Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) (Ur. l. RS, št. 33/07, spremembe in dopolnitve 70/08-ZVO-1B, 108/09 in 80/10-ZUPUDPP), (106/10 popr.), (43/11-ZKZ-C) je Mestni svet Mestne občine Maribor na podlagi 23. člena Statuta Mestne občine Maribor (MUV, št. 10/11) na svoji 11. redni seji, dne 27. oktobra 2011 sprejel

O D L O K

o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za jugozahodni del PPE Ta14 v Mariboru

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(splošno)

S tem odlokom se sprejme »Občinski podrobni prostorski načrt za jugozahodni del PPE Ta14 v Mariboru«, v nadaljevanju OPPN, ki ga je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., pod št. naloge 10064.

2. člen

(vsebina odloka)

Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za jugozahodni del PPE Ta14 v Mariboru, v nadaljevanju odlok, določa ureditveno območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnove projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe, možna odstopanja ter obveznosti investitorjev.

Sestavni del OPPN so poleg tega odloka tudi grafični del in priloge.

II. UREDITVENO OBMOČjE OPPN

3. člen

 (ureditveno območje OPPN)

Ureditveno območje OPPN se nahaja na južni vstopni točki v Maribor, vzhodno od regionalne ceste II. reda, Maribor (Ptujska) – Slivnica – Slovenska Bistrica – Slovenske Konjice – Celje, južno od črpalke OMV in jugozahodno od trgovskega objekta Merkur.

Velikost ureditvenega območja OPPN je ca. 1,2 ha in obsega naslednje parcele: 751/1, 752/1, 752/2-del, 752/3, 752/4, 752/5del, 1126/1-del in 1126/5-del, vse k.o. Razvanje.

4. člen

 (funkcija ureditvenega območja OPPN)

Namenska raba prostora: Osnovna namenska raba: stavbno zemljišče v ureditvenem območju za poselitev – ureditveno ob močje naselja.

Podrobnejša namenska raba: površine za trgovske in poslovne dejavnosti in gostinske dejavnosti brez možnosti namestitve.

III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR

5. člen

(opis vplivov in povezav prostorskih ureditev s sosednjimi območji)

Predmet predmetnega podrobnega načrta je umestitev poslovno trgovske stavbe, ki bo z vzdolžno zahodno fasado vzporedna z linijo hitre ceste Maribor-Ljubljana. Nova ureditev ob južnem vhodu v naselje bo prometno podrejeno navezana na zbirno mestno ali krajevno cesto in preko nje na hitro cesto Maribor-Ljubljana.

Predvidena je ureditev odprtega prostora in prometnih površin, ureditev energetske, vodovodne ter druge komunalne infrastrukture, ki je opredeljena v IV. poglavju.

6. člen

(pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje novogradenj)

POSLOVNO -TRGOVSKA STAVBA

-   dopustne dejavnosti: trgovske s spremljajočimi poslovnimi in gostinskimi dejavnostmi brez prenočitve;

-   dopustne so vse vrste gradenj in vzdrževalna dela

-   lega stavb: določena z gradbeno mejo in linijo - razvidno iz grafične priloge;

-   etažnost: K+P+2;

-   višina stavbe: 13 - 15m; dimniki, zračniki in dvigalni jaški, nameščeni na vzhodni strani objekta, so lahko višji;

-   vhodi: z zahodne strani, servisni dostopi in dostava z vzhodne strani;

-   osnovne poteze fasade naj se prilagodijo fasadi sosednjega, južnoležečega objekta. Uporabljeni materiali so kot pri sosednjem objektu: steklo; aluminijasta fasadna obloga, aluminijaste rešetke na fasadi, AB fasadni paneli položeni vertikalno – gladek beton, navadni omet (npr. Demit). Oblikovanje fasade je razvidno iz vizualizacije, ki je bila potrjena s strani MOM in je del obveznih prilog: »Obrazložitev in utemeljitev OPPN«. Priložena vizualizacija je obvezno izhodišče v fazi priprave projektne dokumentacije;

-   streha objekta naj bo izvedena kot zelena streha (intenzivna ali ekstenzivna zazelenitev) ali pa kot streha z moduli za izrabo sončne energije (fotovoltaika)

V ureditvenem območju je, v skladu z veljavnimi predpisi, dovoljena postavitev naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:

-   pomožni infrastrukturni objekti;

-   spominska obeležja;

-   urbana oprema razen: večnamenskih kioskov oziroma tipskih zabojnikov in montažnih sanitarnih enot;

-   objekti za oglaševanje, namenjeni oglaševanju dejavnosti objekta – morajo biti del fasade objekta, oglasni stolpi oziroma drugi samostoječi oglasni objekti niso dovoljeni.

Objekti ne smejo biti postavljeni v območju križišč, če bi onemogočali preglednost v križiščih.

Zbiralnico ločenih frakcij (ekološki otok) je treba locirati v stavbi, natančna lokacija se določi v projektni dokumentaciji.

Objekt razsvetljave – imeti mora enotno oblikovane elemente. Pri lociranju drogov je treba upoštevati vse predpisane varovalne odmike od prometnih površin. Drogovi naj ne segajo v svetli prometni profil in naj funkcionirajo kot element delitve skupnih prometnih površin. Temelj objekta javne razsvetljave je treba postaviti tako globoko, da ne bo oviral niveletnega poteka obvoziščnih površin nad njim oziroma preprečeval postavitve ograj med javnim in nejavnim svetom.

Postavitev spominskih obeležij in urbane opreme ne sme onemogočati ali ovirati odvijanje prometa in ovirati vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.

7. člen

(pogoji za urejanje odprtih površin)

Urejanje zelenih površin in tlakov je razvidno iz vizualizacije, ki je bila potrjena s strani MOM in je del obveznih prilog: »Obrazložitev in utemeljitev OPPN«. Priložena vizualizacija je obvezno izhodišče v fazi priprave projektne dokumentacije.

Zelene površine sestavljajo drevesa, grmovnice in tratne površine. Na parkiriščih se predvidi najmanj eno drevo na štiri parkirna mesta.

Brežine je treba zavarovati pred erozijo in jih zazeleniti.

Na zahodni strani objekta se uredi vodni zadrževalnik. Izgradnja vodnega zadrževalnika je izravnalni ukrep za poslabšanje vodotočnih razmer, ki jih povzročijo obsežne grajene površine s hitrim odtokom padavinske vode. Zadrževalnik je v obliki betonskega korita, ki se napaja iz strehe objekta in eventualno tudi iz parkirišč (preko lovilca olj). Odvečne in prelivne vode se odvaja v ponikalnik. Za delovanje zadrževalnika niso potrebne električne inštalacije, polnjenje in praznjenje se odvija na osnovi gravitacije. Telo zadrževalnika se razčleni s podesti v obliki poti oziroma pomolov, klopmi, vodnimi in obvodnimi zasaditvami.

Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno samostojno gibanje po vseh površinah, ki so namenjene pešcem. Elementi ceste ne smejo pomeniti nevarnosti pri gibanju na tistih površinah, ki so namenjene pešcem. Te površine morajo biti tudi brez grajenih in komunikacijskih ovir.

IV. ZASNOVE PROjEKTNIh REŠITEV IN POGOjEV GLEDE PRIKLjUČEVANjA OBjEKTOV NA GOSPODARSKO jAVNO INfRASTRUKTURO IN GRAjENO jAVNO DOBRO  ZASNOVA PROjEKTNIh REŠITEV PROMETNE INfRASTRUKTURE

8. člen

(splošno)

Območje OPPN bo prometno podrejeno navezano na zbirno mestno ali krajevno cesto LZ 243460 in preko nje na regionalno cesto II. reda R2-430 Maribor (Ptujska) – Slivnica – Slovenska Bistrica – Slovenske Konjice – Celje.

9. člen

(predvidena rekonstrukcija križišča na državni cesti R2-430 hoče–Maribor)

Predvidena je rekonstrukcija obstoječega semaforiziranega križišča na državni cesti z ureditvijo izključevalnega pasu za de sne zavijalce v smeri proti Mariboru v dolžini 36 metrov.

10. člen

(notranja prometna ureditev)

Območje se s priključno cesto preko klasičnega dvosmernega priključka navezuje na obstoječe trikrako križišče na zbirni mestni ali krajevni cesti, ki postane štirikrako križišče in se obstoječi režim na cesti ohrani. Os priključka se prilagodi na os obstoječe ceste v smeri Maribora. Na priključku se zagotovi prevoznost za merodajno vozilo (dostavni tovornjak vlačilec) in preglednost na prednostno ulico.

Priključna cesta zagotavlja osnovno prometno navezavo območja. Cesta bo dvosmerna dvopasovna s širino vozišča 7.0 m. Na njo je poleg parkirnih cest navezana tudi dovozna garažna cesta, ki je z rampo, ki ne sme presegati 10% vzdolžnega nagiba, speljana na nivo kletne etaže. Garažna cesta je tudi dostavni in intervencijski dovoz. Priključna cesta bo zagotavljala dovoz tudi za območje južno od tega OPPN.

V sklopu predvidenega poslovno trgovskega objekta, zahodno od priključne ceste ter severno in južno od predvidenega objekta, bo skladno s programom investitorja parkirna ploščad, kjer so vozne in manipulativne površine. Zahodno od predvidenega objekta pa so v sklopu ureditev odprtega prostora predvidena parkirna mesta za vozila voznikov z invalidskimi vozički.

Upoštevajo se zahteve, ki jih določajo predpisi, ki urejajo področje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi.

11. člen

(parkiranje)

Parkiranje je predvideno na parkirni ploščadi zahodno od priključne ceste in v podzemni garaži poslovno trgovskega objekta.

Natančno število potrebnih parkirnih mest se določi v projektni dokumentaciji skladno z vrsto in obsegom dejavnosti na obravnavanem območju. Uredijo se parkirna mesta za vozila voznikov z invalidskimi vozički.

12. člen

(intervencijski in dostavni promet)

Do predvidenega poslovno trgovskega objekta je zagotovljen dovoz intervencijskih in dostavnih vozil. Po vozišču predvidenih cest in voznih ter manipulativnih površinah parkirne ploščadi je zagotovljena prevoznost merodajnih vozil, ki so določena skladno s predvidenimi dejavnostmi in glede na prognozirano strukturo prometa.

POGOjI ZA KOMUNALNO IN ENERGETSKO UREjANjE

13. člen

(vodovodno omrežje)

Za potrebe vodooskrbe predvidenega objekta bo treba prestaviti obstoječi vodovodni cevovod LŽ DN 400/PVC DN 225 v javni svet zahodno od predvidenega objekta. Ob industijski cesti se izvede v LŽ DN 400, prečno pa se na jugu območja – objekta izvede nov vodovodni cevovod LŽ DN 150 ter naveže na obstoječ vodovodni cevovod LŽ DN 150 na vzhodu. Objekt se priključi na javno vodovodno omrežje na ta nov vodovodni cevovod LŽ DN 150.

Potrebno je upoštevati Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja (Ur.l.RS, št. 24/07)

Dimenzije novih cevovodov morajo biti v skladu z veljavnim Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Po istem pravilniku je treba zagotoviti tudi požarno varnost (hidrantno omrežje). Hidranti morajo biti nadzemni, postavljeni tako, da so dostopni ob vsakem času.

14. člen

(odvajanje padavinskih, komunalnih ter tehnoloških odpadnih vod)

Treba je predvideti ločeni sistem odvajanja odpadnih voda.

jAVNA KOMUNALNA KANALIZACIjA

Ker na obravnavanem območju ni javne komunalne kanalizacije, je treba zgraditi malo čistilno napravo, v katero se bo odvajala odpadna voda iz predvidenega objekta. Prečiščene odpadne vode iz male čistilne naprave je treba priključiti na obstoječo padavinsko kanalizacijo, ki se nahaja na obravnavanem območju.

Vsa kanalizacija mora biti grajena v vodotesni izvedbi. Po njeni izgradnji je potrebno pridobiti atest o vodotesnosti.

PADAVINSKA KANALIZACIjA

Odvajanje čistih padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin je treba urediti tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar se delno zagotovi tudi z vodnim zadrževalnikom. Padavinske vode s streh in vode, ki ne bodo onesnažene z vodi škodljivimi snovmi naj se speljejo v predvideno ponikalno polje.

Odvodnjo padavinskih vod iz parkirnih in manipulativnih površin je treba urediti preko peskolovov in lovilcev olj iz katerih se nato vode speljejo v predvideno padavinsko kanalizacijo z iztokom v obstoječo padavinsko kanalizacijo, z iztokom pod Hitro cesto v lokalni odvodnik oziroma v vodni zadrževalnik.

Podtalnica na obravnavanem območju se nahaja na globini približno od 15 do 18m pod koto terena. Koeficient vodoprepustnosti so podani v Poročilu o preiskavi tal (Geokal št. 1025/2010, maj 2010).

15. člen

(elektroenergetska infrastruktura)

Napajanje predvidenega dela območja z električno energijo bo možno iz nove transformatorske postaje za kar bo treba zgraditi:

-   novo transformatorsko postajo 10(20)/0,4 kV ustrezne izvedbe in moči,

-   srednjenapetostni kablovod in vključiti novo transformatorsko postajo v SN omrežje

-   ustrezni nizkonapetostni kabelski razvod od nove transformatorske postaje do predvidene razdelilne omarice za napajanje

Javna razsvetljava: Tipi svetilk in drogov za javno razsvetljavo se določijo enotno. Svetilke se razporedijo tako, da bo jakost osvetlitve ustrezala veljavnim tehničnim normativom in standardom (varčne ali diodne svetilke). Razvod kablov javne razsvetljave se izvede v kabelski kanalizaciji elektroenergetskega razvoda, iz obstoječe TP.

Preprečitev svetlobnega onesnaževanja:

-   Pri načrtovanju in gradnji razsvetljave cest in javnih površin je potrebno upoštevati predpise o mejnih vrednostih svetlob nega onesnaževanja.

-   Za osvetljevanje naj se uporabljajo žarnice, ki oddajajo rumeno, oranžno oziroma rdečo svetlobo in ne oddajajo UV spektra; to so natrijeve plinske žarnice (nizkotlačne ali visokotlačne). Neprimerne so nizkotlačne in visokotlačne živosrebrne žarnice.

-   Svetilke naj bodo neprodušno zaprte, da ne predstavljajo pasti za žuželke, in usmerjene v tla, brez sevanja svetlobe nad vodoravnico.

-   Osvetljenost javnih površin se zmanjša tako, da se med 23:00 in 05:00 del svetilk izklopi ali se vsem zmanjša svetilnost.

16. člen

(TK omrežje)

Predvideni objekti se bodo lahko vključili v TK omrežje na osnovi prostih kapacitet centrale, za kar bo treba dograditi TK kabelsko omrežje in priključke pod pogoji upravljavca in naročiti projekt.

Obstoječe TK omrežje glede na pozidavo treba ustrezno zaščititi, prestaviti in razširiti na osnovi projektne rešitve.

Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih TK kablov izvede Telekom Slovenije d.d. (ogledi, izdelava tehničnih rešitev in projektov, zakoličbe, izvedba del in dokumentiranje izvedenih del).

V sklopu načrtovanega telekomunikacijskega omrežja je treba predvideti in dograditi KRS omrežje. Zagotavljanje KRS signalov preko KRS omrežja bo možno z izgradnjo priključkov na kabelsko KRS omrežje.

17. člen

(ogrevanje)

Za potrebe ogrevanja predvidenih objektov z zemeljskim plinom je treba obstoječe distribucijsko omrežje zemeljskega plina dograditi z ustrezno dimenzioniranimi novimi plinovodi z navezavo na obstoječe distribucijsko omrežje Je izvedbe, z delovnim tlakom 1 bar, ki poteka po trasi od bivše Jeklotehne do MRP Bohova ter zgraditi ustrezen plinovodni priključek za predvideni objekt, ki se zaključi z glavno požarno pipo, locirano v zaščitni omarici na fasadi objekta.

V. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLjA, OhRANjANjE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAjNOSTNO RABO NARAVNIh DOBRIN

18. člen

(vpliv na okolje)

Z načrtovanimi ureditvami in ob upoštevanju ukrepov, ki jih predpisuje veljavna zakonodaja, se pričakuje sprejemljiv vpliv na okolje, ki ne presega zakonsko dopustnih meja za posamezno sestavino okolja.

19. člen

(varstvo pred hrupom)

Skladno z veljavno zakonodajo se ureditveno območje nahaja v območju III. stopnje varstva pred hrupom. Umeščene dejavnosti ne smejo biti vir hrupa, ki bi presegal predpisane mejne ravni hrupa. Dovoljena je uporaba tistih delovnih naprav in mehanizacije, ki so izdelane v skladu z normami kakovosti za emisije hrupa. Gradnja naj poteka v dnevnem času, v nočnem času pa samo v primeru neodložljivih vzdrževalnih ali drugih del.

20. člen

(varstvo pred onesnaženjem zraka)

V času izkopa zemljine in ostalih gradbenih in rušilnih del je treba ob neugodnih vremenskih razmerah (suho in vetrovno vreme) površine vlažiti ali drugače preprečiti emitiranje prašnih delcev v ozračje.

Potrebno je upoštevati vso veljavno zakonodajo s področja zaščite pred onesnaženjem zraka.

21. člen

(zaščita pred onesnaževanjem podtalnice)

Območje OPPN-ja se nahaja v ožjem območju z oznako »VVO II« zalog pitne vode.

Odpadne vode, ki bodo nastale zaradi obratovanja dejavnosti so:

-   padavinske vode s parkirišč;

-   padavinske vode s streh;

-    komunalne odpadne vode.

Negativne vplive na vode v času gradnje in po njej je treba na celotnem območju urejanja omejiti ali preprečevati z naslednjimi ukrepi:

-   komunalne odpadne vode iz novega objekta je treba voditi v predvideno malo čistilno napravo, ki se nato priključi na obstoječo padavinsko kanalizacijo;

-   padavinske vode iz strehe objekta se vodijo neposredno oz preko vodnega zadrževalnika v obstoječo padavinsko kanalizacijo;

-   odvodnjo padavinskih odpadnih voda iz parkirnih in manipulativnih površin je potrebno urediti preko peskolovov in lovilcev olj, iz katerih se nato vode speljejo v predvideno padavinsko kanalizacijo, z iztokom v obstoječo padavinsko

kanalizacijo;

-   potrebno je izbrati takšne lovilce olj, ki bodo zadostili izračunu o dopustnem dotoku. pravilna dimenzioniranost lovilca olj se mora podati v tehničnem poročilu;

-   v fazi PGD je treba izvesti analizo odtočnih razmer odvodnika, na katerega se priključuje odpadna meteorna voda iz obravnavanega območja in na podlagi le te predvideti ustrezne ukrepe;

-   pri gradnji se ne uporabijo materiali, ki vsebujejo nevarne spojine;

-   odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na gradbenih površinah in v infrastrukturnih objektih na gradbišču se ne smejo izpuščati v podtalje, z njimi je treba ravnati v skladu z določili veljavne uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja;

-   vsa dela po projektu je potrebno izvajati v skladu s tehničnimi predpisi in standardi, ki veljajo za tovrstna dela;

-   na gradbišču ni dovoljeno izpiranje mobilnih transporterjev (hrušk);

-   v času gradnje je potrebno zagotoviti zaščitne ukrepe v primeru razlitja nevarnih in škodljivih tekočin iz delovnih strojev (ogljikovodiki, PAH, maščobe in olja). Enaki ukrepi so potrebni za vse delovne stroje, ki bodo v času gradnje opravljali

dela izven območja posega;

-   izkopi niso dovoljeni, če niso izdelani več kakor 2m nad najvišjo gladino podzemne vode;

-   dno ponikovalnega polja je treba izvesti min 1m nad nivojem najvišje gladine podtalnice;

-   tla v podzemnih garažah je treba izvesti brez talnih izpustov;

-   gradbeni stroji na gradbišču in transportna vozila za dovoz in odvoz iz gradbišča morajo biti tehnično brezhibna, da ne bi prišlo do kontaminacije tal in vode zaradi izlitja goriva ali olja. Redno vzdrževanje teh strojev in vozil se mora izvajati izven gradbišča, v ustrezno opremljenih avtomehaničnih delavnicah;

-   ob večjem deževju je treba izvajanje del z gradbenimi stroji v območju gradbene jame prekiniti, da se v primeru nesreče (npr. v primeru razlitja naftnih derivatov) prepreči hitro in nekontrolirano pronicanje v nižje z vodo zasičene zemeljske plasti;

-   prepovedano je izlivanje nevarnih in drugih tekočih odpadkov v tla (ali v kanalizacijski sistem, ko bo ta zgrajen);

-   lovilna skleda za zajem transformatorskega olja mora biti izvedena vodo in oljetesno kar je treba dokazati z atestom;

-   obvezno je izvajati monitoring podzemnih voda;

-   obvezno je izgraditi varovalne piezometre v smeri toka podzemne vode proti črpališču Bohova, katerih lokacija se določi v fazi PGD na osnovi Analize tveganja za onesnaženje vodnega telesa podzemne vode (E-NET OKOLJE d.o.o. št.: 201711-ap z dne 01.06.2011 (po reviziji 04.06.2011)). Prav tako je treba upoštevati ostale izsledke predmetne analize;

-   piezometri se po njihovi uporabi pred, v času izgradnje in po obdobju spremljanja možnih vplivov po izgradnji, brezplačno predajo v last MOM in se bodo evidentirali kot komunalna infrastruktura.

22. člen

(varovanje tal)

 Med gradnjo je treba:

-   odstraniti vse plasti humusa in vse plasti rahlega neutrjenega nasutja;

-   posege v tla izvajati tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal;

-   z viški materiala iz izkopa gradbenih jam za temeljenje ravnati v skladu z veljavnim pravilnikom o obremenjevanju tal z

vnašanjem odpadkov;

-   posebno pozornost posvetiti onesnaženim tlom v primeru razlitja ali razsutja nevarnih tekočin ali drugih materialov. V tem primeru je treba onesnaženi material pred odlaganjem na začasno ali trajno odlagališče preiskati skladno z določili veljavne uredbe o ravnanju z odpadki. Pred začetkom odstranjevanja mora biti določena tudi lokacija začasnega odlagališča;

-   na celotnem območju gradbenih del, dovoznih cest in drugih manipulativnih površin, ki so povezane z izvajanjem gradnje, zagotoviti zbiranje in odstranjevanje odpadnih vod (v kolikor te nastajajo). To še posebno velja za primer nezgode z razlitjem ali razsutjem nevarnih snovi;

-   na območju gradbišča, transportnih poti in drugih manipulativnih površin, po katerih bo potekal transport odstranjenega in gradbenega materiala, uporabljati le tehnično ustrezna vozila, pri sami gradnji pa uporabljati tehnično brezhibne gradbene stroje in ostalo mehanizacijo;

-   ker bo izkop za temelje v vodoprepustnem, prodno-peščenem vrhnjem sloju, je potrebno ob večjem deževju izvajanje del z gradbenimi stroji v območju gradbene jame prekiniti, da se v primeru nesreče (npr. v primeru razlitja naftnih derivatov) prepreči hitro in nekontrolirano pronicanje v nižje z vodo zasičene zemeljske plasti;

-   po končani gradnji je treba odstraniti pomožne objekte in vse ostanke začasno deponiranih materialov ter primerno urediti površine.

23. člen

(odpadki)

Z zemeljskim materialom od izkopov za temelje je treba ravnati v skladu z veljavnim pravilnikom o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih.

Odpadke v času gradbenih del in po izgradnji je potrebno zbirati ločeno ter poskrbeti za njihovo dokončno deponiranje ali recikliranje.

Zaradi varovanja okolja in higiensko estetskih pogojev je zagotovljeno deponiranje in odvoz odpadkov v skladu z veljavnim občinskim Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki (MUV, št. 15/2003, 4/06).

Kosovne odpadke bo potrebno zbirati v kontejnerjih na za to določenih lokacijah.

Prepovedano je izlivanje nevarnih in drugih tekočih odpadkov v tla (ali v kanalizacijski sistem, ko bo ta zgrajen).

Zbiralnica ločenih frakcij se umesti v objekt.

24. člen

(varstvo kulturne dediščine)

Na obravnavanem območju ni enot nepremične kulturne dediščine. Ker pa del načrtovane ureditve predstavlja odprte površine, ki še niso bile predhodno arheološko raziskane, je priporočljivo opraviti predhodne arheološke raziskave – predhodno oceno arheološkega potenciala v skladu z načrtom Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Zaradi varstva arheoloških ostalin je pred začetkom izvedbe zemeljskih del potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja naj o dinamiki gradbenih del pisno obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.

Ob morebitni najdbi arheološke ostaline je potrebno najdbo zavarovati nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvestiti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki ukrepa v skladu z določili arheološke stroke.

VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI

25. člen

 (varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom )

Obravnavano območje leži v potresni coni 7. stopnje po MCS lestvici (500-letno povratno obdobje), s projektnim pospeškom tal 0,10g. Temu primerno je treba predvideti način gradnje.

V objektih, ki so določeni s predpisi, je treba zgraditi zaklonišča, v ostalih objektih je treba zagotoviti ojačitev prve plošče.

Območje urejanja ne leži na plazovitem, poplavnem ali erozivnem območju.

Za objekte, ki so določeni v pravilniku o študiji požarne varnosti, je treba izdelati študijo požarne varnosti, za druge mora doseganje predpisov ravni požarne varnosti izhajati iz zasnove požarne varnosti, ki je del PGD dokumentacije.

V primeru nezgod v času gradnje, prometnih nesreč v času obratovanja ali razlitja večjih količin goriv, olj in drugih škodljivih tekočin in materialov, je treba z ukrepi preprečiti izlitja nevarnih snovi v vodotoke in podtalnico in takoj obvestiti najbližji center za obveščanje, policijo ali gasilsko enoto.

Požarno varnost je treba zagotoviti v skladu z zakonodajo, ki ureja to področje. Pri projektiranju je treba upoštevati požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi ter širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji:

-   treba je upoštevati požarno ogroženost naravnega okolja;

-   zagotoviti ukrepe varstva pred požarom v skladu z veljavno zakonodajo;

-   treba je zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje:

 − v sklopu OPPN je načrtovano hidrantno omrežje, katero se priključi na obstoječe vodovodno omrežje, ki nudi zadostne količine požarne vode;

  − v hidrantnem omrežju je treba zagotoviti zadostno količino vode za gašenje požarov;

-   treba je zagotoviti potrebne odmike med objekti ali potrebne protipožarne ločitve;

-   zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali ali premoženja pri požaru ter dostopov, dovozov;

-   dovozne poti za gasilsko intervencijo morajo biti projektirane in izvedene tako, da omogočajo osni pritisk 100 kN;

-   treba je zagotoviti potrebne površine za gasilce ob zgradbah: dostopne poti za gasilce, dovozne poti za gasilska vozila, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila.

Med gradnjo je treba usposobiti in zagotoviti intervencijsko skupino za primer nepredvidenih nesreč in njihovo sanacijo.

VII. ETAPNOST

26. člen

(etapnost)

Prostorske ureditve, načrtovane s tem OPPN, se izvedejo v celoti v eni etapi.

VIII. ODSTOPANJA

27. člen

(odstopanja glede oblikovanja novogradenj in odprtih površin)

V grafični prilogi prikazane ureditve so načelne. Možna so odstopanja, določena v tem členu. Znotraj gradbenih mej in linije so možna odstopanja v velikosti (±10%) in obliki horizontalnih gabaritov ter legi stavbe. Tehnični elementi za zakoličenje objektov se v skladu z navedenimi tolerancami v tem členu določijo v

projektni dokumentaciji v skladu z določili tega odloka.

Vse višinske kote se natančno določijo v projektni dokumentaciji, glede na sosednji, južnoležeči objekt. Določitev višinskih kot objektov ne sme negativno vplivati na funkcioniranje sosednjih objektov.

V projektni dokumentaciji je dopustno proste nezazidane površine okoli stavb, prikazanih v tem OPPN, urediti z enakimi elementi tudi drugače, vendar v skladu z veljavnimi predpisi.

28. člen

(odstopanja glede infrastrukturnih ureditev in parcelacije)

Odstopanja od tehničnih rešitev (komunalna, energetska in prometna infrastruktura, omrežje zvez), določenih s tem prostorskim aktom, so dopustna, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju okoljevarstvenih ali hidroloških ali geoloških ali vodnogospodarskih ali lastniških ali drugih razmer ugotovi, da so z oblikovalskega ali gradbenotehničnega ali okoljevarstvenega vidika možne boljše tehnične rešitve, ki pa ne smejo povečevati negativnega vpliva načrtovanega posega na sosednje objekte in parcele, ne smejo poslabšati videza obravnavanega območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih pogojev in ne smejo povečati negativnih vplivov na okolje.

Tehnični elementi za zakoličenje parcel se v skladu z navedenimi tolerancami v tem členu določijo v projektni dokumentaciji v skladu z določili tega odloka. Možno je združevanje in razdruževanje parcel.

Pri vseh večjih odstopanjih morajo biti nove rešitve usklajene s pogoji, ki so jih nosilci urejanja prostora podali k temu podrobnemu prostorskemu načrtu. V primeru odstopanj od pogojev je treba ponovno pridobiti mnenje pristojnih nosilcev urejanja prostora. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.

IX. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV

29. člen

(obveznosti izgradnje komunalne opreme)

Investitor je dolžan na svoje stroške zgraditi manjkajočo komunalno opremo, ki je načrtovana s tem OPPN in z občino skleniti pogodbo o opremljanju za gradnjo javne komunalne opreme, v skladu z 78. členom Zakona o prostorskem načrtovanju.

30. člen

(rekonstrukcija obstoječih cestnih priključkov na državno cesto)

Zaradi rekonstrukcije obstoječih cestnih priključkov na državne ceste se med investitorjem in upravljavcem sklene pogodba, s katero bodo medsebojno urejene vse obveznosti v zvezi z rekonstrukcijo cestnih priključkov vključno s pripravo projektne naloge in dokumentacije s postopkom recenzije.

KONČNE DOLOČBE

31. člen

(vpogled OPPN)

OPPN je na vpogled v Mestni občini Maribor na Uradu za komunalo, promet in prostor, Sektorju za urejanje prostora, v Krajevni skupnosti Razvanje in na spletni strani www.maribor.si.

32. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve tega odloka, na območju OPPN iz 3. člena odloka, preneha veljati Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za del prostorsko planske enote Ta 14 P (območje bivše Jeklotehne) (MUV, št. 29/02; popravek v MUV, št. 25/03, spremembe in dopolnitve v MUV, št. 13/06).

33. člen

(uveljavitev odloka)

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.