Na podlagi
8. člena
Odloka o oskrbi s pitno vodo v Občini Kanal ob Soči
(Uradni
list RS, št. 41/14) in 16. člena
Statuta Občine Kanal ob Soči
(Uradne
objave Primorskih novic, št. 41/03, 17/06 in Uradni list RS, št. 70/07,
51/08) je Občinski svet Občine Kanal ob Soči na 7. redni seji občinskega
sveta dne 26. 11. 2015 sprejel |
|
T E H N I
Č N I P R A V I L N I K |
o javnem
vodovodu |
|
I. del:
SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
S tem
pravilnikom se ureja projektiranje, tehnična izvedba in uporaba javnega
vodovoda, ki je gospodarska javna infrastruktura v lasti Občine Kanal ob
Soči in jo upravlja izvajalec gospodarske javne službe oskrbe s pitno
vodo. |
Določila
tega pravilnika se morajo obvezno upoštevati (tudi) pri upravnih
postopkih, planiranju, projektiranju, izvajanju (gradnji), upravljanju
in uporabi javnega vodovoda ter drugih komunalnih vodov, ki s svojim
obstojem, delovanjem ali s predvideno gradnjo neposredno vplivajo na
javni vodovod. |
Poleg
določil tega pravilnika je potrebno obvezno upoštevati tudi: |
– vse
veljavne zakone, predpise, odloke in pravilnike za tovrstno dejavnost, |
–
slovenske (SIST, SIST EN, SIST ISO), evropske (EN), mednarodne (ISO),
nemške (DIN) in avstrijske (ÖNORM) standarde, ki so navedeni v
posameznih poglavjih tega pravilnika, |
– navodila
proizvajalcev uporabljene vodovodne opreme. |
Za vsa
področja, ki jih ta pravilnik ne obravnava, veljajo določila Slovenskega
standarda SIST EN 805:2000. |
Upravljavec mora potrdila, strokovne ocene, projektne pogoje, soglasja k
priključitvi, smernice ter tehnične podatke iz katastra izdajati
izključno skladno z zahtevami in določili tega pravilnika. |
|
2. člen |
(Definicija javnih vodovodnih sistemov) |
Pojmi
uporabljeni v tem pravilniku imajo enak pomen kot pojmi iz Uredbe o
oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12). |
|
II. del:
TEHNIČNI NORMATIVI ZA PROJEKTIRANJE, GRADNJO IN OBNOVO VODOVODNIH
SISTEMOV |
|
3. člen |
(Splošno) |
Načrti in
karte katastra javnega vodovoda so osnova za projektiranje, tehnično
izvedbo in uporabo javnega vodovoda. |
|
1. Kakovost vode |
|
4. člen |
Upravljavec javnega vodovoda mora zagotoviti varno oskrbo s pitno vodo v
vseh fazah priprave pitne vode skladno z veljavno zakonodajo in uvedenim
HACCP sistemom. Upravljavec s svojimi zaposlenimi, njihovim znanjem,
delovnimi izkušnjami, načrtovanjem, razvojem in vzdrževanjem javnega
vodovoda jamči zadostno količino zdravstveno ustrezne pitne vode končnim
uporabnikom. Upravljavec je skladno s Pravilnikom o pitni vodi (Uradni
list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09) dolžan uporabnike
obveščati v primerih, ko pitna voda ni skladna z zahtevami Pravilnika o
pitni vodi in o izvajanju ukrepov za odpravo neskladnosti. Rezultati
analiz pitne vode v okviru notranjega nadzora so dostopni vsakemu
uporabniku pri upravljavcu javnega vodovoda. |
|
2. Predvidena poraba |
|
5. člen |
Predvidena
poraba je pričakovana poraba glede na spremembe strukture in dejavnosti
uporabnikov, gostote prebivalstva, razvoja različnih dejavnosti, rabe
prostora itd. na oskrbovanem območju za nadaljnje obdobje od 30 do 50
let. |
Za
planiranje in projektiranje se uporabljajo naslednji normativi porabe
vode: |
–
gospodinjstvo 150 litrov na prebivalca na dan, |
– uradi 40
l na zaposlenega na dan, |
– šole 40
l na učenca na dan, |
– reja
velike živine 80 l na glavo na dan, |
– reja
male živine 25 l na glavo na dan, |
– za
industrijo in obrt se poraba določi glede na dejavnost. |
Srednja
dnevna poraba se za vse vrste uporabnikov določa na osnovi navedenih
normativov za obdobje enega leta in se deli s 365. |
Srednja in
največja urna poraba glede na število prebivalcev se določi po naslednji
tabeli: |
Število prebivalcev na območju |
Največja urna poraba v % dejanske dnevne porabe |
Srednja urna poraba v % dejanske dnevne porabe |
do
500 |
17
|
8
|
nad 500 do 1500 |
13
|
8
|
nad 1500 do 5000 |
11
|
8
|
|
3. Pretočne hitrosti |
|
6. člen |
Javni
vodovod mora biti projektiran in izveden tako, da so pretočne hitrosti
pri srednji porabi med 0,8 in 1,4 m/s, še primerno je območje med 0,5 in
2,0 m/s. Izjemoma je v določenih okoliščinah (npr. v primeru požara)
dopustna najvišja hitrost pretoka do 3,5 m/s in najnižja 0,1 m/s. |
V
razvodnih vodovodih je možno, da v nekem določenem času ni pretoka. V
primeru, ko pretok vode izostane za daljši čas in nastane možnost
poslabšanja kakovosti vode, je potrebno tak vodovod, če količine vode v
sistemu to dopuščajo, dodatno izpirati. Količina vode za izpiranje naj
bo enaka vsaj 10-kratni prostornini cevovoda, ki se izpira. |
|
4. Tlak v
omrežju |
|
7. člen |
Maksimalni
statični tlak na mestu priključka je 6 barov. |
Tlake nad
5,5 bara je potrebno reducirati z napravo za zmanjševanje tlaka, ki je
del interne instalacije in se vgradi za vodomerom. |
V primeru,
da je tlačna črta manj kot 10 m nad koto najvišjega izliva v objektu, je
potrebna vgradnja naprave za zvišanje tlaka, ki je del interne
instalacije in se vgradi za vodomerom. |
|
5. Toplotna zaščita javnega vodovoda |
|
8. člen |
Pod pojmom
toplotna zaščita javnega vodovoda razumemo zaščito proti segrevanju in
ohlajanju. Javni vodovod mora biti zaščiten proti toplotnim vplivom
tako, da se temperatura vode pri minimalnem pretoku ne spreminja za več
kot 3 °C. |
Javni
vodovod, ki poteka po terenu, so vkopani v globini 1,2 m od dokončno
urejenega nivoja terena do temena cevi. |
Javni
vodovod, ki poteka v kolektorjih ali kinetah, morajo biti zaščiteni
proti pojavu kondenzacije. |
|
6. Zaščita
javnega vodovoda pred mehanskimi vplivi in onesnaženjem |
|
9. člen |
Javni
vodovodi morajo biti zgrajeni po navodilih proizvajalcev uporabljenih
cevi tako, da imajo zadostno trdnost za prenašanje statičnih in
dinamičnih obremenitev, kar je treba na obremenjenih mestih dokazati z
izračunom po standardu ÖNORM B 5012, del 2. Lokacijsko naj bodo vgrajeni
tako, da je v primeru okvare možen izkop s strojem, ki ima orodje za
izkop širine najmanj 30 cm. |
Na mestih,
kjer zaradi objektivnih razlogov ni mogoče vgraditi javnega vodovoda
tako, da je možen strojni izkop, se javni vodovod položi v zaščitno cev.
Dolžina zaščitnih cevi je odvisna od velikosti javnega vodovoda (d, DN)
in od materiala cevi. Praviloma naj bo zaščitna cev dolga do 30 m, za
večje razdalje se priporoča izdelava kolektorja. Presek zaščitne cevi
mora biti pri ceveh preseka do DN 50 povečan vsaj za 50 mm, pri ceveh
večjih od DN 50 pa povečan za 200 mm. Trasa javnega vodovoda pred
vstopom v zaščitno cev in za izstopom iz nje mora biti zamaknjena tako,
da je možen izvlek cevi. |
Zaščita
pred možnim onesnaženjem se praviloma doseže: |
– z
zadostnimi odmiki vodovoda od možnih virov onesnaženja, |
– z
vgradnjo vodovoda v zaščitne cevi, |
– z
glinenim nabojem. |
Kadar ni
možno izvesti učinkovite zaščite z navedenimi rešitvami, se zaščita
rešuje individualno s posebnimi rešitvami. |
|
7. Varovanje vodovodnega omrežja in objektov |
|
10. člen |
Varovanje
vseh objektov in naprav javnega vodovoda mora biti izvedeno tako, da ni
možen pristop ali kakršnokoli škodljivo delovanje nepooblaščenih oseb
ali živali. Objekti in naprave morajo biti proti nepooblaščenemu
pristopu varovani v skladu s Pravilnikom o kriterijih za določitev
vodovarstvenega območja (Uradni list RS, št. 64/04, 5/06, 58/11). |
|
8. Dimenzije in materiali elementov vodovodov |
|
11. člen |
Za vse
javne vodovode, vključno s priključki, se uporabljajo cevi za nazivni
tlak PN 10 bar. Po potrebi se lahko uporabljajo tudi cevi za višji
nazivni tlak (PN 12.5, PN 16, PN 25). |
|
12. člen |
(Dimenzije
elementov vodovodov) |
Nazivne
mere vseh elementov javnega vodovoda (cevi, spojniki, armature) so
izražene z nazivnim premerom DN, in sicer z: |
– DN, kar
pomeni nazivni premer glede na notranji premer, |
DN: 15,
20, 25, 32, 40, 50, 65, 80, 100, 125, 150, 200 |
– d, ki
pomeni nazivni premer glede na zunanji premer. |
d: 20, 25,
32, 40, 50, 63, 75, 90. |
|
13. člen |
(Materiali
elementov vodovodov) |
Materiali,
iz katerih so izdelani elementi javnega vodovoda, vključno s tesnili, ki
pridejo v stik z vodo, ne smejo glede fizikalnih, kemijskih ali
mikrobioloških lastnosti vplivati na kakovost pitne vode, kar mora biti
potrjeno z ustreznimi dokazili. |
Za nove
javne vodovode in za obnovo obstoječih vodovodov, ki so enaki ali večji
od DN 100, se smejo uporabljati izključno elementi vodovodov, izdelani
iz nodularne litine (NL) z natezno trdnostjo, ki ni nižja od 400 Mpa. |
Za
priključne javne vodovode do vključno DN 80 se uporabljajo cevi iz
polietilena (PE) z minimalno zahtevano trdnostjo 10 MPa. Polietilenskih
cevi ni dovoljeno vgrajevati pri temperaturah cevi in okoliškega zraka
manjših od 10 °C, razen v primerih interventnih popravil. V izjemnih
primerih lahko upravljavec javnega vodovoda odobri uporabo drugih vrst
cevi. |
Vsi
elementi javnega vodovoda morajo biti ustrezno zaščiteni proti
škodljivemu delovanju okolice (korozija, blodeči tokovi itd.) in pred
vplivi vode (inkrustracija). |
|
14. člen |
(Transport
in skladiščenje elementov vodovodov) |
Deli
javnega vodovoda se morajo transportirati in skladiščiti tako, da se ne
poškodujejo in ne pridejo v stik s škodljivimi snovmi. Odprtine cevi,
spojnikov in armatur morajo biti zaprte. Deli javnega vodovoda ne smejo
biti onesnaženi z zemljo, blatom, odpadno vodo ali s škodljivimi snovmi.
Če se temu ni mogoče izogniti, jih je treba pred vgradnjo ustrezno
očistiti. |
|
9. Globine |
|
15. člen |
(Jarki za
polaganje cevovoda) |
Širina dna
jarka namenjenega montaži javnega vodovoda mora biti minimalno DN + 40
cm. Dno jarka mora biti izkopano in izravnano po projektirani niveleti s
točnostjo ±3 cm. Na dnu jarka je ob polaganju cevovoda obvezno
pripraviti posteljico debeline 10 cm iz peska granulacije 0–4 mm, cev pa
je potrebno tudi prekriti z enakim materialom v debelini 20 cm nad
temenom. |
Kjer taka
montaža cevi ni mogoča, je možno v dogovoru z upravljavcem javnega
vodovoda z ustrezno predizolacijo globino izkopa lokalno zmanjšati. |
|
10. Križanje in prečkanje vodovodov z drugimi podzemnimi napeljavami,
napravami in objekti |
|
16. člen |
(Splošno) |
Pri
križanju javnega vodovoda z drugimi podzemnimi napeljavami javni vodovod
načeloma poteka horizontalno (brez vertikalnih lomov). Križanja morajo
načeloma potekati pravokotno, izjemoma je lahko kot prečkanja osi
javnega vodovoda in osi druge podzemne inštalacije med 45° in 90°. |
V izjemnih
primerih se teme cevi do DN 200 lahko spusti do globine 1 m pod drugo
podzemno napeljavo, vendar ne globlje kot 2,5 m pod koto dokončno
urejenega nivoja terena, ali pa dvigne nad njo, vendar največ do višine
1,20 m pod koto dokončno urejenega nivoja terena. |
V vsakem
primeru spremembe smeri javnega vodovoda v vertikalni smeri je treba
ugotoviti možnost nastanka zračnih čepov ali usedanja sedimentov ter
predvideti in izvesti ustrezno odzračevanje oziroma čiščenje javnega
vodovoda. |
V vseh
primerih, ko je prečkanje izvedeno z uporabo zaščitnih cevi, mora biti
izvedba takšna, da za potisk ali izvlek prazne vodovodne cevi ni
potrebna sila, večja od 8 kN. |
Na
območjih, kjer obstaja nevarnost onesnaženja, se za zaščito javnega
vodovoda uporabijo vodotesne zaščitne cevi. |
|
17. člen |
(Vertikalni odmiki) |
Vertikalni
odmiki med javnim vodovodom in drugimi podzemnimi napeljavami, merjeno
od medsebojno najbližjih sten javnega vodovoda in drugih komunalnih
napeljav, v primeru križanja ne morejo biti manjši od odmikov,
pogojevanih v naslednji tabeli: |
Trasa vodovoda se nahaja |
Vgradnja v zaščitni cevi |
Min. odmik ustij zaščitne cevi od zunanje stene drugega voda (m)
|
Min. vertikalni odmik (m) |
pod kanalizacijo |
da
|
2,5 na vsako stran, 0,8 v primeru kontrole drenaže |
0,3 |
nad kanalizacijo (v vodoprepustnem terenu) |
da
|
3
na vsako stran |
0,3 |
nad kanalizacijo (v vodoneprepustnem terenu) |
samo če je vertikalni odmik < 0,6 m |
|
0,6 |
pod toplovodom |
da
|
vsaj 1 na vsako stran |
0,3 |
nad toplovodom, ki je ustrezno toplotno izoliran |
|
|
0,4 |
pod plinovodom, PTT ali elektro kabli |
drug vod |
vsaj 0,5 od stene vodovoda |
0,5 |
nad plinovodom, PTT ali elektro kabli |
|
|
0,5 |
|
18. člen |
(Obešanje
na nadzemno gradbeno konstrukcijo) |
Potek
javnega vodovoda mora biti usklajen z izvedbo nosilne konstrukcije in
vozišča. Padec oziroma vzpon javnega vodovoda mora biti usklajen s
potekom drugega dela vodovodne instalacije pred mostom in za njim.
Najvišji del javnega vodovoda naj bo lociran na eni od brežin, tam, kjer
se javni vodovod spet spusti v zemljino. Na tem mestu je treba
predvideti jašek z vgrajeno opremo za odzračevanje in dozračevanje
(preprečitev nastanka vakuuma). Le v izjemnih primerih, ko ni možno
izvesti odzračevalnega jaška v brežinah, se lahko predvidi odzračevanje
v sredini razpona mostu. Jašek mora biti v kateremkoli primeru izvedbe
ustrezno velik za vzdrževanje opreme in dostop do nje. Do jaška mora
biti vzdrževalni službi zagotovljen neoviran dostop. Jašek mora imeti
drenažo in mora biti toplotno izoliran (v primeru izvedbe v mostni
konstrukciji). Javni vodovod mora potekati pod mostno konstrukcijo na
zunanji ali notranji strani nosilca mostu, odvisno od drugih zahtev
prilagojeno tem zahtevam. |
Predvideti
je treba pritrjevanje (obešanje) javnega vodovoda na mostno
konstrukcijo. Pri izbiri trase in načina pritrjevanja je treba
upoštevati minimalni potrebni prostor za montažo na obeh straneh javnega
vodovoda (vsaj 0,5 m). Glede na tip konstrukcije mostu je treba
predvideti fiksno točko in drsne podpore (konzole) javnega vodovoda ter
upoštevati možne maksimalne raztezke in pomike mostne konstrukcije v
odvisnosti od temperaturnih in drugih pomikov mostne konstrukcije. Javni
vodovod mora biti izveden in pritrjen tako, da bodo preprečeni vplivi
drugih inštalacij in konstrukcij nanjo. Vzdolžne pomike, ki jih
povzročijo raztezki konstrukcije, je treba ustrezno kompenzirati.
Konzole morajo preprečevati vse neustrezne prečne pomike javnega
vodovoda. |
Predvideti
je treba tipske montažne elemente za pritrjevanje javnega vodovoda na
mostno konstrukcijo, ki omogočajo hitro in preprosto montažo na dokončno
zgrajeni objekt mostu ter časovno ne ovirajo izvajanja gradbenih del. |
Javni
vodovod, ki poteka pod mostno konstrukcijo, mora biti toplotno izoliran,
uporabijo naj se predizolirane cevi. Posebej je treba obdelati prehoda
javnega vodovoda v zemljo. |
Pri novih
mostovih naj bo praviloma predvideno polaganje javnega vodovoda v
kineto. |
|
19. člen |
(Podzemno
prečkanje vodotokov) |
Pri
podzemnem prečkanju vodotoka se cevi polagajo v primerno izkopane jarke
v dnu vodotoka. Način izkopa, polaganje javnega vodovoda in zasip so
odvisni od vrste vodotoka (širina, globina, velikost pretoka itd.) in
oblike ter vrste terena brežin (strmi, položni, raščen teren, plazovit
teren itd.). S primerno izbranim načinom polaganja javnega vodovoda (s
potiskanjem; s polaganjem celotnega cevovoda, ki je sestavljen na bregu;
s pomočjo pontona ali samostojno plavajočega cevovoda in potopitve itd.)
je možno izvajati podzemno prečkanje praktično za vse velikosti javnih
vodovodov ter za velike razdalje (100 m in več) odvisno od razpoložljive
opreme, ki je potrebna za tovrstno delo. |
Vsako
podzemno prečkanje vodotoka je treba načrtovati posebej. Pri tem je
treba upoštevati navodila proizvajalcev cevi in izkušnje podjetij, ki ta
dela opravljajo. |
|
20. člen |
(Podzemno
prečkanje cest) |
Podzemno
prečkanje mestnih lokalnih cest se praviloma izvaja z uporabo zaščitnih
cevi, če je javni vodovod vgrajen v globini, ki jo proizvajalec cevi
predpisuje glede na statične in dinamične obremenitve. |
|
11. Horizontalni odmiki (svetli) vodovodnih cevovodov od drugih
komunalnih napeljav in objektov |
|
21. člen |
(Splošno) |
Minimalni
odmik od spodnjega roba podzemnih temeljev ali podzemnih objektov ne sme
biti manjši od 1,5 m, merjeno po horizontalni kateti pravokotnega
trikotnika, ki ima začetek 30 cm pod dnom cevi v osi javnega vodovoda in
oklepa z diagonalo, ki se konča na robu temelja ali objekta, kot 35º. |
Slika
minimalnega odmika od spodnjega roba podzemnih temeljev ali podzemnih
objektov |
Minimalni
odmik od greznic ali drugih deponij s škodljivimi vodotopnimi
substancami, za katere je potrebna prisilna drenaža med javnim vodovodom
in virom onesnaževanja na globini, ki zagotavlja, da vodovod ne pride v
stik z onesnaženo izcedno vodo, je: |
– na
vodoprepustnem terenu 5 m, |
– na
vodoneprepustnem terenu 7 m. |
Minimalni
odmik od dreves in okrasnega grmičevja praviloma znaša: |
– od
dreves 2 m, |
– od
okrasnega grmičevja 1 m. |
|
22. člen |
V primeru,
ko se javni vodovod vgrajuje v kolektor, se načeloma vgrajuje v spodnji
polovici kolektorja. Javni vodovod mora biti zaščiten proti nastajanju
kondenzata. |
Kolektor
mora imeti izveden odtok vode, ki je dimenzioniran tako, da lahko odvede
najmanj 50 % količine povprečnega pretoka vode v cevovodu. |
Kolektor
mora imeti rešilne izhode, ki v primeru poplavitve omogočajo rešitev v
času poplavitve eventualno prisotnih oseb v kolektorju. |
Druge
instalacije, ki so nameščene v kolektorju, morajo biti zaščitene proti
vplivu vode pri eventualni poplavitvi kolektorja. |
|
23. člen |
(Odmiki
napeljav (svetli), ki potekajo vzporedno z javnim vodovodom) |
Komunalni vod |
Globina kom. voda
v
odvisnosti od globine vodovoda |
Odmik |
Odpadna in mešana kanalizacija |
Manjša ali enaka |
3,0 m |
Večja |
1,5 m |
Padavinska kanalizacija |
Manjša ali enaka |
,5
m |
Večja |
1,0 m |
Plinovodi, elektrokabli, kabli javne razsvetljave ali TK kabli
|
Manjša ali enaka |
1,0 m |
Večja |
0,5 m |
Horizontalni odmiki, določeni v 21. in 22. členu, so v posebnih primerih
in v soglasju z upravljavci posameznih komunalnih vodov lahko tudi
drugačni, vendar ne manjši kot jih določa standard SIST EN 805:2000 v
točki 9.3.1., in sicer: |
–
horizontalni odmiki od podzemnih temeljev in podobnih naprav naj ne bodo
manjši od 0,4 m, |
–
horizontalni odmiki od obstoječih (drugih) podzemnih napeljav naj ne
bodo manjši od 0,4 m, |
– v
izjemnih primerih, ko je gostota podzemnih napeljav velika, odmiki ne
smejo biti manjši od 0,2 m. |
Posebno je
treba paziti, da se med izkopom zagotovi stabilnost obstoječih naprav in
podzemnih napeljav. |
|
12. Jaški |
|
24. člen |
(Splošno) |
Za potrebe
obratovanja javnega vodovoda se na vodovodno omrežje vgrajujejo jaški,
in sicer za nameščanje armatur, ki služijo za zapiranje, odzračevanje,
izpiranje, regulacijo, merjenje, nadzor itd. Glede na navedeno delimo
jaške na: |
– jaške za
vodovodne armature, ki služijo za zapiranje, regulacijo, zračenje,
čiščenje, zmanjševanje tlaka itd. (armaturni jaški), |
– jaške za
nameščanje kontrolnih in merilnih naprav (merilni jaški), |
– jaške za
nameščanje vodomerov (vodomerni jaški). |
|
25. člen |
(Tehnične
zahteve za jašek) |
Vstopna
odprtina je standardnih dimenzij: 600 x 600 mm ali 800 x 800 mm, glede
na velikost elementov, ki so vgrajeni v jašku. |
Na mestu
vstopne odprtine je vgrajena protikorozijsko zaščitena ali nerjaveča
vstopna lestev. Če izvedba dopušča naj bo izvedena tako, da se lahko
poviša za 0,5 m nad nivo pokrova. Pokrovi na jaških so kovinski z
nosilnostjo, ki ustreza pričakovanim obremenitvam na mestu objekta. |
Pokrovi na
talnih vodomernih jaških v zgradbah oziroma strojnicah so iz rebraste
pločevine, ki je ustrezno ojačana in ima toplotno izolacijo. Tovrstni
pokrovi so lahko eno-, dvo- ali tridelni. Pokrov ali del pokrova, ki se
samostojno dvigne, mora biti mobilen in ne težji od 20 kg. |
Izvedba in
vgradnja pokrovov mora biti takšna, da pokrovi preprečujejo dostop
meteorne vode v jašek. |
Vsi jaški
morajo imeti pod vstopno odprtino, v dnu, izdelano poglobitev, ki služi
za črpanje vode iz jaška. Velikost poglobitve naj bo 50 x 50 x 30 cm,
izdelana mora biti tako, da ne ogroža statike temeljev jaška. Poglobitev
mora biti pokrita s pohodno rešetko. |
V primeru,
ko velikost vstopne odprtine ne zadošča za zamenjavo največjega
elementa, ki je vgrajen v jašku, se mora stropna konstrukcija jaška
izvesti iz montažnih armiranobetonskih gredic širine največ 50 cm,
izdelanih iz betona MB 30, ki imajo vgrajena najmanj dva elementa za
dviganje. |
Na
vodoprepustnih terenih se izdelujejo jaški brez betonskega dna (nasutje
dna z gramozom ali prodcem granulacije 0–3 cm), na vodoneprepustnih
terenih pa z betonskim dnom. |
Jaški v
terenih s talno vodo morajo biti vodotesni, z vstopno odprtino nad
nivojem talne vode in zavarovani pred premiki zaradi vzgona. Prehod
vodovoda skozi steno jaška mora biti izdelan vodotesno in elastično
tako, da dopušča potrebne horizontalne in vertikalne premike vodovoda
glede na steno jaška. |
Nad ploščo
jaška mora biti najmanj 20 cm nasutja. |
Razdalja
med zadnjo prirobnico in steno jaška, mora biti na obeh straneh najmanj
20 cm. |
|
26. člen |
(Dimenzije
jaškov) |
Pri
dimenzioniranju jaškov za vodovodne armature in kontrolno-merilne namene
je potrebno poleg drugih pogojev upoštevati še naslednja določila: |
– višina
jaška, merjena od dna do spodnje strani stropne konstrukcije mora biti
najmanj 1,70 m, s tem da je zgornji rob najvišjega dela spojnika ali
armature najmanj 30 cm pod stropom, spodnji rob pa najmanj 30 cm nad
dnom jaška, |
– širina
jaška mora biti takšna, da je razdalja med zunanjim robom največjega
spojnika ali armature in steno jaška na strani vstopne in izstopne
odprtine najmanj 30 cm, |
– dolžina
jaška je seštevek dolžin vseh v jašek vgrajenih armatur in spojnikov,
povečana za najmanj 40 cm. |
Pri
projektiranju novih javnih vodovodov je potrebno dimenzije jaškov
uskladiti z upravljavcem javnega vodovoda. |
Vodomerni
jaški so obdelani v poglavju merilna mesta. |
|
13. Označevanje vodovodnih armatur |
|
27. člen |
(Splošno) |
Vodovodne
armature in podzemni hidranti, vgrajeni v vodovodnem omrežju, morajo
biti označene z označevalnimi tablicami. Označevalne tablice morajo biti
nameščene na vidnem mestu v bližini vgrajene armature, na višini najmanj
2,4 m. |
Označevalne tablice morajo biti pritrjene na fiksne objekte. Oddaljenost
tablice od vgrajene armature, ki jo tablica označuje, naj bo do 15 m. |
Označevalne tablice nameščamo: |
– na zid
zgradbe, |
– na drog
javne razsvetljave ali na drog elektronapeljave, |
– na
samostojen drog, ki je namenjen samo za namestitev označevalne tablice
za vodovod. |
Označevanje armatur, vgrajenih v jašek, se izvede tako, da vsaka
armatura dobi svojo označevalno tablico. Koordinate oddaljenosti armatur
od označevalne tablice pa so za vse armature enake in določajo vstopno
odprtino jaška oziroma cestne kape, vgrajene v krovno ploščo jaška. |
|
28. člen |
(Vsebina
in oblika označevalnih tablic) |
Na
označevalnih tablicah so poleg koordinat oddaljenosti armature ali
podzemnega hidranta od označevalne tablice, navedeni še podatki o vrsti
armature in o velikosti javnega vodovoda. Eno polje je namenjeno vpisu
podatkov o napravi, ki lahko služi za evidenco po katastru ali se
uporabi za kodiranje (šifriranje) armatur v vodovodnem sistemu. |
Za
označevanje vodovodnih armatur in podzemnih hidrantov se uporabljajo
označevalne tablice po standardu, ki določa mere, obliko, vsebino in
izvedbo označevalne tablice. |
Za
označevanje vodovodnih armatur se uporabljajo označevalne tablice po
standardu SIST 1005 “Označevalne tablice za vodovode”. |
Za
označevanje podzemnih hidrantov se uporabljajo označevalne tablice po
DIN 4066, “Označevalne tablice za protipožarno zaščito, tablice za
označevanje podzemnih hidrantov”. |
|
14. Objekti |
|
14.1.
Zajetje |
|
29. člen |
Zajetje je
gradbeni objekt, s pomočjo katerega se zajema voda za javno preskrbo
prebivalstva s pitno vodo. Glede na tip vodnega vira ločimo naslednje
vrste zajetij: |
– točkovno
zajetje studencev, |
– drenažno
zajetje površinskih voda preko prodnatih slojev, |
– zajetje
podtalnice preko vodnjakov, |
–
globinsko zajetje v razpokanih kameninah preko vrtin, |
–
površinska akumulacija. |
Zajetje
mora biti v najožjem pasu, ki predstavlja cono z najostrejšim režimom
varovanja (zajema najmanj površino 10 x 10 m, pri drenažnih zajetjih pa
se za vsak objekt posebej določi površino varovanja) in more biti: |
– ograjeno
in opremljeno z opozorilnimi tablami; |
– varovano
pred kakršnimkoli posegom, razen za potrebe vodovoda; |
– na
celotnem območju varstvenega pasu zasajeno z drevjem in grmičevjem; |
–
zavarovano pred kakršnimikoli gnojili in pesticidi. |
– Dostop
na zajetje ima lahko le pristojna oseba upravljavca vodovoda in izjemoma
ekipa za vzdrževanje cevovoda v spremstvu pristojne osebe upravljavca
vodovoda. |
– Vsako
novo zajetje pitne vode mora biti v fazi študijsko-raziskovalnih del
pregledano in analizirano najmanj štirikrat letno v enakih časovnih
presledkih v obsegu, ki je naveden v pristojnem pravilniku o načinu
odvzemanja vzorcev in metodah za laboratorijsko analizo pitne vode. |
|
14.2.
Črpališče |
|
30. člen |
Črpališče
mora biti zgrajeno iz trdnih gradbenih materialov (opeka, beton) ter
pokrito s streho. Dostop do črpališča mora biti ograjen z dvometrsko
ograjo iz AB stebričkov in aluminijevega žičnega prediva. Tla in stene
črpališča morajo biti obložene s keramičnimi ploščicami. Do neposredne
bližine črpališča mora biti zagotovljen dostop tovornega vozila. V
primeru, da je črpališče pod nivojem terena mora biti konstrukcija
grajena tako, da je kasneje možna premontaža oziroma demontaža črpalk in
opreme. Dostop do vhodnih vrat mora biti tlakovan najmanj v širini 100
cm. Izdelana mora biti ozemljitev vseh kovinskih delov. |
V
črpališču morajo biti poleg standardne opreme obvezno vgrajeni tudi: |
– merilec
pretoka s kazalcem za trenutno vrednost in impulznim števcem pretečenih
količin v 1000 l, |
– impulzni
števec obratovalnih ur črpalk, |
– merilec
tlaka, |
–
indikator klora v objektu, če je poleg črpališča tudi klorna postaja, |
– naprava
za dezinfekcijo, |
–
prenapetostna in fazna zaščita, |
– signal
vstopa v objekt. |
Vsa oprema
mora imeti standardni električni izhod za izvajanje daljinskega nadzora
in upravljanja. V primeru nevarnosti pojava vodnega udara se predvidi
tlačni kotel ustrezne dimenzije. |
Pri
projektiranju vodohranov in črpališč je potrebno upoštevati opremo za
daljinski nadzor in upravljanje po enotni tehnološki rešitvi, kot
nadgradnja obstoječega sistema. |
Delovanje
črpalk se mora izvesti z avtomatiko, in sicer: |
– glede na
nivo vode v rezervoarju preko dvojne meritve tlačne sonde ter nivojskih
stikal, |
– glede na
visoko in nizko tarifo električnega toka. |
Signalni
kabel za komunikacijo – signalizacijo med črpališčem in rezervoarjem
mora biti zemeljski TK 10 x 2 x 0,8. Vse linije morajo biti zaščitene z
zaščito signala ter zaščito linije. |
|
14.3.
Vodohran |
|
31. člen |
Pri
vodohranu morajo biti izpolnjene naslednje zahteve: |
– vodohran
naj ima vsaj dve ločeni vodni celici, |
– vodne
celice morajo biti vodotesne, kar dokazuje preizkus vodotesnosti, |
– premazi
vodnih celic morajo izpolnjevati sanitarno-higienske pogoje, |
– dovod
električne energije mora biti v skladu s predpisi, ki veljajo za vlažne
in mokre prostore, |
–
protiležni vodohrani naj bodo na dotočno-iztočnem cevovodu opremljeni z
dvosmernim merilcem pretoka, |
– zračniki
morajo biti izvedeni oziroma projektirani tako, da je onemogočen vnos
škodljivih substanc v vodne celice, priključeni morajo biti na drenažno
cev, |
– izvedena
mora biti toplotna in hidroizolacija, |
–
preprečena mora biti kondenzacija na stenah vodnih, vstopnih in
armaturnih celic, |
– armature
v objektu naj bodo odporne proti koroziji, |
– vse
odprtine (razen vrat) morajo biti zaprte z mrežico iz nerjavečega jekla, |
– iztočni
cevovod mora biti opremljen s pipo za jemanje vzorcev na dostopnem
mestu, |
– vodohran
mora biti opremljen s signalom vstopa v objekt, |
– vodohran
mora biti opremljen z merilcem pretoka količin vode odvedene v sistem za
nadzor količin izpuščene vode v sistem, |
– v
vodohran mora biti vgrajena vsa oprema v skladu s predpisi o varstvu pri
delu. |
Poleg tega
je pri projektiranju vodohranov potrebno določiti: |
– način
prezračevanja vodohrana (naravno ali prisilno), |
– način
osvetlitve notranjosti objekta, |
– način
obratovanja vodohrana oziroma črpališča, avtomatska regulacija gladine,
prenos podatkov o gladini vode do črpališča oziroma nadzornega mesta, |
– način
varovanja prelivanja vode (regulacijski ventil – električni ali s
plovcem ipd.), |
–
funkcijo, obliko, prostornino in način gradnje, ki zagotavlja 100 %
neprepustnost vodnih celic, |
– način
dostopa do vodohrana z vozili za vzdrževanje, zavarovanje dostopa pred
nepoklicanimi, |
– način
izvedbe odvodne kanalizacije za vodo iz praznotoka in čiščenja objekta. |
Prostornino rezervoarja je treba določiti na podlagi: |
–
fluktuacije vode v dnevu največje porabe vode, |
– 20 %
dodatka za nujno potrošnjo (motnje pri obratovanju), |
– požarne
rezerve. |
|
15. Vodovodni priključki |
|
32. člen |
(Splošno) |
Vodovodni
priključek je del objekta, ki je v lasti uporabnika, namenjen pa je
odvzemu vode iz javnega vodovoda za končno porabo. |
Vodovodni
priključek se lahko izvede le na podlagi pisnega soglasja upravljavca
javnega vodovoda, ki se stranki izda na podlagi vloge. Nadzor nad deli
in vgrajenimi materiali ob gradnji vodovodnega priključka vrši
predstavnik upravljavca, ki o pravilnosti del izdela zapisnik in pred
zasipom izvede tlačni preizkus. Uporabnik mora upravljavcu dostaviti
geodetski posnetek vodovodnega priključka, ki ga izdela pooblaščeno
podjetje. |
|
33. člen |
(Vodovodni
priključki po namenu) |
Vodovodni
priključki so po namenu lahko: |
– stalni
priključki, namenjeni stalni dobavi vode za potrebe gospodinjstev,
industrije in javne porabe (pranje cest, zalivanje parkovnih površin,
polnjenje cistern), |
– začasni
priključki, namenjeni za začasne potrebe, kot so: sejmi, različne
krajevne prireditve, gradbiščni priključki itd., in so po časovno
omejeni. |
|
15.1.
Sestavni deli vodovodnega priključka |
|
34. člen |
Vodovodni
priključek predstavlja povezavo med obračunskim vodomerom in sekundarnim
omrežjem, čigar sestavni deli so: |
–
priključni in zaporni elementi na mestu priključka na javni vodovod s
pripadajočimi spojniki, vgradno garnituro in cestno kapo, |
–
priključna in zaščitna cev med sekundarnim oziroma primarnim vodovodom
in vodomerom z vsem pripadajočim materialom in vodomernim jaškom, |
– zaporna
armatura pred vodomerom, |
–
nepovratni ventil kot vložek v vodomer ali kot posebna armatura pri
vodomerih od DN 50 dalje, |
– vodomer. |
Vodovodni
priključek je v lasti uporabnika, vzdržuje pa ga upravljavec javnega
vodovoda na strošek uporabnika. Inštalacija od vodomera naprej je
interno omrežje v upravljanju uporabnika oziroma lastnika priključka. |
|
15.2.
Tehnična izvedba priključka |
|
35. člen |
Priključna
cev naj poteka pravokotno na objekt ali vzporedno z objektom. V tem
primeru naj bo odmik priključne cevi od objekta v mejah 1–2 m. |
Priključna
oziroma zaščitna cev mora biti na območju, kjer je vgrajena v teren,
položena na peščeno posteljico debeline 10 cm iz peska granulacije od 0
do 4 mm ter obsuta in zasuta s tem materialom v višini najmanj 10 cm nad
temenom cevi. |
Trasa
priključne cevi naj poteka po javnih zemljiščih in po funkcionalnem
zemljišču priključenega objekta. Če poteka priključek preko zemljišča,
ki ni v lasti uporabnika, mora lastnik zemljišča pisno izjaviti, da
priznava upravljavcu v vsakem času služnostno pravico vzdrževanja na
način, da je to pravico mogoče vknjižiti. |
Na celotni
trasi priključne cevi mora biti 30 cm nad temenom vodovodne ali zaščitne
cevi obvezno vgrajen opozorilni trak s kovinskim vložkom in napisom
“POZOR JAVNI VODOVOD”. |
Na trasi
vodovodnega priključka ni dovoljena izgradnja nikakršnih podzemnih in
nadzemnih objektov, sajenje dreves, nasipavanje zemlje, postavljanje
drogov, ograj ipd. |
Priključna
cev do vključno DN 50 (d 63) mora biti obvezno vgrajena v zaščitni cevi
na naslednjih mestih: |
– pod
vsemi urejenimi površinami, razen pod zelenicami, |
– pod
voznimi površinami, |
– ob
objektih ali napravah, ki lahko negativno vplivajo na priključno
vodovodno cev, |
– v drugih
primerih, ko bo dostop zaradi drugih pogojev otežkočen ali onemogočen. |
Material
zaščitne cevi je PVC ali PE, tlačne stopnje najmanj PN 6. |
Velikost
zaščitne cevi: |
– za
priključno cev do DN 32 (d 40) je velikost zaščitne cevi najmanj d 75, |
– za
priključno cev do DN 40 (d 50) je velikost zaščitne cevi najmanj d 90, |
– za
priključno cev do DN 50 (d 63) je velikost zaščitne cevi najmanj d 110. |
Zaščitno
cev je glede na vrsto materiala priključne cevi možno vgrajevati tudi v
največ treh krivinah, katerih polmer je določen s pogojem proizvajalca
cevi. |
Prostor
med notranjo steno zaščitne cevi in zunanjo steno vodovodne cevi mora
biti elastično zatesnjen zaradi preprečitve vdora vode v merilno mesto. |
Prehodi
zaščitne cevi med stenami objekta in pri vstopu v merilno mesto morajo
biti trajno elastično zatesnjeni. |
|
36. člen |
(Dimenzioniranje priključkov in vodomerov) |
Dimenzije
vodovodnega priključka in vodomera določi projektant interne vodovodne
inštalacije na podlagi izračuna pretoka vode po obremenilnih vrednostih
(OV) v okviru standardnih dimenzij, navedenih v prejšnjih poglavjih tega
pravilnika. |
Ne glede
na izračun je najmanjša velikost priključne cevi DN 13, najmanjša
velikost vodomera pa DN 15. |
Meritev
porabe vode mora biti omogočena ločeno za vsako posamezno stanovanjsko
ali poslovno enoto, poleg tega pa ločeno še za skupne prostore, če je
tudi tam predviden odvzem pitne vode. |
Vodomeri
na enem vodovodnem priključku morajo biti vgrajeni v enem merilnem
mestu, ki je locirano na skupnem zemljišču porabnikov (lastnikov
objekta). |
|
15.3.
Vodomeri |
|
37. člen |
Dimenzijo
vodomera določi projektant interne inštalacije z upoštevanjem spodnje
tabele, tip vodomera določi upravljavec na podlagi minimalne in
maksimalne predvidene potrošnje. |
Vodomer DN
(mm) |
Nazivni pretok Qn (m3/h) |
Normalna dnevna poraba Qno (m3/dan) |
Vgradna dolžina (mm) |
Ustreza številu izlivnih mest |
Max. pretok
(l/s) |
15
|
1,5 |
1
|
170 |
Od
1 do 5 |
0,8 |
20
|
2,5 |
2,5 |
190 |
Od
5 do 20 |
1,4 |
25
|
3,5 |
6
|
260 |
Od
20 do 40 |
2 |
40
|
10,0 |
25
|
300 |
|
2
do 5,5 |
50
|
15,0 |
50
|
200 |
|
5,5 do 8,3 |
80
|
40,0 |
130 |
225 |
|
8,3 do 22,2 |
100 |
60,0 |
200 |
250 |
|
22,2 do 33,3 |
Kombiniran 50/20 |
15,0 |
50
|
270 |
|
5,5 do 8,3 |
Kombiniran 80/20 |
40,0 |
130 |
300 |
|
8,3 do 22,2 |
Kombiniran 100/20 |
60,0 |
200 |
360 |
|
22,2 do 33,3 |
Vsi
vodomeri morajo imeti veljavno oznako o overitvi. Leto overitve mora
biti enako letu vgradnje. |
|
15.4.
Merilna mesta |
|
38. člen |
Merilna
mesta so namenjena vgraditvi merilnih naprav za dobavo vode porabnikom. |
V merilnem
mestu se vgrajujejo naslednje vodovodne armature s pripadajočimi
spojnimi elementi v smeri dotoka vode: |
– zaporni
element (krogelna pipa ali zasun), |
– čistilni
kos, |
–
nepovratni ventil kot vložek v vodomeru ali samostojni element (pri
večjih vodomerih), |
– vodomer, |
– zaporni
element (krogelna pipa ali zasun) z dodatnim izpustom. |
Vsa
merilna mesta morajo imeti na dnu izvedeno poglobitev, ki omogoča
zbiranje in odvajanje kondenzirane vode ali vode, iztekle zaradi
popravil v merilnem mestu in na interni vodovodni inštalaciji. Pri
zunanjih jaških mora biti ta poglobitev pod vstopno odprtino. |
Vodomeri
se praviloma vgrajujejo v vodomerne jaške locirane izven objekta.
Kolikor taka izvedba ni možna, je lokacijo merilnega mesta potrebno
določiti v dogovoru z upravljavcem javnega vodovoda. |
|
39. člen |
(Zunanji
vodomerni jaški) |
Zunanji
vodomerni jašek so lahko: |
– tipski
termo jaški, |
– armirano
betonski jaški. |
Zunanji
vodomerni jašek ne sme biti lociran na površinah, ki so namenjene
motornemu prometu. |
Tipski
jaški se vgrajujejo skladno z navodili proizvajalca. |
Zunanji
vodomerni jašek v vodoprepustnem terenu mora imeti iztok z drenažo, v
neprepustnem terenu pa poglobitev za izčrpavanje vode. Priključevanje
iztoka iz jaška na kanalizacijo ni dopustno. Na vodopropustnih terenih
se lahko izdelajo tudi zunanji vodomerni jaški brez betonskega dna
(nasutje dna z gramozom ali s prodcem granulacije 0–3 cm), na
vodoneprepustnih terenih pa z betonskim dnom. Jaški v terenih s talno
vodo morajo biti vodotesni. Vstopna odprtina jaška mora biti nad nivojem
talne vode. |
Prehod
vodovoda skozi steno jaška mora biti izdelan vodotesno in elastično,
tako da dopušča potrebne horizontalne in vertikalne premike vodovoda
glede na steno jaška. |
Jašek mora
imeti vgrajeno nerjavečo lestev, poleg tega pa je pri izvedbi obvezno
upoštevanje pogojev iz prejšnjih poglavij tega pravilnika. |
Zunanji
vodomerni jaški morajo imeti vgrajen ustrezen vodotesni pokrov (pohoden
ali povozen), ki onemogoča vtok meteorne vode v jašek. Dimenzije pokrova
so: |
– za
vodomere do DN 100 mm: 60 x 60 cm, |
– za
vodomere nad DN 100 mm: 80 x 80 cm. |
V zunanjih
vodomernih jaških mora biti odmik osi vgrajene vodovodne opreme: |
– za
velikosti vodomera DN 15, DN 20 in DN 25: 10 cm od stene jaška in izven
tlorisne projekcije vstopne odprtine, |
– za
velikosti vodomera DN 30, DN 40: 15 cm od stene jaška in izven tlorisne
projekcije vstopne odprtine, |
– za
velikosti vodomera DN 50, DN 80 in DN 100: 30 cm od stene jaška in izven
tlorisne projekcije vstopne odprtine. |
Najmanjša
notranja dimenzija zunanjega vodomernega jaška znaša 80x80 cm, pod
pogojem, da so zagotovljeni predpisani odmiki. Če je potrebna večja
dimenzija vodomernega jaška, se le-ta določi v projektni dokumentaciji
vodovodnega priključka. |
|
40. člen |
(Lokacija
vodomernega jaška) |
Kriteriji
za določitev lokacije vodomernega jaška so naslednji: |
1. kriterij: jašek se nahaja na javni površini; |
2. kriterij: jašek se nahaja na zemljišču v lasti lastnika vodovodnega
priključka, v tem primeru mora biti jašek zgrajen neposredno ob parcelni
meji; |
3. kriterij: jašek se nahaja na zemljišču v lasti tretje osebe. |
V primeru,
da se vodomerni jašek ne nahaja na javni površini, mora lastnik stavbe
zagotoviti upravljavcu dostop do jaška z ustanovitvijo služnosti. |
Največja
oddaljenost merilnega mesta od mesta priključitve na javno vodovodno
omrežje je 6 m. |
|
15.5.
Ukinitev vodovodnega priključka |
|
41. člen |
Ukinitev
vodovodnega priključka obsega demontažo vodomera in odstranitev spoja
priključne cevi na javnem vodovodu ali skupinskem priključku. |
|
15.6.
Vgradnja vodovodnih armatur |
|
42. člen |
(Splošno) |
Za
vodovodno armaturo se štejejo vsi sestavni deli vodovodnega omrežja,
razen cevi in spojnikov. V javni vodovod se lahko vgrajujejo samo
armature, ki so izdelane in preizkušene po ustreznih standardih in imajo
za to ustrezna dokazila. |
V
primerih, ko zaradi terenskih pogojev ni mogoče vgraditi standardnega
elementa, se ta element lahko izdela po meri. Pri izbiri materiala in
konstrukcijske oblike je treba upoštevati obratovalne pogoje, zaščito
proti koroziji in inkrustraciji ter živilsko neoporečnost. Vodovodna
armatura naj se v prvi vrsti vgrajuje na lahko dostopnih mestih, kar
omogoča stalno hitro regulacijo, kontrolo, vzdrževanje in po potrebi
zamenjavo. |
Spojniki
(loki, odcepni kosi itd.) morajo biti obbetonirani. Velikost betonskega
bloka je odvisna od aksialne (osne) sile in je določena v projektu. Pri
uporabi sidrnih spojev betonske opore niso potrebne. |
V stene
jaškov se smejo vgrajevati samo spojniki, izdelani iz nodularne litine z
natezno trdnostjo najmanj 400 MPa. |
Na mestih
vodovoda, kjer se lahko med obratovanjem nabira zrak, je treba namestiti
zračnike. Zračniki služijo tudi za odzračevanje pri polnjenju javnega
vodovoda in pri sesanju ter pri praznjenju javnega vodovoda. Zračniki se
vgrajujejo v jaške ali z vkopavanjem, kar je odvisno od konstrukcijske
izvedbe zračnika. |
Na
najnižjih mestih javnega vodovoda, kjer se lahko nabirajo usedline, mora
biti vodovod opremljen z izpustom oziroma blatnikom. |
Blatniki
se praviloma vgrajujejo v ustrezne jaške, ki morajo imeti omogočen
izpust vode v drenažo ali možnost izčrpavanja iz jaška. Odprtina na
koncu izpusta mora biti opremljena z žabjim pokrovom. |
Blatniki
morajo imeti najmanj tolikšen premer, da se v vodovodu doseže hitrost
izpiranja nad 1,5 m/s. |
Pri
vodovodih, manjših od DN 200, funkcijo blatnika lahko prevzamejo
hidranti. |
Ograje,
vrata, stopnice, obešala in drugi ključavničarski izdelki, ki se
vgrajujejo v vodovodni sistem in niso izdelani iz nerjavečega jekla,
morajo biti proti koroziji zaščiteni z vročim cinkanjem. |
Za zaporne
armature se uporabljajo zasuni z mehkim tesnjenjem (zaporni element je
prevlečen z elastomerom). |
Uporaba
zapornih ali regulacijskih armatur je lahko ročna ali motorna, v primeru
motorne regulacije mora biti zagotovljena tudi možnost ročne regulacije. |
Elektromotorni pogoni za armature, ki so nameščene v jaških z
elektronapeljavo, so lahko opremljeni z eno- ali trifaznim
elektromotorjem, odvisno od vrste napeljave. |
Hidranti
so lahko podzemni ali nadzemni, če lokacija to omogoča, se vgrajujejo
nadzemni hidranti. Velikost in število hidrantov sta določena glede na
požarno obremenitev, na podlagi veljavnega pravilnika o protipožarni
zaščiti, vendar je najmanjša velikost hidranta DN 80. Hidranti se morajo
vgrajevati (zasipavati) tako, da pri zaprtem hidrantu voda odteče iz
telesa hidranta (varovanje proti zamrznitvi). |
Omrežje,
ki služi samo za napajanje hidrantov, je lahko javno ali interno. Javno
hidrantno omrežje poteka po javnem ali zasebnem zemljišču, vzdržuje ga
upravljavec javnega vodovoda. Interno hidrantno omrežje velja za interno
inštalacijo uporabnika in je ločeno od javnega vodovoda z merilnim
mestom (vodomerom). Interno hidrantno omrežje vzdržuje uporabnik. V
hidrantnih omrežjih mora biti zagotovljeno potrebno kroženje vode. |
|
43. člen |
(Način
vgradnje armatur) |
Trije ali
več zasunov na isti lokaciji morajo biti praviloma vgrajeni v jašek. |
Zaporne
armature morajo biti obvezno vgrajene: |
– na
odcepu vodovoda, |
– na
priključku za hidrant, |
– na
priključku za zračnik, |
– na
priključku blatnika, |
– pred
čistilnim kosom in za njim (po potrebi), |
– pred
vstopom in za izstopom vodovoda v zaščitno cev ali kolektor, |
– za
odcepom za vodovodni priključek, kadar priključek ni izveden z navrtnim
zasunom, |
–
neposredno na vodovod, tako da je možno zapiranje posameznih manjših
delov omrežja pri rednem oziroma intervencijskem vzdrževanju omrežja, |
–
neposredno na vodovod, tako da je možno zapiranje posameznih vodovodov
ali posameznih delov vodovodnega sistema. |
Cestne
kape morajo biti podložene z betonskimi podložnimi ploščami. |
|
16. Preizkušanje vodovodov |
|
44. člen |
(Splošno) |
Tlačni
preizkus se opravi na vsakem novozgrajenem ali obnovljenem vodovodu po
določilih tega pravilnika. Tlačna preizkusa za sekundarni (razvodni)
cevovod in priključke se izvedeta ločeno. |
Po
opravljenem tlačnem preizkusu se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo
nadzorni organ upravljavca, izvajalec tlačnega preizkusa in predstavnik
izvajalca gradnje vodovoda. Zapisnik o uspešno opravljenih tlačnih
preizkusih je sestavni del investicijsko-tehnične dokumentacije. |
|
45. člen |
(Tlačni
preizkus vodovodov) |
Tlačni
preizkus se mora izvajati po določilih SIST EN 805:2000 – poglavje 10,
ter z dopolnili podanimi v nadaljevanju. Glede določila, definiranega v
točki 10.3.2. omenjenega standarda, velja: |
A) MDP =
sistemski obratovalni tlak lahko opredelimo kot največji možni
obratovalni tlak v sistemu. |
STP =
sistemski preizkusni tlak za vse cevovode se določi takole: |
kadar je
vodni udar izračunan, znaša preizkusni tlak: |
STP = MDPC
+ 100 kPa (100 kPa = 1 bar), |
kadar
vodni udar ni izračunan, znaša preizkusni tlak: |
STP = MDPa
x 1,5 ali STP = MDPa + 500 kPa. |
Vsakokrat
velja nižja vrednost. |
MDPC =
obratovalni sistemski tlak + izračunana vrednost tlaka pri vodnem udaru. |
MDPa =
obratovalni sistemski tlak + določena vrednost tlaka pri vodnem udaru,
ki pa ne sme biti manjša od 200 kPa. |
B)
Predpreizkus se izvaja tako, da se tlak dvigne na STP in v 30-minutnih
razmikih se merita padec tlaka in količina dodane vode za ponovno
vzpostavitev STP. Postopek se ponavlja, dokler zveznica med dvema
točkama v diagramu Q = f(p) ne seka abscise v točki STP. |
C) Čas
glavnega preizkušanja naj bo 1 ura. Preizkus je uspešen, če v tem času
tlak STP ne pade za več kot 0,2 bar. |
|
17. Dezinfekcija |
|
46. člen |
Po
zaključku gradnje je treba javne vodovode in vodovodne priključke
dezinficirati. Dezinfekcija se mora izvajati po določilih poglavja 11
(Dezinfekcija) standarda SIST EN 805:2000, navodilih DVGW W 291 in po
navodilih, potrjenih od IVZ. Dezinfekcijo izvaja pooblaščena
organizacija. |
V primeru,
ko se že s spiranjem s pitno vodo dosežejo zadovoljivi rezultati,
dezinfekcija s sredstvom za dezinfekcijo ni potrebna. |
Po
opravljeni dezinfekciji se izvede vzorčenje za mikrobiološko in
fizikalno-kemično analizo. O uspešno opravljeni dezinfekciji se izda
potrdilo, na podlagi katerega se javni vodovod sme vključiti v
obratovanje. |
|
18. Revizija projektov |
|
47. člen |
Vsi
predvideni posegi ali gradnje, ki bistveno vplivajo na obstoječe ali
predvideno obratovanje javnega vodovoda, morajo biti projektno obdelani.
Vsi projekti morajo biti upravljavcu vodovodnega sistema predloženi v
celoti v pregled in odobritev. |
Revizijski
pregled projektne dokumentacije izvrši upravljavec javnega vodovoda na
stroške investitorja pred izdajo ustreznega soglasja. |
|
III. del:
VZDRŽEVANJE |
|
48. člen |
Vzdrževalna dela na objektih in napravah za pripravo in distribucijo
pitne vode ter vzdrževalna dela na omrežju, se izvajajo v skladu z
interno dokumentacijo upravljavca javnega vodovoda. |
Sanitarno-tehnična urejenost objektov, naprav in omrežja se izvaja v
skladu z notranjim nadzorom po načelih HACCP sistema skladno s predpisi. |
HACCP
sistem omogoča prepoznavanje mikrobioloških, kemičnih in fizikalnih
agensov, ki lahko predstavljajo potencialno nevarnost za zdravje ljudi,
izvajanje potrebnih ukrepov ter vzpostavljanje stalnega nadzora na
tistih mestih (kritičnih kontrolnih točkah) v oskrbi s pitno vodo, kjer
se tveganja lahko pojavijo. |
|
1. Vzdrževanje vodovodnih objektov |
|
49. člen |
Vzdrževanje vodovodnih objektov obsega vzdrževanje v ožjem smislu, ki ga
delimo na redno in interventno vzdrževanje objektov, obsega redne
vizualne preglede ter opravljanje dejavnosti, ki ohranjajo objekte v
dobrem sanitarno-tehničnem stanju. |
|
50. člen |
Redno
vzdrževanje obsega naslednje aktivnosti: |
–
preventivne preglede objektov in naprav, s katerimi ugotavljamo možnost
nastanka napake na posameznem sklopu omrežja; |
–
kontrolne preglede objektov za spremljanje pravilnega delovanja
posamezne naprave in za vodenje predpisanih ter statističnih evidenc; |
–
izvajanje dnevnih, tedenskih, mesečnih ali letnih opravil na posameznem
objektu in napravi vodovodnega omrežja. |
|
51. člen |
Interventno vzdrževanje je namenjeno odpravljanju okvar na objektih in
odpravljanju neskladnosti pitne vode. |
|
2. Vzdrževanje omrežja |
|
52. člen |
Vzdrževanje vodovodnega omrežja obsega vzdrževanje v ožjem smislu, ki ga
delimo na redno in interventno vzdrževanje samega vodovodnega omrežja. |
Vodovodno
omrežje z vsemi napravami, vodovodne priključke, vodomer in zaporne
ventile pri vodomeru sme vzdrževati in popravljati le upravljavec
javnega vodovoda. |
|
53. člen |
Redno
vzdrževanje obsega naslednje aktivnosti: |
–
preventivne preglede omrežja, s katerimi ugotavljamo možnost nastanka
napake na posameznem sklopu omrežja; |
–
kontrolne preglede omrežja za spremljanje pravilnega delovanja; |
–
izvajanje dnevnih, tedenskih, mesečnih ali letnih opravil. |
Potrebna
opravila pri rednem vzdrževanju na omrežju so: |
–
popravila cevovoda oziroma dele le-tega na osnovi podatkov o pogostosti
okvar in stroškov vzdrževanja; |
–
kontrola, vzdrževanje in zamenjava armatur vgrajenih v cevovode; |
–
periodična kontrola, vzdrževanje ter obnova manjših objektov na
cevovodih – jaški, iztoki, označbe; |
–
vzdrževanje okolice manjših objektov omrežja – košnja, nanos materiala,
čiščenje odtokov; |
–
periodično izpiranje posameznih odsekov cevovodov, posebej po
opravljenih določenih posegih v omrežje; |
–
periodični pregledi in urejevanje izpustov na omrežju; |
–
periodični pregledi in urejevanje hidrantne mreže (hidrantov in
pripadajočih zasunov) v skladu z zakonskimi določili o tovrstnih
pregledih; |
–
periodična kontrola, vzdrževanje ter obnova vodovodnih priključkov in
vodomerov; |
– vodenje
evidenc o opravljenih vzdrževalnih delih in popravilih na cevovodih. |
|
54. člen |
Interventno vzdrževanje je namenjeno odpravljanju okvar na omrežju in
odpravljanju neskladnosti pitne vode. |
|
55. člen |
Če gre za
večje okvare, ki povzročajo izpad dobave vode za dalj časa, mora
upravljavec o takih okvarah takoj obvestiti porabnike o tem, kje je
prišlo do okvare in koliko časa bo predvidoma prekinitev trajala, na
javno običajen način. |
Pri vsaki
prekinitvi dobave vode je potrebno ravnati, kot da je instalacija pod
pritiskom in morajo biti iztočne pipe zaprte, električni grelniki pa
izključeni. |
|
56. člen |
(Popravila
okvar) |
Okvaro na
javnem vodovodu je potrebno odpraviti takoj. Povzročitelj škode na
vodovodnem sistemu je dolžan povrniti stroške popravila in iztečene
vode, dezinfekcije, ter vse ostale morebitne stroške (npr. obveščanje
javnosti ipd.). Stroški popravila zajemajo porabljen material, prevoz in
porabljen čas, povečan za faktor 2 zaradi prekinitve dela v teku in
interveniranja na lokaciji okvare. |
|
IV. del:
NADZOR, TEHNIČNI PREGLED IN PREVZEM VODOVODOV V UPRAVLJANJE |
|
57. člen |
(Izdajanje
soglasij in kontrola tehnične dokumentacije) |
Soglasje
je dokument, s katerim upravljavec predpiše pogoje, ki jih mora
izpolniti uporabnik, da si pridobi pravico do priključitve in uporabe
vode iz javnega vodovoda. Brez izpolnitve pogojev iz soglasja ni mogoča
priključitev in uporaba vodovodnih naprav, niti niso mogoči drugi posegi
na javnem vodovodu. |
Upravljavec javnega vodovoda izdaja tudi soglasja k prostorsko
izvedbenim aktom, ureditvenim in lokacijskim načrtom, ki vsebujejo
stališča in pogoje upravljavca k predvidenim trasam komunalnih vodov. |
Soglasje
se izdaja na podlagi prejete vloge, ki ji mora biti priloženo: |
–
lokacijska informacija, |
–
situacija obstoječega stanja, |
–
situacija M 1:500 z vrisanimi objekti ter vsemi komunalnimi napravami in
objekti, ki se ali se bodo nahajali na lokaciji, |
– podatke
o količinskem predvidenem odvzemu vode, |
–
strokovno poročilo o vplivih na okolje v primerih, ko je to določeno s
predpisi. |
|
58. člen |
(Priključitev na vodovodni sistem) |
Stalni
priključek na javni vodovod se izvede na podlagi vloge stranke, kateri
mora biti priloženo: |
– izpisek
iz zemljiške knjige ali ustrezni dokaz lastništva ali najema, |
– gradbeno
dovoljenje s kopijo soglasja h gradnji, |
–
situacija z vrisanim objektom v merilu 1:500, |
– pogodba
o sklenjeni služnostni pravici za prekop in vzdrževanje vodov v parcelah
preko katerih poteka priključek. |
Za čas
gradnje se izvede začasni priključek, stalni priključek se izvede po
izpolnjevanju predpisanih pogojev. |
Na podlagi
prejete vloge za izdelavo priključka predstavnik upravljavca javnega
vodovoda in investitor skupaj na terenu določita traso in lokacijo
merilnega mesta. Upravljavec javnega vodovoda nato pripravi predračun
stroškov izvedbe, nadzora, posnetka, priključitve in vnosa v evidenco. Z
montažnimi deli se lahko prične po prejemu s strani investitorja
potrjenega predračuna. |
Gradbena
dela lahko izvede investitor, montažna dela pa izvaja ali nadzira
upravljavec javnega vodovoda po tipskem projektu, oziroma skici, na
stroške uporabnika. Pri večjih priključkih s fazoni in armaturami pa se
pristopi k montaži preden je vodomerni jašek gradbeno končan. |
|
59. člen |
(Obveznosti in odgovornosti upravljavca in uporabnika) |
Odgovornosti in obveznosti upravljavca javnega vodovoda glede oskrbe s
pitno vodo so: |
–
zagotavljati mora normalno obratovanje javnega vodovoda v okviru
razpoložljivih kapacitet in pravočasno pripravljati predlog za
planiranje obnove, širitve in dopolnitve oskrbovalnega sistema in
varovanja, zaščite in izkoriščanja vodnih virov, vse s ciljem
zagotavljati porabnikom zadostne količine neoporečne pitne vode, |
– redno
vzdrževati vse objekte in naprave javnega vodovoda, vključno z
vodovodnimi priključki, |
– redno
vzdrževati obračunske vodomere in skrbeti za redne preizkuse skladno z
zakonom o merilih ali na zahtevo uporabnika, kot to določa ta pravilnik, |
– redno
kontrolirati kvaliteto pitne vode skladno s predpisi, ki urejajo to
področje, |
–
obveščati uporabnike o času trajanja in ukrepih ob prekinitvah dobave
vode v sredstvih javnega obveščanja ali neposredno, |
– voditi
kataster javnega vodovoda in ostale evidence, |
–
odčitavati vodomere in redno obračunavati stroške po veljavnem ceniku, |
– izdajati
projektne pogoje in soglasja ter omogočati priključitev na javni
vodovod, |
–
organizirati oskrbo s pitno vodo v primeru višje sile, |
–
sistematično pregledovati omrežje, ugotavljati izgube, ter skrbeti za
avtomatizacijo, |
–
preizkušati in vzdrževati hidrante. |
– Lahko
tudi kontrola ustreznost interne napeljave v objektih uporabnikov pred
priključitvijo na javni vodovod, |
– meriti
količino načrpane in zajete vode. |
Uporabniki
imajo naslednje odgovornosti in obveznosti: |
– na javni
vodovod se lahko priključijo le s soglasjem upravljavca; ob priključitvi
dostavijo upravljavcu situacijo izvedenega stanja priključka v merilu M
1:1000 ali 1:500, potrjeno od nadzornika gradnje, |
– redno
vzdrževati interno napeljavo, vodomerni jašek ali nišo in interne
hidrante, jih ščititi pred zmrzovanjem ter čistiti dostope do njih pred
snegom, ledom in ostalimi materiali, |
– ščititi
pred zmrzovanjem obračunski vodomer, |
– dovoliti
vstop v svoj objekt, kadar gre za odčitavanje in vzdrževanje vodomera,
ugotavljanje vzrokov motenj ali okvar, meritve tlakov, ali odvzem
vzorcev vode, |
– javljati
upravljavcu javnega vodovoda vse okvare na javnem vodovodu, priključku
in vodomerih in o odjemu vode iz požarnih hidrantov, |
– pisno
obveščati upravljavca javnega vodovoda o spremembi naslova, lastništva
in spremembah na objektu, ki imajo vpliv na odvzem in obračun vode v
roku 8 dni od nastanka spremembe; sprememba je možna po poravnavi vseh
zapadlih obveznosti, |
– redno
plačevati svoje obveznosti na podlagi izdanih računov, |
– urejati
medsebojno delitev stroškov, kadar imajo obračun preko enega
obračunskega vodomera in sporočijo upravljavcu naslovnika in plačnika
računov, |
– se
držati varčevalnih in ostalih ukrepov v primeru višje sile ali
upravičene prekinitve dobave vode, |
– povrniti
škodo povzročeno na javnem vodovodu, ki jo povzročajo s svojimi dejanji,
ali zaradi motenj, ki jih povzročijo z nenormalnim odvzemom vode ali
povratnim učinkom na kvaliteto vode v javnem vodovodu. |
Tistim
uporabnikom, ki že imajo priključek in imajo vodomer na dostopnem mestu
za odčitavanje, ni potrebno naknadno zgraditi jaška za vodomer. |
Vsi
izvajalci, pravne in fizične osebe, ki opravljajo dela v bližini
vodovodnega omrežja ali naprav, si morajo za ta dela pridobiti soglasje
upravljavca javnega vodovoda ter mu pokriti vse s tem nastale stroške
vključno z upravljavčevim nadzorom in pri opravljanju teh del
zagotoviti, da ostane vodovodno omrežje ali naprave nepoškodovane. V
primeru poškodbe so jih dolžni vzpostaviti v prvotno stanje in poravnati
vso morebitno škodo, ki je nastala zaradi poškodbe ali prekinitve dobave
pitne vode. |
|
60. člen |
Gradnjo
ali rekonstrukcijo vodovodnih objektov in naprav, ki jo izvaja
katerikoli investitor oziroma izvajalec, in so ali bodo postali javna
infrastruktura, nadzira upravljavec javnega vodovoda ali strokovna
organizacija, katero le-ta pooblasti. |
Kolikor
upravljavec javnega vodovoda ali pooblaščena organizacija ugotovi
odstopanje od tega pravilnika ali ostalih predpisov s tega področja,
upravljavec javnega vodovoda ne prevzame v upravljanje objekta ali
naprave do odstranitve pomanjkljivosti. |
Javni
vodovod se prenese upravljavcu v uporabo in upravljanje z zapisnikom o
predaji investicije. |
Sestavni
del zapisnika o predaji investicije so: |
–
projektna in upravna dokumentacija (lokacijsko dovoljenje, soglasja,
projekti PGD, uporabno dovoljenje, geodetski posnetek), |
–
investicijska vrednost objektov in naprav z določenimi amortizacijskimi
skupinami. |
Kjer
uporabno dovoljenje ni potrebno (gradnja na podlagi lokacijske
informacije), je pri prevzemu obvezno dostaviti upravljavcu zapisnik o
dezinfekciji, bakteriološke izvide in geodetski posnetek. |
|
V. del:
KATASTER KOMUNALNIH NAPRAV |
|
61. člen |
Upravljavec javnega vodovoda mora za objekte javnega vodovoda voditi
kataster komunalnih naprav. Kataster komunalnih naprav se vodi skladno z
določbami Pravilnika o katastrih gospodarske javne infrastrukture javnih
služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 28/11). |
|
62. člen |
Ne glede
na določbe pravilnika o izdelavi in vzdrževanju katastra komunalnih
naprav pa izvajalec javne službe za operativne potrebe vodovodne oskrbe
vodi kataster v obsegu: |
– pisni
del, |
– grafični
del v državnem koordinatnem sistemu, |
–
skenogrami, |
–
elaborati. |
Pisni del
vsebuje popisne liste ali tabele po segmentih (točka, sistem daljic ali
ploskev). |
Grafični
del vsebuje: |
– podloge: |
–
digitalni katastrski načrt |
–
digitalni ortofoto načrt |
–
topografski načrt različnih meril (1:1000, 1:5000, 1:25000 ...) |
– druge
podloge |
– segmente
katastra komunalnih naprav: |
– točkovni
(hidranti, zasuni, zračniki...) |
– linijski
(cevovod...) |
–
ploskovni (jaški, vodovarstvena območja...). |
Skanogrami
so digitalna oblika elaborata: |
–
skanogrami fotografij (jaškov, cevovodov, križanj, zanimivih detajlov
...) |
–
skanogrami topografij, skic, shem in shematskih prikazov |
–
skanogrami, druga dokumentacija. |
Elaborat
je zbirka vseh listin, dokumentov, skic in zapisnikov, na osnovi katerih
je bil nastavljen pisni in grafični del katastra, zlasti terenskih skic,
ki vsebujejo poleg podatkov, ki so bili vneseni v evidenčni načrt, še
naslednje: |
–
topografije zasunov, hidrantov in podobnih objektov na cevovodu, |
– oznake
detajlnih listov, kjer je cevovod ter številke zapisnikov s podatki
meritev, |
– montažne
načrte cevovodov (zasuni, hidranti, zračniki, blatniki, odcepi,
priključna mesta, križanja), |
–
dimenzije, materiale, leto izgradnje, |
– druge
podatke. |
|
63. člen |
Vzdrževanje katastra komunalnih naprav temelji na prevzemnih zapisnikih
o spremembah na komunalnih vodih. |
|
64. člen |
(Geodetski
posnetek) |
Ob vsaki
novogradnji ali menjavi cevovoda, armatur, vodovodnih priključkov ali
drugih delov vodovoda, se obvezno pred zasipom izdela geodetski posnetek
poteka cevi, križanj, armatur, lokov, priključkov in izriše shemo
vozlišč (lokov, jaškov). Vse posnetke je potrebno v pisni potrjeni in
digitalni obliki posredovati upravljavcu javnega vodovoda. |
|
VI. del:
KONČNE DOLOČBE |
|
65. člen |
Vsa izdana
soglasja do dneva uveljavitve tega pravilnika ostanejo v veljavi, pri
izvedbi pa se morajo upoštevati določila tega pravilnika. |
|
66. člen |
Ta
pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št.
9000-0010/2015-9 |
Kanal ob
Soči, dne 26. novembra 2015 |
|
Župan |
Občine Kanal |
Andrej Maffi l.r. |
|