Na podlagi 52. člena in drugega odstavka 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09 – ZPNačrt-A, 108/09 – ZVO-1C) in 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07) je Občinski svet Občine Hajdina na 5. redni seji dne 25. 5. 2011 sprejel

ODLOK

O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROČNEGA IN SREDNJEROČNEGA DRUŽBENEGA PLANA ZA OBMOČJE OBČINE HAJDINA – SPREMEMBE IN DOPOLNITVE 2009

1. člen

(uvodna določba)

Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Hajdina.

Prostorske sestavine dolgoročnega plana za območje Občine Hajdina so opredeljene v:

-        Dolgoročnem planu občine Ptuj za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 11/86, 20/88, 2/90, 12/93, 16/94),

-        Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Ptuj za obdobje 1986 - 2000 za območje Mestne občine Ptuj, dopolnjenega v letu 1996 (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/97),

-        Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Hajdina za odsek hitre ceste Hajdina – Ormož na območju Občine Hajdine, območje poselitve v naselju Zg. Hajdina, območje za šport in rekreacijo v naselju Zg. Hajdina  (Uradni list RS, št. 45/03),

-        Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 78/04),

-        Uredbi o državnem lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Slivnica – Draženci (Uradni list RS, št. 73/05),

-        Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Hajdina – spremembe in dopolnitve 2007 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/09).

(v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plan).

            Prostorske sestavine srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Hajdina so opredeljene v:

-        Družbenem planu občine Ptuj za obdobje 1986 - 1990 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25/86, 28/86, 12/87, 28/90 – prečiščeno besedilo, 32/90 – popravek, 25/91, 12/93, 16/94),

-        Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1986 - 1990 za območje Mestne občine Ptuj, dopolnjenega v letu 1996 (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/97),

-        Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Hajdina za odsek hitre ceste Hajdina – Ormož na območju Občine Hajdine, območje poselitve v naselju Zg. Hajdina, območje za šport in rekreacijo v naselju Zg. Hajdina  (Uradni list RS, št. 45/03),

-        Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 78/04),

-        Uredbi o državnem lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Slivnica – Draženci (Uradni list RS, št. 73/05),

-        Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Hajdina – spremembe in dopolnitve 2007 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/09).

-        (v nadaljnjem besedilu: srednjeročni plan).

2. člen

(spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana)

Spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana se nanašajo na spremembe kart v merilu 1 : 5000 (list Maribor-48) in 1 : 25000 (karta 1: zasnova primarne rabe prostora, karta 5: zasnova naselij).

3. člen

(spremembe in dopolnitve srednjeročnega plana)

Spremembe in dopolnitve srednjeročnega plana se nanašajo na spremembe tekstualnega dela in spremembe kart v merilu 1 : 5000 in 1 : 25000.

Spremembe namenske rabe prostora se nanašajo na:

-        spremembo namenske rabe prostora iz območja drugih kmetijskih zemljišč v območje proizvodnih dejavnosti za potrebe mesno predelovalne industrije v Slovenji vasi.

            V točki 5.1.10., to je območje Občine Hajdina, se v prvem odstavku spremeni tabela poselitvenih območij tako:

-        za triindvajseto vrsto se vstavi nova vrsta, ki se glasi: »P-P10-P6   Slovenja vas - severno od odvodnega kanala HE Zlatoličje   4,27 ha   proizvodne dejavnosti; P   OPPN«.

            Obrazložitev kratic za predzadnji stolpec tabele (to je za namembnost) in za zadnji stolpec tabele (to je za prostorski izvedbeni akt):

P        območja proizvodnih dejavnosti: so območja, pretežno namenjena proizvodnim in servisnim  dejavnostim,

OPPN  občinski podrobni prostorski načrt.

Spremenijo se karte v merilu 1 : 5000 (list Maribor-48) in 1 : 25000 (karta 1: zasnova primarne rabe prostora, karta 5: zasnova naselij).

Vsebina grafičnih prikazov kartografske dokumentacije je prikazana na digitalnih katastrskih načrtih.

Karte so sestavni del tega odloka.

4. člen

(prostorski izvedbeni pogoji za spremembe in dopolnitve)

Prostorski izvedbeni pogoji za enoto urejanja prostora P10-P6 Območje proizvodnih dejavnosti za potrebe mesno predelovalne industrije v Slovenji vasi

Za enoto urejanja prostora P10-P6 Območje proizvodnih dejavnosti za potrebe mesno predelovalne industrije v Slovenji vasi je predvidena izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta (v nadaljnjem besedilu: OPPN). Do sprejema OPPN so prostorski izvedbeni pogoji določeni v Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskega izvedbenega akta: Prostorski ureditveni pogoji za območje Občine Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 27/07); (v nadaljnjem besedilu: PUP). Novogradnja objektov in naprav ni možna do sprejema OPPN.

Usmeritve za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta za enoto urejanja prostora P10-P6 Območje proizvodnih dejavnosti za potrebe mesno predelovalne industrije v Slovenji vasi:

1.      POVRŠINA, MEJA OBMOČJA

Enota urejanja prostora P10-P6 je locirana severno od odvodnega kanala HE Zlatoličje in vzhodno od glavne ceste GI-1 Dravograd - Maribor - Hajdina.

            Površina enote urejanja prostora P10-P6 meri 4,27 ha.

            Območje P10-P6 meji:

-        na vseh straneh neba na kmetijske površine.

            Meja območja P10-P6:

            Izhodišče je na stičišču parc. št. 293/1 (na sredini obeh delov parcele) in 293/5. Meja območja P10-P6 poteka v smeri urinih kazalcev.

Od izhodiščne točke poteka meja območja v smeri proti vzhodu in teče po severnem delu parcele št. 293/5 (v dolžini cca. 80 m). Meja nato nadaljuje v podaljšku obstoječe linije, ki je definirana s severnim robom parcele št. 293/5 v dolžini cca. 142 m in se nato obrne v smer proti jugu v dolžini cca. 150 m. Nato meja nadaljuje v smeri proti zahodu v dolžini cca. 222 m do stika s parc. št. 293/4. Nato se meja nadaljuje v smeri proti severu (po parcelni meji v dolžini cca. 33 m), nakar se ponovno obrne proti zahodu in teče v dolžini cca. 75 m. Nato se meja obrne proti severu in teče v dolžini cca. 105 m do stika s parc. št. 293/1 (do sredinske črte obeh delov parcele) in teče po robu med obema deloma parcele 293/1 do izhodiščne točke.

Vse parcele se nahajajo v katastrski občini Slovenja vas.

2.      NAMENSKA RABA

Območje P10-P6 je namenjeno proizvodni dejavnosti za mesno predelovalno industrijo.

3.      USMERITVE ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE

Detajlno pozidavo območja bo natančno in dokončno določil OPPN. OPPN bo določil umestitev in etažnost objektov (tipologijo pozidave in stopnjo izkoriščenosti zemljišč za gradnjo), kot tudi prometno ureditev območja.

Te usmeritve podajajo le maksimalno višino objektov 15 m ter največji dopustni faktor zazidanosti gradbene parcele v vrednosti 0,6 in največji dopustni faktor izrabe gradbene parcele v vrednosti 1,2. Največja dopustna faktorja zazidanosti gradbene parcele in izrabe gradbene parcele se izjemoma lahko prekoračita, če pomenita večjo kakovost prostora in se zadovoljijo potrebe po zelenih in prometnih površinah.

Zaradi večjega odstotka utrjenih površin, predvidenih gradenj in nižje ležečega terena, se bo poplavna ogroženost povečala. Zaradi tega je treba vse predvidene objekte višinsko locirati vsaj 0,30 m nad okoliškim terenom, proizvodne objekte pa vsaj 0,90 m nad terenom.

Zagotoviti je potrebno parkirna mesta za vozila zaposlenih, obiskovalcev in za vozila, potrebna za opravljanje posameznih dejavnosti.

Zasaditev ob objektih mora biti izvedena z avtohtonim rastlinjem. Ob predvideni prometni mreži naj bodo znotraj območja proizvodnih dejavnosti ustvarjene zelene površine z zasaditvijo, poudarjeno v smeri proti naselju Zlatoličje.

Arhitektonsko oblikovanje mora povzemati izhodišča Dravske arhitekturne krajine s funkcionalnimi in oblikovnimi posodobitvami, prirejenimi sodobnim funkcijam in zahtevam predvidenih gradenj.

Tlorisna zasnova objektov naj ohranja gradbena razmerja avtohtone gradnje, višinska zasnova pa naj bo prilagojena višinam avtohtonih gradenj oziroma naj ohranja razmerja med višino in tlorisom značilnim za avtohtone gradnje.

V zunanji obdelavi stavb in njihovi notranjosti naj se pojavljajo elementi in gradbeni materiali, značilni za gradnjo v arhitekturni krajini.

4.      GOSPODARSKA JAVNA INFRASTRUKTURA IN GRAJENO JAVNO DOBRO

4.1    Pogoji glede oskrbe s pitno vodo:

Za potrebe območja proizvodnih dejavnosti se izvede priključek iz obstoječega primarnega vodovodnega cevovoda fi 200 v skladu z Odlokom o oskrbi s pitno vodo v občini Hajdina (Ur.l. RS, št. 113/2004) in Tehničnim pravilnikom o javnem vodovodu (Ur.l. RS, št. 136/2004) ter potrebami posameznih objektov predvidenega območja proizvodnih dejavnosti.

4.2    Pogoji glede zbiranja, odvajanja in čiščenja odpadnih voda:

Na predvidenem območju proizvodnih dejavnosti je predvidenih več sistemov odvajanja in čiščenja odpadnih voda, in sicer:

-        sistem za padavinske vode; padavinske vode, ki odtekajo s streh je, po mehanskem čiščenju v usedalniku (peskolov), treba odvajati neposredno v vode ali posredno v podzemne vode, kadar je to izvedljivo. Pri tem morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva prometnih in manipulativnih površin. Če ponikanje ni možno, kar je treba računsko dokazati, je treba padavinske vode speljati v obstoječi odvodni kanal HE Zlatoličje. Načrtovanje padavinskih voda, je treba načrtovati na tak način, da bo v čim večji meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin.

-        sistem za fekalne vode; fekalne vode se odvajajo v predvideno kanalizacijsko omrežje z lastno čistilno napravo.

-        sistem za tehnološke vode; za tehnološke odpadne vode se zgradi interna mehansko-kemična čistilna naprava, ki se preko jaška za stalni monitoring poveže z lastno čistilno napravo.

4.3    Pogoji glede prometnih površin:

Osnovno prometno povezavo območja proizvodnih dejavnosti predstavlja lokalna cesta ki se naveže na bližnjo glavno cesto GI-1 Dravograd - Maribor - Hajdina.

Posebno pozornost je potrebno nameniti prometni ureditvi v notranjosti območja, da bo v največji možni meri zadostovala logističnim potrebam območja glede na potrebe dejavnosti, ob upoštevanju manipulativnih in urgentnih poti ter da so uporabne za funkcionalno ovirane ljudi.

Površine za parkiranje se predvidijo znotraj območja proizvodnih dejavnosti ob predvideni prometni mreži ter na posebej za ta namen določenih površinah izven ograje proizvodnih obratov (predvideno je eno parkirno mesto na zaposlenega in cca. 40 parkirnih mest za obiskovalce, od tega cca. 10 % za invalide).

4.4    Pogoji glede načina oskrbe z energijo:

4.4.1 Električna energija:

Za oskrbo z električno energijo se uporabi obstoječe elektroenergetsko infrastrukturo. Na obravnavanem območju so zgrajeni naslednji elektroenergetski vodi, naprave in objekti:

-        srednjenapetostno omrežje 20 kV,

-        transformatorska postaja TP 20/0,4 kV,

-        pripadajoče 0,4 kV nizkonapetostno omrežje.

            Srednjenapetostno omrežje je z električno energijo napajano iz RTP 110/20 Ptuj. Obstoječe

srednjenapetostno in nizkonapetostno omrežje je nadzemne in podzemne izvedbe.

V kolikor bo potrebna večja priključna moč, bo potrebno z raziskavo ugotoviti možnosti napajanja z električno energijo.

Na in ob vseh objektih in je možna postavitev sistemov za izrabo sončne energije.

4.5    Drugi pogoji:

Telekom Slovenije bo gradil sodobno širokopasovno telekomunikacijsko omrežje in temu je potrebno prilagoditi projektno dokumentacijo telekomunikacijskih priključkov posameznih objektov. Ustrezno je potrebno izvesti tudi projektno dokumentacijo notranjih instalacij posameznih objektov. Za vsako posamezno zazidalno območje se pripravi projektna dokumentacija kjer se upošteva, da se do posameznih objektov v zazidavi zgradi ustrezna kabelska kanalizacija. Obstoječe TK instalacije, ki bodo tangirane na območju izgradnje je potrebno zaščititi na podlagi projektne rešitve.

Pri polaganju komunalnih vodov je potrebno upoštevati predpisane minimalne odmike z vodovodnim cevovodom in zaščite na mestih križanj.

Praviloma se morajo vse infrastrukturne napeljave voditi v cestnem svetu. Za več objektov se naj pripravijo skupni priključki. Infrastrukturni vodi se položijo podzemsko; zračni vodi niso dovoljeni. Vse infrastrukturne naprave se naj zgradi sočasno in pred dokončno ureditvijo posamezne ceste.

Ob izdelavi OPPN bodo podani poteki vseh obstoječih in predvidenih komunalnih vodov (elektrika, voda, meteorna in fekalna kanalizacija-lastna čistilna naprava, telefon, drugo). Za vse vode bo potrebno določiti najustreznejša mesta priključkov, usklajena z zahtevami pristojnih distributerjev.

Na območju proizvodnih dejavnosti mora biti zagotovljen prostor za ločeno zbiranje odpadkov.

5.      MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO

            Parcelacijo območja bo določil načrt parcelacije, kateri bo sestavni del OPPN.

            Velikost in oblika parcel se v OPPN določi glede na:

-        tipologijo pozidave,

-        predpisano stopnjo izkoriščenosti parcele, namenjene gradnji,

-        tlorisno zasnovo,

-        namen, velikost in zmogljivost načrtovanih objektov, tako da se zagotovijo pogoji za uporabo in vzdrževanje objektov,

-        možnost priključevanja na obstoječe infrastrukturne objekte in naprave.

6.      CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN

Obravnavno območje ne sega v območje varovane kulturne dediščine oziroma zavarovanih kulturnih spomenikov.

Obravnavano območje leži na širšem vodovarstvenem območju, ki je opredeljeno z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko – Ptujskega polja (Uradni list RS, št. 59/07).

Obravnavano območje se nahaja v vplivnem območju območja NATURA 2000 z evidenčno številko SI5000011 Drava (SPA).

Obravnavano območje se nahaja znotraj ekološko pomembnega območja EPO Drava-spodnja.

7.      VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI

Ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami morajo biti v celoti upoštevani.

Območje predvidenega podrobnega načrta leži na ravnini, zato ni nevarnosti visoke podtalnice, erozije ali plazovitosti terena. Zato ni potrebno predvideti posebnih tehničnih rešitev gradnje in izvesti posebnih geoloških raziskav.

Dravsko polje, kjer leži obravnavano območje podrobnega načrta, spada v potresno območje 7. stopnje MSK. Potresno ogroženost je potrebno upoštevati pri gradnji objektov (karta maksimalnih intenzitet potresov – http://www. arso.gov.si).

Za zagotavljanje požarne varnosti objektov morajo biti urejeni dovozi za intervencijska vozila ter dostopi za reševalce in evakuacijo.

Pri pripravi OPPN je potrebno upoštevati naravne omejitve (višino podtalnice - III. vodovarstveno območje) in temu primerno predvideti ustrezne tehnične rešitve gradnje in ustrezne tehnične ukrepe pri možnem razlitju nevarnih snovi.

Na območju podrobnega načrta ni večje požarne ogroženosti. Za zagotavljanje požarne varnosti objektov morajo biti urejeni dovozi za intervencijska vozila ter dostopi za reševalce in evakuacijo. Zagotoviti je potrebno varstvo pred požarom v skladu z 22. in 23. členom Zakona o varstvu pred požarom (Ur.l. RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo). Upoštevati je potrebno pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Ur.l. RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07) s poudarkom na 3, 5, 6 in 7 členu. Upoštevati je potrebno odmike stavb od mej in med objekti na podlagi 3. člena Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Ur.l. RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07).

Ne glede na to, da v obstoječih evidencah MOP-ARSO, območje obdelave ni znotraj poplavnega območja, se bodo upoštevale ugotovitve MOP-ARSO, Oddelek območja porečje reke Drave, iz študije »Analiza visokovodnih razmer Drave od Maribora do Ptuja«, številka projekta 2215/99, ki jo je izdelal Vodnogospodarski biro Maribor. Iz citirane študije je razvidno, da območje obdelave kot »otok« ni v poplavnem območju, prav tako je dostop iz glavne ceste G1-2 z izgradnjo dostopne ceste varen pred visokimi vodami.

8.      VAROVANJE ZDRAVJA

Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo pogoji glede varovanja zdravja ljudi.

Potrebno je posvetiti pozornost varstvu pred hrupom in v primeru preseganja hrupa predvideti ukrepe za njegovo zmanjšanje. V obravnavanem območju se predvideva III. stopnja varstva pred hrupom, kar pomeni, da predvidene in obstoječe dejavnosti ne smejo povzročati hrupa, ki bi presegal mejne dnevne vrednosti (60 dbA) in nočne mejne vrednosti (50 dbA) ravni hrupa.

Pri načrtovanju zunanje razsvetljave je potrebno upoštevati tudi njen morebitni moteči vpliv na okolico zunaj območja proizvodnih dejavnosti.

9.      OMILITVENI UKREPI

Odvodnje odpadnega zraka iz dimnih komor se speljejo preko ustreznih filtrov, ki poleg ostalih potencialnih emisij snovi v zrak zadržijo tudi potencialne vonjave iz dimne komore. Vse poti do predvidenih objektov morajo biti protiprašno urejene oziroma asfaltirane.

Za čiščenja industrijskih in komunalnih odpadnih vod se mora v okviru objekta zgraditi lastna čistilna naprava (ČN). Industrijske in komunalne odpadne vode se morajo do ČN voditi po ločenih kanalizacijskih sistemih. Industrijske vode se morajo najprej predčistiti na fizikalno-kemijskem delu ČN, šele nato se lahko čistijo (skupaj s komunalnimi) v biološkem delu ČN.

Predviden mesnopredelovalni objekt se mora predvideti poleg obstoječe zamrzovalnice in ne kjerkoli drugje znotraj obravnavnega območja. Znotraj območja, ki se mu spreminja namembnost v industrijsko območje morajo biti vsi objekti od najbližjih stanovanjskih hiš oddaljeni več kot 100 metrov.

Na južnem in zahodnem robu območja posega naj se v celoti ohrani pas naravne vegetacije (grmišča in vrbovje). Na novo naj se zasnujejo še vegetacijski pasovi na ostalih robovih območja posega, pri tem se naj uporabi lokalno značilno avtohtono vegetacijo.

Vsi posegi naj se izvajajo na način, ki je okolju prijazen. Pri gradnji naj se v čim večji meri uporablja naravne materiale. Odkrite površine, ki ne bodo pozidane je treba takoj po zaključku del ponovno zasaditi z avtohtono vegetacijo. Pri odrivih zemlje je potrebno zagotoviti, da se humusna plast skrbno odgrne in deponira na lokaciji posega ločeno od ostalega materiala, ter se takoj po končani gradnji uporabi za prekritje.

Vpliv hrupa na ptice je mogoče učinkovito omiliti tako, da se v času glavne vgnezditvene sezone (od marca do julija), ko so ptice najbolj občutljive, aktivnosti na gradbišču omejijo na manj hrupna dela.

Ukrepi za zmanjšanje svetlobnega onesnaženja: za osvetljevanje območja naj se uporabijo popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom in s čim manjšo emisijo UV svetlobe (na primer halogenska svetila), namestitev svetilk naj se omeji na minimum, po polnoči naj se moč osvetljevanja zmanjša, reklamna in oglasna osvetlitev naj se na območju prepove, posamezni objekti naj imajo svetila opremljena s senzorji.

Gradbišča se ponoči naj ne osvetljuje, kvečjemu je dovoljena postavitev izključno posameznega svetila za varovanje, ki naj bo opremljeno s senzorjem. Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih, če so usmerjeni proti nebu, ali površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu. Načini osvetljevanja so predpisani z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur.l. RS, št. 8/07, 209/07).

Zelene površine okoli objektov je potrebno zasaditi z lokalno značilnimi vrstami, Te vrste naj se uporabijo za zakrivanje pozidave iz glavne smeri vidne zaznave (iz smeri GI-1). Za realizacijo so odgovorni projektant, investitor in izvajalec gradbenih del.

Pri pripravi in realizaciji plana je potrebno upoštevati splošne in zakonsko predpisane ukrepe, ki ne sodijo v razred omilitvenih ukrepov.

5. člen

(spremembe površin)

Površine drugih kmetijskih zemljišč se zmanjšajo za 3,85 ha.

6. člen

(sklep o ugotovitvi usklajenosti)

Pridobljen je bil Sklep ministra za okolje in prostor št. 35016-4/2009/82 z dne 6. 4. 2011 o ugotovitvi usklajenosti sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Hajdina.

7. člen

(pričetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 350-7/2011

Datum: 25. 5. 20111

Občina Hajdina

Župan mag. Stanislav

GLAŽAR, l. r.