Na
podlagi prvega, četrtega in petega odstavka
49. člena Zakona o ohranjanju narave
(Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1
in 8/10 – ZSKZ-B) in 18. člena
Statuta Občine Grosuplje
(Uradni list RS, št. 1/10) je Občinski svet Občine Grosuplje na 9. redni
seji dne 15. 2. 2012 sprejel |
O D L
O K |
o
Krajinskem parku Radensko polje |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
(cilji in nameni) |
(1) S
ciljem, da se ohrani kraško polje s številnimi naravnimi vrednotami,
biotska raznovrstnost ter krajinska pestrost, se širše območje
Radenskega polja zavaruje kot Krajinski park Radensko polje (v
nadaljnjem besedilu: krajinski park). |
(2) Varstveni
cilji v krajinskem parku so ohranitev naravnih vrednot, posebnih
varstvenih območij (območij Natura 2000) in biotske raznovrstnosti,
ohranitev ugodnega stanja ogroženih in mednarodno varovanih prosto
živečih rastlinskih in živalskih vrst (v nadaljnjem besedilu: rastlinske
in živalske vrste) in njihovih habitatov, ohranitev najmanj obstoječega
obsega in kakovosti habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo v
ugodnem stanju (v nadaljnjem besedilu: habitatni tipi), ohranitev
geomorfoloških in hidroloških značilnosti kraškega polja ter pestrosti
krajine. |
(3) Cilji
krajinskega parka se uresničujejo z varstvom, upravljanjem in
financiranjem krajinskega parka, usmerjanjem razvoja družbenih,
kulturnih in gospodarskih dejavnosti, prednostnim delovanjem državnih in
lokalnih javnih služb, izvajanjem razvojnih usmeritev ter
drugimi ukrepi na državni in lokalni ravni. |
(4) Namen
tega odloka je poleg doseganja varstvenih ciljev tudi omogočanje
kakovostnega bivanja prebivalcem krajinskega parka (v nadaljnjem
besedilu: lokalni prebivalci) s spodbujanjem trajnostnega razvoja, ki je
skladen s krajevno tradicijo območja. V to se vključuje tudi spodbujanje
novih zaposlitev in razvojnih priložnosti, izboljšanje gospodarske javne
infrastrukture, zmanjševanje obstoječega in preprečevanje dodatnega
obremenjevanja okolja, ohranjanje kulturne dediščine in kulturnih
vrednot ter omogočanje raziskovanja, izobraževanja, ozaveščanja,
obiskovanja in doživljanja krajinskega parka. |
2. člen |
(vsebina) |
(1) Ta
odlok določa območje krajinskega parka, območja varstvenih območij in
ožjega zavarovanega območja, pravila ravnanja, varstvene režime, način
izvajanja ustanoviteljskih pravic in obveznosti, način upravljanja in
nadzora, financiranje ter druga ravnanja, povezana z doseganjem ciljev
in namenov krajinskega parka. |
(2) S
tem odlokom se določijo tudi razvojne usmeritve v krajinskem parku in
način njihovega uresničevanja. |
3. člen |
(ustanovitelja in izvajanje ustanoviteljskih pravic in obveznosti) |
(1) Ustanovitelja
krajinskega parka sta Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu:
vlada) in Občinski svet Občine Grosuplje (v nadaljnjem besedilu:
ustanovitelja). |
(2) Ustanovitelja
izvajata ustanoviteljske pravice in obveznosti tako, da: |
1. skupaj financirata delovanje krajinskega parka tako, da zagotavlja
država 67 odstotkov, Občina Grosuplje pa 33 odstotkov finančnih
sredstev, določenih na podlagi finančno ovrednotenega letnega programa
dela, ki je pripravljen za celotni krajinski park; |
2. sodelujeta pri upravljanju krajinskega parka z enakim številom članov
v odboru za spremljanje krajinskega parka; |
3. določita za način upravljanja krajinskega parka podelitev koncesije
za upravljanje krajinskega parka, ki se izvaja v skladu s tem odlokom; |
4. Občina Grosuplje sodeluje pri izvajanju nadzora v krajinskem parku z
občinsko redarsko službo; |
5. načrt upravljanja krajinskega parka sprejme vlada po predhodnem
soglasju Občine Grosuplje; |
6. vlada določi začasne upravljavske smernice po predhodnem soglasju
Občine Grosuplje. |
(3) Ustanovitelja
podrobneje uredita medsebojna razmerja iz prejšnjega odstavka s
pogodbo. |
4. člen |
(ime
in znak krajinskega parka) |
(1) Ime
krajinskega parka je »Krajinski park Radensko polje«. |
(2) Krajinski
park ima svoj znak, ki je določen v prilogi 1, ki je sestavni del tega
odloka. |
(3) Znak
in ime krajinskega parka ter njegove prevode in izpeljanke lahko
uporablja upravljavec krajinskega parka (v nadaljnjem besedilu:
upravljavec parka). |
II. KRAJINSKI PARK, VARSTVENA OBMOČJA IN
NARAVNI SPOMENIK |
5. člen |
(opis
krajinskega parka) |
Krajinski park je tipično robno kraško polje, ki se razteza v dinarski
smeri in ima za kraško polje značilne lastnosti: skledasto obliko z
izravnanim dnom, izrazito višji obod in kraško hidrografijo s kraškimi
izviri, ponori, estavelami in ponikalnicami. Trije povsem ločeni
vodotoki so v mehki glini oblikovali široke ravnice s številnimi meandri
in plitvimi koriti. Ob višjih vodostajih se vode združijo in Radensko
polje za nekaj tednov spremenijo v jezero. Geološka, geomorfološka in
hidrološka razgibanost Radenskega polja pogojuje prisotnost različnih
habitatnih tipov, ki predstavljajo habitat ogroženim, zavarovanim in
evropsko pomembnim živalskim in rastlinskim vrstam. Celotno območje je
izjemno zaradi velikega števila naravnih vrednot in prisotnosti velikega
števila rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih habitatov, številnih
kulturnih vrednot in mozaične krajine, ki je rezultat dolgotrajnega
sožitja človeka z naravo. |
6. člen |
(varstvena območja) |
(1) V
krajinskem parku se določita dve varstveni območji: prvo in drugo
varstveno območje. |
(2) Prvo
varstveno območje je območje naravovarstveno najvrednejših habitatnih
tipov in je prednostno namenjeno uresničevanju varstva in ohranjanja
naravnih vrednot in ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst ter
njihovih habitatov. Na prvem varstvenem območju se izvaja kmetijska
dejavnost, ki je prilagojena doseganju ugodnega stanja rastlinskih in
živalskih vrst, njihovih habitatov ter habitatnih tipov. Prvo varstveno
območje obsega predvsem območja zgostitve najvrednejših in najbolj
ogroženih travniških habitatnih tipov v območju pogostih poplav, območje
vodotokov in barjanskih predelov, območje najbolj ogroženih rastlinskih
vrst, osrednji del habitata varovanih in ogroženih vrst metuljev,
osrednji del habitatov varovanih in ogroženih travniških vrst, ptic ter
habitat varovanih in ogroženih vrst kačjih pastirjev, dvoživk in
plazilcev. |
(3) Drugo
varstveno območje je prednostno namenjeno uresničevanju varstva in
ohranitvi naravnih vrednot ter biotske raznovrstnosti in pestrosti
krajine. Na drugem varstvenem območju se opravljata sonaravna kmetijska
dejavnost in trajnostna raba naravnih virov tako, da je za naravo čim
manj moteča. Drugo varstveno območje zajema uravnano dno Radenskega
polja, kjer je koncentracija naravnih vrednot, zlasti geomorfoloških in
hidroloških kraških pojavov, zelo velika. Zajema posebno varstveno
območje (območje Nature 2000) in obsega predvsem območja habitatov
ogroženih in varovanih vrst. Tu se nahaja jamski sistem Zatočne jame,
Lazarjeve jame in Viršnice, ki predstavlja habitat varovanim jamskim
vrstam. Del drugega varstvenega območja predstavljajo območja
travniških, grmovnih, vodnih in obvodnih ter gozdnih habitatnih tipov. |
(4) Območje
krajinskega parka, ki je zunaj varstvenih območij iz drugega in tretjega
odstavka tega člena, je namenjeno ohranjanju krajinske pestrosti in
spodbujanju trajnostnega razvoja. Namenjeno je tudi ohranjanju narave,
vsaj v trenutni kakovosti in preprečitvi dodatnega obremenjevanja
okolja, krepitvi kakovosti bivanja, ohranjanju obstoječega poselitvenega
in krajinskega vzorca, ohranjanju kulturne dediščine in kulturnih
vrednot, krepitvi kakovosti krajine ter spodbujanju kmetijske in
turistične dejavnosti, usklajene s cilji krajinskega parka. To je
območje travniških, grmovnih, gozdnih, vodnih in obvodnih habitatnih
tipov. To območje obsega območja poselitve in razpršene gradnje ter
objekte in omrežja gospodarske javne infrastrukture. |
7. člen |
(naravni spomenik) |
V
krajinskem parku se območje jamskega sistema, ki zajema naravne vrednote
Zatočno jamo (ident. št. 40569), Viršnico (ident. št. 40571) in
Lazarjevo jamo (ident. št. 40570) določi za Naravni spomenik Zatočna
jama – Viršnica – Lazarjeva jama (v nadaljnjem besedilu: naravni
spomenik). |
8. člen |
(meje
krajinskega parka, varstvenih območij in naravnega spomenika) |
(1) Meje
krajinskega parka, varstvenih območij in naravnega spomenika so
določene na državni topografski karti v merilu 1:25.000. |
(2) Meje
iz prejšnjega odstavka se prikažejo na digitalnem zemljiškokatastrskem
prikazu na parcelo natančno. |
(3) Državna
topografska karta iz prvega odstavka tega člena in zemljiškokatastrski
prikaz iz prejšnjega odstavka se v izvirniku hranita pri ministrstvu,
pristojnem za ohranjanje narave (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
Dvojniki se hranijo tudi pri Občini Grosuplje, krajevno pristojni
upravni enoti in pri upravljavcu parka. |
(4) Meje
krajinskega parka, varstvenih območij in naravnega spomenika iz prvega
odstavka tega člena so informativno prikazane tudi na publikacijski
karti v merilu 1:20.000, ki je kot priloga 2 sestavni del tega odloka. |
III. RAZVOJNE USMERITVE IN UKREPI |
9. člen |
(razvojne usmeritve) |
(1) Razvojne
usmeritve, ki v krajinskem parku prispevajo k trajnostnemu razvoju, se
nanašajo na ukrepe v zvezi s projekti, investicijami in izvajanjem
dejavnosti, ki so v skladu s cilji krajinskega parka, in temeljijo na
primerjalnih prednostih krajinskega parka ter omogočajo gospodarski,
družbeni in kulturni razvoj Občine Grosuplje in lokalnih prebivalcev ter
krepijo gospodarsko konkurenčnost območja. |
(2) Trajnostni
razvoj iz prejšnjega odstavka se skladno s cilji krajinskega parka
uresničuje: |
– s
spodbujanjem razvoja podeželja in oblik dejavnosti, ki prispevajo k
ohranjanju biotske raznovrstnosti, varstvu naravnih vrednot, ohranjanju
kulturne dediščine in krajinske pestrosti ter hkrati omogočajo
gospodarski, družbeni in kulturni razvoj lokalnih prebivalcev in Občine
Grosuplje; |
– z
urejanjem prostora tako, da se ohranjata kakovost in značilnost krajine,
ohranja kulturna dediščina in izboljša oziroma zagotovi komunalna javna
infrastruktura; |
– z
usmerjanjem vozil izven območja krajinskega parka; |
– s
povezovanjem in spodbujanjem kmetijskih, turističnih, rekreacijskih,
obrtnih, kulturnih in drugih dejavnosti; |
– s
spodbujanjem ohranjanja kmetijske dejavnosti na kmetijskih
gospodarstvih, ki imajo odločilno vlogo pri ohranjanju za krajinski park
značilne krajine; |
– z
uporabo okolju prijaznih tehnologij in metod pri gospodarjenju z
naravnimi viri tako, da se ohranjajo habitati rastlinskih in živalskih
vrst in naravne vrednote; |
– z
usmerjanjem obiska in ogledovanja krajinskega parka; |
– s
povezovanjem in vključevanjem v dejavnosti ter programe in projekte
ohranjanja narave, celostnega ohranjanja kulturne dediščine, upravljanja
naravnih virov ter v izobraževalne, turistične in skupne dejavnosti ter
programe in projekte krajinskega parka. |
(3) V
krajinskem parku se lahko iz javnih sredstev financirajo samo tisti
razvojni projekti, ki so v skladu s programi in varstvenimi cilji
krajinskega parka. |
10. člen |
(ukrepi za uresničevanje razvojnih usmeritev) |
(1) Razvojne
usmeritve se uresničujejo zlasti: |
– s
sodelovanjem in vključevanjem lokalnih prebivalcev in Občine Grosuplje
pri upravljanju krajinskega parka, pridobivanju finančnih sredstev z
različnimi razvojnimi programi iz občinskih, državnih in mednarodnih
virov; |
– s
pridobivanjem in uporabo sredstev lokalnih, državnih in mednarodnih
skladov, ustanov oziroma organizacij za varstvene in razvojne projekte,
ki so usklajeni z varstvenimi cilji krajinskega parka; |
– s
spodbujanjem razvoja tistih gospodarskih in drugih dejavnosti, ki s
sonaravnim načinom izkoriščanja naravnih dobrin zagotavljajo gospodarski
in socialni razvoj; |
– s
spodbujanjem ukrepov prilagojene kmetijske rabe in razvojnih potreb
kmetij, ki so skladne z varstvenimi cilji krajinskega parka; |
– z
obveznim upoštevanjem razvojnih usmeritev iz drugega odstavka prejšnjega
člena v strategijah, programih, planih, načrtih in drugih dokumentih
Občine Grosuplje in države; |
– s
strokovno pomočjo, izobraževanjem, usposabljanjem in ozaveščanjem
lokalnih prebivalcev za aktivno vključevanje v osnovne in dopolnilne
dejavnosti v krajinskem parku. |
(2) Načini
uresničevanja razvojnih usmeritev iz drugega odstavka prejšnjega člena
in ukrepov iz prejšnjega odstavka se podrobneje opredelijo z načrtom
upravljanja krajinskega parka (v nadaljnjem besedilu: načrt
upravljanja). |
IV. VARSTVENI
REŽIMI IN PRAVILA RAVNANJA |
11. člen |
(splošni varstveni režim) |
(1) V
krajinskem parku se posegi, dejavnosti in ravnanja lahko izvajajo v
obsegu, času in na način, ki je v skladu z varstvenimi cilji tega
odloka. |
(2) V
krajinskem parku zlasti ni dovoljeno: |
1. izvajati posegov, dejavnosti in ravnanj, ki bi lahko poslabšale
hidrološke, geomorfološke in ekološke razmere na območju krajinskega
parka in vplivale na poslabšanje ugodnega stanja rastlinskih in
živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov; |
2. izvajati posegov, dejavnosti in ravnanj na naravnih vrednotah tako,
da se uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi
katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto; |
3. izvajati posegov, dejavnosti in ravnanj, ki bi lahko spremenile za
krajinski park značilno krajinsko pestrost ter značilne krajinske in
poselitvene vzorce; |
4. ograjevati zemljišč za gojitev divjadi ali živali tujerodnih vrst ter
urejati novih ribogojnic in komercialnih ribnikov; |
5. taboriti, šotoriti, kuriti, urejati prostorov za piknike ter objektov
in naprav za vadbo ali rekreacijo, postavljati bivalnih prikolic oziroma
drugih začasnih bivalnih vozil in objektov zunaj za to urejenih in v
načrtu upravljanja ali v prostorskih aktih določenih območij; |
6. graditi novih tranzitnih energetskih, telekomunikacijskih in
prometnih infrastrukturnih ureditev; |
7. urejati novih poti, razen za potrebe kmetijstva in gozdarstva ter
novih dovoznih poti v vasi, v obsegu, času in na način, da se ne
poslabša ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov
in habitatnih tipov ter da ne bi škodovale naravnim vrednotam; |
8. graditi
objektov za izkoriščanje obnovljivih virov energije izven naselij; |
9. načrtovati
novih naselij, ki bi nastala na povsem novih lokacijah ter ne bi imela
povezave z obstoječimi naselji; |
10. zapirati lin in drugih odprtin za dostope netopirjev v sakralnih
objektih. |
(3) V
načrtu upravljanja se varstveni režimi iz prvega in drugega odstavka
tega člena podrobneje prostorsko in časovno določijo. |
12. člen |
(varstveni režim v drugem varstvenem območju) |
(1) V
drugem varstvenem območju poleg prepovedi iz prejšnjega člena ni
dovoljeno: |
1. spreminjati hidroloških, geomorfoloških in ekoloških razmer vodotokov
in drugih mokrišč; |
2. izvajati novih hidromelioracij in zahtevnih agromelioracij; |
3. izvajati vzdrževalnih del na vodotokih, odvodnikih, stoječih vodah in
linijskih vegetacijskih strukturah v obdobju med 1. marcem in
31. avgustom; |
4. odkopavati in nasipavati materiala zunaj stavbnih zemljišč in
obstoječih poti, cestnih teles in kolovozov; |
5. graditi novih objektov; |
6. sekati in strojno krčiti grmovne vegetacije v obdobju med 1. marcem
in 31. avgustom; |
7. spreminjati strukturno in vrstno pestro obrežno vegetacijo; |
8. sproščati gensko spremenjenih organizmov v okolje in jih uporabljati; |
9. naseljevati in gojiti živali in rastlin tujerodnih vrst; |
10. vzletati in pristajati z zrakoplovi ter letati z motornimi
zrakoplovi pod 300 metrov nad terenom, razen za potrebe reševanja v
primeru nesreč; |
11. spuščati
motornih modelov letal, raket in podobnih naprav; |
12. pluti s plovili na motorni pogon ali skuterji; |
13. izvajati in prirejati športnih, kulturnih ter drugih dejavnosti v
obsegu, času in na način, ki bi lahko poslabšal ugodno stanje
rastlinskih in živalskih vrst, habitatnih tipov ter škodoval naravnim
vrednotam, skladno z načrtom upravljanja; |
14. voziti, ustavljati, parkirati ali organizirati voženj z vozili na
motorni pogon in s kolesi v naravnem okolju, razen za službene vožnje
javne gozdarske, naravovarstvene, zdravstvene, reševalne in veterinarske
službe, pri inšpekcijskem nadzoru, delu preiskovalnih sodnikov in
državnih tožilcev, obrambe, zaščite in reševanja, policije, gorskih in
jamarskih reševalcev ter gasilcev, za vožnje pri opravljanju
lovskočuvajske in ribiškočuvajske službe, gospodarjenja z gozdovi in
divjadjo, opravljanja kmetijskih, geodetskih, geoloških del, urejanja
voda in vzdrževanja infrastrukturnih objektov; |
15. požigati vegetacije. |
(2) V
načrtu upravljanja se varstveni režimi iz prejšnjega odstavka podrobneje
prostorsko in časovno določijo. |
13. člen |
(varstveni režim v prvem varstvenem območju) |
(1) V
prvem varstvenem območju poleg prepovedi iz 11. člena tega odloka in
prvega odstavka prejšnjega člena tudi ni dovoljeno: |
1. intenziviranje obstoječe kmetijske pridelave, če to neugodno vpliva
na ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov ali
habitatnih tipov in |
2. pasti živali. |
(2) V
načrtu upravljanja se varstveni režim iz prejšnjega odstavka podrobneje
prostorsko in časovno določi. |
14. člen |
(varstveni režim v naravnem spomeniku) |
(1) Poleg
prepovedi iz 11. in 12. člena tega odloka v naravnem spomeniku tudi ni
dovoljeno izvajati posegov v naravo na način, ki lahko poslabša stanje,
spremeni, poškoduje ali uniči naravno vrednoto, in spreminjati ekoloških
razmer v habitatih vrst in habitatnih tipih ali stanja tako, da se
spremeni, poškoduje ali uniči naravna vrednota ali zmanjša njen
estetski pomen. |
(2) Poleg
prepovedi iz prejšnjega odstavka v naravnem spomeniku ni dovoljeno: |
1. graditi kakršnihkoli objektov, razen rekonstrukcije obstoječih; |
2. izvajati zemeljskih del, razen za potrebe rekonstrukcije obstoječih
objektov; |
3. odlagati odpadkov; |
4. vrtati in povzročati vibracije; |
5. zasipavati,
zakrivati ali kako drugače preoblikovati vhoda v jame; |
6. skladiščiti materiala v neposredni okolici vhodov v jame; |
7. spreminjati obstoječe rastlinske združbe. |
15. člen |
(izjeme) |
(1) Ne
glede na prepovedi iz 11., 12. in 13. člena tega odloka se v krajinskem
parku lahko v skladu z varstvenimi cilji tega odloka in z načrtom
upravljanja izvaja ukrepe varstva narave in posamezne naravovarstvene
naloge ter gradi ali postavlja objekte in naprave, ki so namenjene
varovanju in predstavitvi naravnih vrednot, ohranjanju biotske
raznovrstnosti ter obisku in doživljanju krajinskega parka (v nadaljnjem
besedilu: parkovna infrastruktura). |
(2) Ne
glede na prepovedi iz 11., 12. in 13. člena tega odloka so v krajinskem
parku dovoljeni nujni obrambni ukrepi v primeru razglasitve izrednega in
vojnega stanja. |
(3) Ne
glede na prepovedi iz 11., 12. in 13. člena tega odloka se v krajinskem
parku lahko v skladu z varstvenimi cilji tega odloka, načrtom
upravljanja in na podlagi z njim usklajenih letnih programov ali načrtov
izvajanja javne službe urejanja voda, vzdrževanja objektov gospodarske
javne infrastrukture in izvajanja ukrepov varstva kulturne dediščine: |
– vzdržuje obstoječe in delujoče energetske objekte znotraj
zmogljivosti, ki mora biti v skladu z načrti upravljanja voda in v
skladu s podeljenimi vodnimi pravicami; |
– opravlja vzdrževalna dela na objektih gospodarske javne infrastrukture
in v pripadajočih varovalnih pasovih; |
– opravljajo naloge obveznih gospodarskih javnih služb na področju
urejanja voda v skladu s predpisi, ki urejajo vode; |
– izvajajo posegi na enotah kulturne dediščine v skladu s predpisi s
področja varstva kulturne dediščine. |
(4) Vzdrževalna
dela iz prve in druge alinee prejšnjega odstavka, naloge iz tretje
alinee prejšnjega odstavka in posegi iz četrte alinee prejšnjega
odstavka se lahko izvajajo na podlagi pisne izjave upravljavca parka, da
so dela, naloge ali posegi usklajeni z načrtom upravljanja in letnim
programom dela upravljavca parka. |
(5) Ne
glede na prepovedi iz 11., 12. in 13. člena tega odloka se lahko gradijo
objekti gospodarske javne infrastrukture in z njimi povezani objekti v
javni rabi na podlagi državnega ali občinskega prostorskega načrta, ki
je bil potrjen v postopku presoje sprejemljivosti v skladu s predpisi,
ki urejajo ohranjanje narave. |
16. člen |
(varstvene usmeritve) |
V
krajinskem parku se posegi, dejavnosti in ravnanja izvajajo tako, da se: |
– ohranja kraško polje; |
– ohranjajo in dosegajo za krajinski park pomembne hidrološke razmere; |
– dosega in ohranja ugodno stanje vrst, njihovih habitatov in habitatnih
tipov; |
– ohranjajo naravne vrednote; |
– ohranja krajinska pestrost; |
– ohranjata skupni obseg ekstenzivnih travnikov in skupni obseg
linijskih vegetacijskih struktur; |
– ohranjajo površine, poraščene z gozdom. |
17. člen |
(načrtovanje in urejanje prostora) |
(1) Prostorski
akti države in Občine Grosuplje morajo biti usklajeni s tem odlokom in
načrtom upravljanja. |
(2) Širitev
območij naselij v krajinskem parku je dopustna, če: |
– ne
ogroža naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti; |
– omogoča ohranjanje takega stanja v prostoru, ki zagotavlja ugodno
stanje rastlinskih in živalskih vrst; |
– ne
krni ekosistemske vrednosti in funkcije habitatnih tipov; |
– ne
ogroža identitete in prepoznavnosti krajinskega parka; |
– ne
povečuje prekomerno obremenitve okolja; |
– ne
ogroža za krajinski park značilnega poselitvenega in krajinskega vzorca
ter kulturne dediščine; |
– je
skladna z varstvenimi režimi iz 11., 12. in 13. člena tega odloka ter
splošnimi pogoji, ki jih za širitev naselij določa zakon, ki ureja
načrtovanje prostora. |
(3) Pri
načrtovanju prostorskega razvoja je treba upoštevati, da ima
rekonstrukcija prednost pred novogradnjo. |
18. člen |
(ravnanja, posegi in dejavnosti) |
(1) Vsako
ravnanje, poseg ali dejavnost v krajinskem parku je treba izvajati v
obsegu, času in na način ter z uporabo tehničnih pripomočkov, ki je v
skladu z varstvenimi cilji tega odloka. |
(2) Načrti,
programi in drugi akti upravljanja, rabe oziroma gospodarjenja z
naravnimi dobrinami v krajinskem parku morajo biti usklajeni s tem
odlokom in načrtom upravljanja. |
(3) Znanstvene
raziskave v krajinskem parku se izvajajo v skladu s tem odlokom in
načrtom upravljanja ter na podlagi priglasitve raziskave upravljavcu
krajinskega parka. Izvajalec znanstvene raziskave mora ob priglasitvi
raziskave upravljavca seznaniti z obsegom, načinom, časom in potekom
trajanja ter po zaključku del upravljavcu krajinskega parka poročati o
rezultatih opravljene raziskave. |
(4) Fizične
in pravne osebe so upravičene do odškodnine zaradi omejitev in prepovedi
iz tega odloka v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave. |
19. člen |
(naravovarstvene naloge) |
V
krajinskem parku se izvajajo naslednje naravovarstvene naloge: |
1. skrb za doseganje varstvenih ciljev na posameznih varstvenih območjih
(območjih Natura 2000) v krajinskem parku; |
2. skrb za ohranjanje in vzpostavljanje rabe zemljišč, izvajanje
dejavnosti in posegov v prostor, ki varujejo naravne vrednote in
ohranjajo biotsko raznovrstnost; |
3. ohranjanje in vzpostavljanje takšnih razmer, ki zagotavljajo ugodno
stanje ogroženih in mednarodno varovanih vrst, njihovih habitatov in
habitatnih tipov; |
4. ohranjanje za krajinski park značilne krajine in ekosistemov; |
5. izvajanje ukrepov varstva ogroženih in mednarodno varovanih vrst,
njihovih habitatov ter habitatnih tipov; |
6. druge naloge, ki varujejo naravne vrednote in ohranjajo biotsko
raznovrstnost ter krajinsko pestrost v skladu z načrtom upravljanja. |
V. UPRAVLJANJE
KRAJINSKEGA PARKA |
20. člen |
(upravljanje) |
(1) Upravljanje
krajinskega parka se izvaja na podlagi podeljene koncesije za
upravljanje krajinskega parka. |
(2) Koncesionar
v okviru javne službe ohranjanja narave opravlja varstvene, strokovne,
nadzorne in upravljavske naloge na območju krajinskega parka. |
21. člen |
(podelitev koncesije) |
(1) Koncesijo
za upravljanje krajinskega parka podeli vlada pravni ali fizični osebi,
ki izpolnjuje pogoje za upravljanje krajinskega parka s koncesijskim
aktom. |
(2) Vlada
izda koncesijski akt ob upoštevanju pripomb Občinskega sveta Občine
Grosuplje. |
(3) Ministrstvo
izvede javni razpis za podelitev koncesije za upravljanje krajinskega
parka, pri čemer Občinski svet Občine Grosuplje sodeluje pri določitvi
pogojev in meril ter v razpisni komisiji za podelitev koncesije. |
(4) Vlada
izda odločbo o izboru koncesionarja na podlagi soglasja Občinskega sveta
Občine Grosuplje. |
(5) Občina
Grosuplje, lastniki zemljišč v krajinskem parku in lokalni prebivalci
sodelujejo pri upravljanju krajinskega parka v skladu z zakonom, ki
ureja ohranjanje narave, tem odlokom in načrtom upravljanja. |
22. člen |
(odbor za krajinski park) |
Minister, pristojen za ohranjanje narave, ustanovi odbor za krajinski
park, ki ima sedem članov, in imenuje predsednika odbora ter polovico
članov odbora. Drugo polovico članov odbora, med katerimi morajo biti
tudi predstavniki lokalnih prebivalcev z območja krajinskega parka,
imenuje Občinski svet Občine Grosuplje. |
23. člen |
(naloge upravljavca parka) |
(1) Upravljavec
parka opravlja v okviru javne službe ohranjanja narave naslednje naloge: |
1. pripravlja predlog načrta upravljanja krajinskega parka; |
2. pripravlja programe dela krajinskega parka na podlagi načrta
upravljanja in opravlja oziroma skrbi za izvajanje posameznih nalog in
ukrepov varstva narave; |
3. spremlja in analizira stanje narave in naravnih vrednot v krajinskem
parku in pripravlja poročila o stanju v krajinskem parku; |
4. skrbi za izvajanje varstvenih režimov in razvojnih usmeritev; |
5. skrbi za opravljanje naravovarstvenih nalog oziroma jih opravlja; |
6. izvaja ukrepe varstva v krajinskem parku skupaj z ukrepi pogodbenega
varstva in skrbništva v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave; |
7. sodeluje pri pripravi naravovarstvenih smernic za del, ki se nanaša
na krajinski park; |
8. sodeluje z Občino Grosuplje pri doseganju ciljev varstva in razvoja
krajinskega parka; |
9. sodeluje z lastniki zemljišč in lokalnimi prebivalci in jim strokovno
pomaga in svetuje; |
10. sodeluje pri pripravi programov, načrtov in drugih razvojnih in
varstvenih dokumentov za del, ki se nanaša na krajinski park; |
11. usklajuje
in spremlja raziskovalne naloge v zvezi s krajinskim parkom; |
12. skrbi za predstavitev krajinskega parka, ki vključuje tudi
ozaveščanje javnosti o krajinskem parku; |
13. zagotavlja zbiranje in dostop do informacij o krajinskem parku in
vodi informacijsko mrežo krajinskega parka; |
14. skrbi za vzdrževanje, obnavljanje in varovanje naravnih vrednot v
krajinskem parku in drugih vrednih delov krajinskega parka; |
15. pripravlja in vzdržuje poti in označbe ter drugo parkovno
infrastrukturo, potrebno za obisk krajinskega parka, in opravlja
vodniško službo po krajinskem parku; |
16. izvaja druge naloge v sklopu varstva in razvoja krajinskega parka v
skladu s tem odlokom. |
(2) Upravljavec
parka opravlja kot javno službo tudi naloge, ki se nanašajo na
upravljanje nepremičnin v lasti države in Občine Grosuplje v krajinskem
parku, ki se uporabljajo za varstvo in upravljanje krajinskega parka. |
(3) Ustanovitelja
določita nepremičnine iz prejšnjega odstavka. |
(4) Upravljavec
parka opravlja strokovne, tehnične in administrativne naloge pri
pripravi in izvajanju območnega razvojnega programa, ki se nanaša na
krajinski park, v skladu s predpisi, ki urejajo skladen regionalni
razvoj. |
(5) Pri
opravljanju nalog iz 1., 3., 7., 10. in 11. točke prvega odstavka tega
člena sodeluje tudi organizacija, pristojna za ohranjanje narave (v
nadaljnjem besedilu: strokovna organizacija). |
24. člen |
(javna pooblastila) |
Upravljavec parka na podlagi javnega pooblastila: |
– neposredno nadzira krajinski park v skladu s predpisi, ki urejajo
ohranjanje narave; |
– upravlja podatkovne zbirke, ki se nanašajo na krajinski park. |
VI.
NAČRT UPRAVLJANJA |
25. člen |
(načrt upravljanja) |
(1) Upravljanje
krajinskega parka se izvaja na podlagi desetletnega načrta upravljanja. |
(2) Načrt
upravljanja se obvezno upošteva pri urejanju prostora, opravljanju
dejavnosti ter upravljanju, rabi in gospodarjenju z naravnimi dobrinami
v krajinskem parku, pri ohranjanju krajinske pestrosti ter pri izvajanju
gospodarskih in drugih javnih služb v krajinskem parku. |
26. člen |
(vsebina načrta upravljanja) |
(1) V
načrtu upravljanja se določijo ukrepi za uresničevanje ciljev in namena
krajinskega parka. |
(2) Načrt
upravljanja obsega: |
1. uvodni del, v katerem so osnovne informacije o načrtu upravljanja in
krajinskem parku; |
2. izhodišča za načrt upravljanja, v katerih so ocenjeni stanje narave
in naravnih vrednot ter težnje po posameznih področjih na območju
krajinskega parka in zunaj njega, na podlagi ovrednotenja zunanjih in
notranjih tveganj, ki se nanašajo na biotsko raznovrstnost in naravne
procese, posebna varstvena območja (območja Natura 2000), naravne
vrednote, krajinsko pestrost, kulturno dediščino, usmerjanje razvoja
kmetijstva ter gospodarski, prostorski (poselitev, krajina,
infrastruktura), kulturni in socialni razvoj glede na cilje krajinskega
parka; |
3. dolgoročno zasnovo upravljanja prednostnih nalog ter varstvene in
razvojne usmeritve za doseganje ciljev varstva krajinskega parka po
posameznih dejavnostih in varstvenih območjih, usmeritve za sektorsko
načrtovanje, vključno z njihovim povezovanjem, na območju krajinskega
parka ter usmeritve za prostorsko in razvojno načrtovanje Občine
Grosuplje in države v krajinskem parku; |
4. program izvajanja načrta upravljanja, ki določa izvedbo upravljanja
in razvoja krajinskega parka, ukrepe in projekte za njihovo doseganje z
navedbo finančnih virov ter opis upravljanja (človeški viri, oprema,
usposobljenost, organizacijska struktura) in z načini doseganja
standardov kakovosti upravljanja; |
5. prostorski del z umestitvijo in konkretizacijo varstvenih režimov in
razvojnih usmeritev v prostor; |
6. finančno ovrednotenje načrta upravljanja s predvidenimi viri
financiranja in časovnim načrtom; |
7. prilogo, ki vsebuje inventarizacijo območja. |
(3) V
načrtu upravljanja se določijo tudi druge vsebine, določene s tem
odlokom. |
(4) Načrt
upravljanja obsega tekstualni in grafični oziroma kartografski del.
Načrt upravljanja se izdela v digitalni in analogni obliki, ki morata
biti med seboj skladni. |
27. člen |
(priprava, sprejetje in spremljanje izvajanja načrta upravljanja) |
(1) Načrt
upravljanja pripravi upravljavec parka ob strokovni pomoči strokovne
organizacije. Pri pripravi načrta upravljanja sodelujejo tudi druge
strokovne organizacije, ki na podlagi predpisov izvajajo naloge varstva
ali javno službo na področjih rabe ali upravljanja naravnih dobrin in
Občina Grosuplje ter predstavniki nevladnih organizacij. |
(2) Upravljavec
parka pripravi predlog načrta upravljanja na podlagi tega odloka in
predpisov, ki urejajo ohranjanje narave, ter ob upoštevanju strokovnih
podlag s področij iz prejšnjega odstavka, mnenj, stališč in pripomb iz
javne predstavitve, stališča Občine Grosuplje in strokovnih organizacij
iz prejšnjega odstavka. Načrti trajnostnega gospodarjenja ali
upravljanja z naravnimi dobrinami se kot strokovne podlage upoštevajo
pri pripravi predloga načrta upravljanja. |
(3) Načrt
upravljanja sprejme vlada na predlog ministrstva po predhodnem soglasju
Občine Grosuplje. |
(4) Upravljavec
parka letno poroča ministrstvu in Občini Grosuplje o izvajanju načrta
upravljanja. |
(5) Če
upravljavec parka ob spremljanju izvajanja načrta upravljanja ugotovi,
da ga je treba prilagoditi spremenjenim razmeram, pripravi spremembe
načrta upravljanja, ki se sprejemajo po postopku, predpisanim za sprejem
načrta upravljanja. |
(6) Predlog
za spremembo načrta upravljanja lahko da tudi Občina Grosuplje. Predlog
mora biti utemeljen in usklajen z varstvenimi cilji krajinskega parka
ter mora vsebovati predloge rešitev. |
28. člen |
(letni program dela) |
(1) Upravljavec
parka na podlagi načrta upravljanja sprejme finančno ovrednoteni letni
program dela. |
(2) Z
letnim programom dela parka se podrobneje določi časovni načrt izvedbe
del in nalog iz načrta upravljanja tako, da se za posamezno vrsto teh
del in nalog upoštevajo najugodnejše obdobje glede na pričakovano stanje
v krajinskem parku ter finančni viri za izvedbo del in nalog v
krajinskem parku. |
(3) Upravljavec
parka pošlje program dela in finančni načrt po sprejetju na odboru za
krajinski park Občini Grosuplje, ki ga predloži občinskemu svetu v
potrditev. |
VII. FINANCIRANJE |
29. člen |
(sredstva) |
(1) Upravljavec
parka pridobiva finančna sredstva za upravljanje krajinskega parka: |
– iz
državnega proračuna; |
– iz
proračuna Občine Grosuplje; |
– z
vstopninami, dotacijami in donacijami; |
– s
sredstvi, pridobljenimi z upravljanjem nepremičnin; |
– s
prihodki od prodaje blaga in storitev, ki jih opravlja; |
– iz
različnih mednarodnih programov pomoči; |
– s
pridobivanjem sredstev na podlagi sofinanciranja programov in projektov,
ki so v skladu s cilji krajinskega parka, iz sredstev lokalnih, državnih
in mednarodnih skladov, ustanov oziroma drugih organizacij; |
– iz
drugih virov. |
(2) Del
sredstev, pridobljenih na način iz prejšnjega odstavka, se lahko nameni
za izvajanje razvojnih usmeritev krajinskega parka v skladu z načrtom
upravljanja. |
VIII. NADZOR |
30. člen |
(neposredni nadzor v naravi) |
Neposredni nadzor v naravi v krajinskem parku zagotavlja upravljavec
parka v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave. |
31. člen |
(inšpekcijski nadzor) |
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojni inšpektorji v
skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave, in občinska redarska
služba. |
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
32. člen |
Vlada
podeli koncesijo za upravljane krajinskega parka iz 20. člena tega
odloka najpozneje v šestih mesecih od uveljavitve uredbe, s katero je
bil ustanovljen Krajinski park Radensko polje, in tega odloka. |
33. člen |
(1) Upravljavec
parka mora najpozneje v dveh letih po pridobitvi koncesije predložiti
ministrstvu, pristojnemu za ohranjanje narave, in Občini Grosuplje
predlog načrta upravljanja. |
(2) Do
uveljavitve prvega načrta upravljanja se za izvajanje posegov v naravo
iz 5. točke drugega odstavka 11. člena tega odloka uporabljajo začasne
upravljavske smernice. Če začasne upravljavske smernice ne urejajo
navedenih posegov v naravo, se lahko ti izvajajo na podlagi prostorskih
aktov in v skladu z naravovarstvenim soglasjem, izdanim na podlagi
zakona, ki ureja ohranjanje narave. |
34. člen |
Vlada
določi na predlog ministrstva začasne upravljavske smernice v šestih
mesecih od uveljavitve uredbe, s katero je bil ustanovljen Krajinski
park Radensko polje, in tega odloka. |
35. člen |
Z
dnem uveljavitve tega odloka se preneha uporabljati Odlok o razglasitvi
pomembnejših objektov podzemeljske geomorfološke dediščine v Občini
Grosuplje za naravne spomenike (Uradni list RS, št. 34/96) v delu, ki se
nanaša na Zatočne jame. |
36. člen |
Ta
odlok nadomešča Odlok o Krajinskem parku Radensko polje, ki ga je
Občinski svet Občine Grosuplje sprejel na 30. redni seji dne 23. 12.
2009. |
37. člen |
Ta
odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
Šifra
zadeve: 35003-1/2005 |
Grosuplje, dne 15. februarja
2012 |
Župan |
Občine Grosuplje |
dr.
Peter Verlič
l.r. |