavlja spremljanje kazalcev stanja okolja določenih v
okoljskem poročilu (ustrezno ravnanje z nevarnimi odpadki) in podatke
prikaže javnosti v obliki poročila ter tudi spremlja izvajanje podanih
omilitvenih ukrepov. |
|
33. člen |
|
(Ravnanje s plodno zemljo) |
|
Pri
zemeljskih delih se mora plodna zemlja odstraniti in deponirati ter se
uporabiti pri sprotni sanaciji in rekultivaciji – smiselno se upoštevajo
določila 25. člena tega odloka. |
|
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN
DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM |
|
34. člen |
|
(Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
|
(1) Na območju OPPN in okolici ni dejavnosti, ki bi povzročila možnost
razlitja nevarnih snovi – postopki razstreljevanja so del rudarske
metode pridobivanja v kamnolomu in so nadzorovani ter vodeni s strani
strokovnih služb. |
(2) Pri načrtovanju kamnoloma in vseh zaradi tega potrebnih ureditev je
potrebno zagotoviti stabilnost brežin za VIII. stopnjo EMS-98 potresne
lestvice, projektni pospešek tal je na meji med 0,150 g in 0,175 g. |
(3) Območje urejanja se ne nahaja v erozijskem območju, ni poplavno
ogroženo in ni evidentirano kot plazljivo – v času pridobivanja, sprotne
sanacije in rekultivacije je potrebno zagotoviti, da se obstoječe
stopnje ogroženosti na območju in izven njega ne povečajo. |
|
35. člen |
|
(Varstvo pred požarom) |
|
(1) Na območju OPPN in okolici ni dejavnosti oziroma tehnoloških
postopkov in uporabe požarno nevarnih snovi – postopki razstreljevanja
so del rudarske metode pridobivanja v kamnolomu in so nadzorovani ter
vodeni s strani strokovnih služb. |
(2) V okviru zaščite pred požarom in z upoštevanjem določil predpisov s
področja varstva pred požarom (danes: 22. in 23. člen Zakona o varstvu
pred požarom, Uradni list RS, št. 3/07 – UPB, 9/11, 83/12 in 61/17 – GZ)
se ob upoštevanju predpisov o požarni varnosti v stavbah (danes:
Pravilnik o požarni varnosti v stavbah, Uradni list RS, št. 31/04,
10/05, 83/05, 14/07, 12/13 in 61/17 – GZ) in predpisov o hidrantnem
omrežju za gašenje požarov (danes: Pravilnik o tehničnih normativih za
hidrantno omrežje za gašenje požarov, Uradni list SFRJ, št. 30/91,
Uradni list RS, št. 83/05) izvedejo naslednji ukrepi: |
– Ukrepi za varen umik ljudi in premoženja: vse ureditve morajo biti
zasnovane tako, da je omogočen varen umik iz območja kamnoloma. |
– Zagotovljeni morajo biti neovirani in varni dovozi, dostopi ter
delovne površine za intervencijska vozila, in sicer po obstoječih
prometnicah in transportnih poteh znotraj kamnoloma. |
– Zadostne količine požarne vode se zagotovijo z gasilskimi vozili
pristojne gasilske enote. |
– Vsi delovni stroji morajo v svoji opremi imeti zagotovljene gasilne
aparate, lahko dostopne ter ustrezno zavarovane pred različnimi
poškodbami. |
– Morebitno sežiganje ostankov drevja, grmičevja in vej se mora izvajati
le ob vlažnem vremenu brez vetra in pod stalno kontrolo delavcev –
potrebno je ravnati skladno s predpisi o varstvu pred požarom v naravnem
okolju. V neposredni bližini in v pripravljenosti je potrebno imeti
gasilne aparate in drugo protipožarno opremo. Po končanem sežiganju je
potrebno ogenj popolnoma pogasiti. |
– Pri projektiranju morajo biti predvideni ukrepi, ki bodo zagotavljali
pogoje za pravočasno odkrivanje, obveščanje, omejitev širjenja in
učinkovito gašenje požara. |
|
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE TER DRUGI POGOJI IN
ZAHTEVE ZA IZVAJANJE PODROBNEGA NAČRTA |
|
36. člen |
|
(Etapnost gradnje) |
|
Pridobivanje dolomita – tehničnega kamna s sprotno sanacijo in
rekultivacijo se bo izvajalo fazno, velikost in zaporedje izvajanja faz
se prilagodi naravnim danostim in optimizaciji tehnoloških procesov.
Zaključena faza mora predstavljati sanirano in rekultivirano celoto. |
|
37. člen |
|
(Obveznosti investitorja in izvajalca) |
|
(1) Pri projektiranju in izvajanju OPPN je treba upoštevati vsa
določila, navedena v posameznih poglavjih tega odloka ter projektne
pogoje, navedene v pridobljenih smernicah in mnenjih. |
(2) Za vso škodo, ki nastane zaradi neustrezne ali nekvalitetne izvedbe
del ali projekta, je odgovoren investitor. |
|
IX. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN
TEHNIČNIH REŠITEV |
|
38. člen |
|
(Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev) |
|
(1) Dovoljena so odstopanja od načrtovanih ureditev in parcelacije, če
to pogojujejo usklajevanja z obstoječim stanjem in tehnologijo
pridobivanja dolomita – tehničnega kamna, če gre za ustreznejšo
tehnologijo izvedbe in tehnično rešitev, v kolikor te spremembe ne
spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN. |
(2) Odstopanja ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja,
poslabšati bivalnih pogojev ter vplivov na okolje in ne smejo biti v
nasprotju z javno koristjo oziroma interesi. Spremembe dovoljene z
odstopanji ne smejo ovirati realizacije OPPN in morajo biti v skladu z
zakonskimi in podzakonskimi predpisi, ki se nanašajo na posege v prostor
in varovanje okolja. |
(3) Za izvedbo odstopanj morajo biti pridobljena soglasja pripravljavca
tega akta in nosilcev urejanja prostora, v katerih pristojnost posegajo
odstopanja. |
|
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
39. člen |
|
(Vpogled v OPPN) |
|
OPPN
je na vpogled na Občini Semič v času uradnih ur. |
|
40. člen |
|
(Nadzor) |
|
Nadzor nad izvajanjem OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe. |
|
41. člen |
|
(Začetek veljavnosti) |
|
Ta
odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 3505-01/2018-29 |
Semič, dne 20. januarja
2022 |
|
Županja |
Občine Semič |
Polona Kambič |