|
Občinski svet občine Križevci je na podlagi 3. in 7. člena
zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 3., 4. in 6. člena odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Ljutomer (Uradni list RS, št. 45/94) ter na podlagi 15. in 121. člena
statuta Občine Križevci na seji dne 29. 6. 2000 sprejel
|
|
|
O D L O K
|
|
|
o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališča na območju Občine Križevci
|
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE
|
|
|
1. člen
|
|
|
S tem odlokom se določa način izvajanja gospodarske javne službe na področju opravljanja pogrebnih in pokopaliških dejavnosti ter urejanja pokopališč.
|
|
|
2. člen
|
|
|
Urejanje pokopališča ter pokopališka in pogrebna dejavnost je organizirana in nadzorovana lokalna gospodarska javna služba.
|
|
|
Opravljanje pokopališke dejavnosti je:
|
|
|
– opravljanje pokopaliških storitev,
|
|
|
– opravljanje pogrebne dejavnosti,
|
|
|
– urejanje pokopališč z okolico.
|
|
|
S tem odlokom so določene tudi pogrebne svečanosti.
|
|
|
3. člen
|
|
|
Gospodarska javna služba pokopališka in pogrebna dejavnost ter urejanje pokopališč se izvaja v skladu z zakonom, tem odlokom, odlokom o gospodarskih javnih službah v Občini Križevci, tehničnimi pravili pristojnih organov države in kodeksi strokovnih združenj izvajalcev.
|
|
|
4. člen
|
|
|
Urejanje pokopališč je dejavnost, ki obsega vzdrževanje pokopališč, razdelitev na posamezne zvrsti grobov, prekopov grobov in opustitev pokopališč ter vodenje dokumentacije o grobovih in pokojnih.
|
|
|
5. člen
|
|
|
Pokopališke in pogrebne dejavnosti so predvsem naslednje:
|
|
|
– izvajanje pogrebnih svečanosti,
|
|
|
– izkop in zasip jame ter zaščita sosednjih grobov,
|
|
|
– druge pokopališke storitve glede na krajevne potrebe in običaje,
|
|
|
– urejanje dokumentacije,
|
|
|
– ureditev pokojnika,
|
|
|
– prevoz pokojnika,
|
|
|
– izvajanje pogrebne dežurne službe,
|
|
|
– izvajanje pokopališkega reda.
|
|
|
6. člen
|
|
|
Pokopališke storitve se izvajajo na pokopališču in so predvsem naslednje: zagotovitev uporabe mrliške vežice, urejanje pogrebnih svečanosti, izkop in zasip jame ter zaščita sosednjih grobov, prva ureditev groba, izvajanje pokopališke dežurne službe in opravljanje drugih nalog, ki so določene z zakonom in tem odlokom.
|
|
|
Občina lahko podrobneje uredi postopek izvajanja pokopališke dejavnosti z izdajo tehničnega pravilnika.
|
|
|
7. člen
|
|
|
Pogrebna dejavnost se praviloma izvaja izven pokopališč in zajema predvsem naslednje dejavnosti: urejanje dokumentacije, ureditev in prevoz pokojnika, oddajanje grobnih prostorov, sklepanje najemnih pogodb ter vodenje evidence o grobovih in sklenjenih najemnih pogodbah ter izvajanje pogrebne dežurne službe in druga dela, ki so posebej dogovorjena z upravljavci pokopališč.
|
|
|
8. člen
|
|
|
Urejanje pokopališč je dejavnost, ki obsega vzdrževanje pokopališč, razdelitev na posamezne zvrsti grobov in prekop grobov.
|
|
|
Zajema pa predvsem naslednja dela:
|
|
|
– čiščenje in odstranjevanje odpadkov in snega,
|
|
|
– odvoz odpadkov na odlagališče,
|
|
|
– košnja zelenic,
|
|
|
– vzdrževanje poti,
|
|
|
– posip poti in parkirišča ob poledici,
|
|
|
– manjša vzdrževalna dela na objektih in napravah,
|
|
|
– vodenje katastra pokopališča.
|
|
|
II. NAČIN IN ČAS POKOPA
|
|
|
9. člen
|
|
|
Umrli praviloma do pokopa leži v mrliški vežici ali na domu.
|
|
|
Prevoz umrlega s kraja smrti na kraj, kjer leži do pokopa, je dovoljen samo s posebej prirejenimi vozili, s katerimi razpolaga koncesionar oziroma na drug krajevno običajen način.
|
|
|
Prevoz na pokopališče je dovoljen potem, ko je ugotovljen nastop smrti po predpisih o mrliški pregledni službi.
|
|
|
10. člen
|
|
|
Pokop umrlega se opravi na pokopališču v skladu s krajevnimi običaji.
|
|
|
Način pokopa in pogrebne svečanosti je treba opraviti v skladu z voljo umrlega. Če umrli ni izrazil svoje volje, odloči o tem oseba, ki je stalno živela z njim ali druga z zakonom določena oseba oziroma za zadeve socialnega skrbstva pristojni organ občine v kateri je oseba umrla ali bila najdena.
|
|
|
11. člen
|
|
|
Pokop odredi mrliški preglednik po ugotovljeni smrti in določi okvirni čas pokopa. Praviloma mora preteči od trenutka smrti do pokopa oziroma upepelitve najmanj 36 ur. Točen čas pokopa odredi koncesionar v dogovoru s svojci umrlega in predstavnikom verske skupnosti, če gre za verski pogreb.
|
|
|
Po ugotovljeni smrti se pokop prijavi koncesionarju, s katerim se dogovorijo o vseh pokopaliških in pogrebnih storitvah.
|
|
|
12. člen
|
|
|
Če pokop in pogrebne svečanosti organizira lokalna skupnost, društvo ali združenje, se umrli pred pokopom izjemoma lahko položi tudi na določen kraj zunaj pokopališča.
|
|
|
Verske skupnosti lahko v skladu s pokopališkim redom položijo umrlega stanovskega predstavnika ali drugega umrlega do pokopa v objekt, ki je namenjen za opravljanje verskih obredov.
|
|
|
13. člen
|
|
|
Umrli se položi v krsto in se položi v grob za klasičen pokop, v vrstni grob ali grobišče.
|
|
|
Pokop zunaj pokopališča je dovoljen samo v izjemnih primerih na podlagi za notranje zadeve pristojnega upravnega organa, po predhodnem soglasju za zadeve zdravstvenega varstva pristojnega organa, kjer se pokop opravi.
|
|
|
Upepeljeni ostanki umrlega se shranijo v žaro in pokopljejo v grob za klasičen pokop, v žarni grob ali se raztresejo na posebej določenem prostoru na pokopališču oziroma zunaj pokopališča na podlagi dovoljenja organa pristojnega za notranje zadeve.
|
|
|
14. člen
|
|
|
Stroške pokopa morajo poravnati dediči umrlega oziroma oseba, ki je naročila pokop.
|
|
|
V primeru, ko poravna stroške občina, ima le-ta pravico do povračila pogrebnih stroškov iz zapuščine umrlega.
|
|
|
15. člen
|
|
|
Pokopi se opravljajo vsak dan.
|
|
|
III. POGREBNE SVEČANOSTI
|
|
|
16. člen
|
|
|
Pogrebna svečanost je sestavni del pogreba in ima javni značaj.
|
|
|
Če je bila želja pokojnika ali njegovih najbližjih svojcev, se lahko pokop opravi v družinskem krogu.
|
|
|
17. člen
|
|
|
Pogrebna svečanost se opravi na pokopališču, kjer bo pokop. O pogrebni svečanosti je koncesionar dolžan obvestiti javnost z obvestilom na oglasni deski pokopališča ali na krajevno običajen način.
|
|
|
18. člen
|
|
|
Verski obred s krsto umrlega ali žaro s pepelom umrlega se na njegovo željo ali željo svojcev opravi v sakralnem objektu.
|
|
|
19. člen
|
|
|
Vodja pogreba najavi pričetek pogrebnih svečanosti 15 minut po končani maši.
|
|
|
Pogrebna svečanost se prične z dvigom in prenosom pokojnika z mrliškega odra.
|
|
|
Ta opravila in odvoz krste v pogrebnem sprevodu ter položitev krste v jamo opravijo pogrebniki, za katere je praviloma dolžan poskrbeti koncesionar oziroma v dogovoru z osebo, ki je naročila pokop druge osebe. Pogrebniki, ki jih pripelje koncesionar so oblečeni v svečane obleke in pokrivala.
|
|
|
Če pri pogrebu sodeluje godba, ali poleg godbe še pevci, zaigra godba žalostinko, sledi govor, zatem zapojejo pevci priložnostno pesem in nato sledi cerkveni obred.
|
|
|
20. člen
|
|
|
Pogrebni sprevod se odvija s pokojnikovega doma, ali z določenega mesta pred vhodom na pokopališče.
|
|
|
21. člen
|
|
|
Razpored v sprevodu je praviloma naslednji:
|
|
|
V primeru cerkvenega pogrebnega obreda je na čelu sprevoda državna zastava, nato pa križ, za njim pa prapori.
|
|
|
V primeru civilnega pogrebnega obreda pa je na čelu sprevoda državna zastava nato pa prapori.
|
|
|
Za prapori gredo nosilci pokojnikovih odlikovanj in priznanj in nosilci vencev, godba, pevci, pogrebni voz ali nosilci krste oziroma žare, najožji svojci in za njimi ostali udeleženci pogreba.
|
|
|
V primeru cerkvenega pogrebnega obreda gre duhovnik pred krsto ali žaro.
|
|
|
Razpored v sprevodu se lahko izvede na krajevno običajen način.
|
|
|
22. člen
|
|
|
Ob grobu se udeleženci pogrebnih svečanosti razvrstijo tako, da so neposredno ob grobu svojci umrlega, nosilci odlikovanj in priznanj, državne zastave ter praporja, v primeru cerkvenega pogrebnega obreda pa tudi duhovnik in križ.
|
|
|
Krsta z umrlim ali žara s pepelom umrlega se položi v grob, nato se opravi del verskega obreda, če gre za cerkveni obred.
|
|
|
Temu sledijo poslovilni govori in se zaključi obred na krajevno običajen način.
|
|
|
23. člen
|
|
|
Društvo, ki ima ob pogrebih svojih članov posebne običaje (lovci, gasilci idr.) se lahko z njimi vključijo v pogrebne svečanosti.
|
|
|
Če pri pogrebni svečanosti sodeluje strelska enota, ki izstreli častno salvo kot zadnji pozdrav pokojniku, mora biti zagotovljena popolna varnost udeležencev pogreba, za kar je odgovoren vodja enote.
|
|
|
24. člen
|
|
|
Če pri pogrebu pokojnika tudi zvonijo, zvonjenje lahko traja med pogrebno svečanostjo do deset minut ali s prekinitvami do petnajst minut oziroma v skladu s predpisi verske skupnosti.
|
|
|
Med govorom, petjem in igranjem godbe se ne zvoni.
|
|
|
IV. NAČIN IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE
|
|
|
25. člen
|
|
|
Pokopališka in pogrebna dejavnost ter urejanje pokopališč se opravlja na podlagi podeljene koncesije.
|
|
|
Pokopališke in pogrebne storitve se izvajajo s podelitvijo koncesije na podlagi javnega razpisa. Sklep o razpisu koncesije sprejme občinski svet.
|
|
|
26. člen
|
|
|
Izvajalec lahko uporablja za izvajanje javne službe objekte in naprave, ki služijo izvajanju javne službe. O uporabi sklene lastnik teh objektov z izvajalcem posebno pogodbo. Pogodba mora poleg ostalih, z zakonom določenih sestavin, vsebovati zlasti določila o medsebojnih pravicah in obveznostih glede vzdrževanja teh objektov in naprav.
|
|
|
Posebni deli pokopališč so objekti in naprave skupne komunalne rabe.
|
|
|
V. POSTOPEK PRIDOBIVANJA KONCESIONARJEV
|
|
|
27. člen
|
|
|
Koncesijo iz 25. člena tega odloka se podeli na podlagi javnega razpisa za dobo največ petih let.
|
|
|
Postopek razpisa vodi občinska uprava, ki na podlagi prispelih vlog pridobi mnenje pristojnega odbora.
|
|
|
Koncesijo podeli občinski svet.
|
|
|
28. člen
|
|
|
Interesenti za pridobitev koncesije morajo izpolnjevati naslednje minimalne pogoje:
|
|
|
– da so registrirani za izvajanje razpisane dejavnosti in da imajo zato potrebna soglasja in dovoljenja pristojnih organov,
|
|
|
– da predložijo dokazila, da imajo potrebna znanja, izkušnje in sredstva za izvajanje razpisane javne službe,
|
|
|
– da imajo v lasti ustrezna tehnična sredstva, potrebna za izvajanje razpisane dejavnosti, oziroma, da predložijo ustrezna jamstva, da bodo ta sredstva na voljo pred podpisom koncesijske pogodbe, če bodo izbrani,
|
|
|
– da predložijo program izvajanja javne službe in poslovni načrt,
|
|
|
– da razpolagajo s premoženjem v vrednosti najmanj 5% predvidenega letnega prometa ali da predložijo garancijo banke ali zavarovalnice kot varščino, iz katere bi koncedentu lahko poravnal nastalo škodo, za katero je v skladu z zakonom odgovoren kocesionar,
|
|
|
– koncesionarju se odda celotna oprema in orodja v najem pod pogojem 1/3 letnega odkupa po knjižni vrednosti.
|
|
|
V primeru, da je interesent zaradi dejstva, da še ni pridobil koncesije, šele v postopku za pridobitev soglasij in dovoljenj iz prve alinee tega člena, se lahko koncesijo podeli pogojno.
|
|
|
29. člen
|
|
|
Z uspelim koncesionarjem občina sklene koncesijsko pogodbo. Pogodba mora vsebovati vse sestavine iz 39. člena zakona o gospodarskih javnih službah.
|
|
|
30. člen
|
|
|
Koncesijsko razmerje preneha:
|
|
|
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
|
|
|
– z odkupom koncesije,
|
|
|
– z odvzemom koncesije,
|
|
|
– s prevzemom koncesionirane javne službe v režijo.
|
|
|
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, z odpovedjo ali z razdrtjem. Razloge in pogoje za razdrtje in odpoved se določi s koncesijsko pogodbo.
|
|
|
Koncedent lahko koncesionarju odvzame koncesijo:
|
|
|
– če ne prične z izvajanjem javne službe v roku, določenim z javnim razpisom in pogodbo,
|
|
|
– zaradi ponovljenih hudih in dokumentiranih primerov neučinkovitih uslug na strani koncesionarja,
|
|
|
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot koncesija,
|
|
|
– v primeru stečaja koncesionarja in če izgubi pogoje za opravljanje dejavnosti.
|
|
|
V primeru odvzema koncesije iz tretje alinee prejšnjega odstavka mora koncedent koncesionarju povrniti morebitna dokumentirana še neamortizirana vložena sredstva. Pri tem se upošteva maksimalne amortizacijske stopnje po računovodskih standardih RS.
|
|
|
VI. PRAVICE IN OBVEZNOSTI IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE
|
|
|
31. člen
|
|
|
Izvajalci javne službe imajo naslednje pravice in obveznosti:
|
|
|
– da zagotavljajo kvalitetno izvajanje javne službe,
|
|
|
– da upoštevajo tehnične, sanitarne in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe,
|
|
|
– da omogočajo nadzor nad izvajanjem javne službe,
|
|
|
– da kot dobri gospodarji upravljajo in vzdržujejo objekte, naprave in druga sredstva, ki so javna last,
|
|
|
– da imajo javno pooblastilo za izdajo soglasij za pokop in za postavitev spomenika,
|
|
|
– da imajo pravico sklepati pogodbe za najem grobov oziroma za opravljanje storitev, ki so predmet izvajanja javne službe,
|
|
|
– da imajo pravico obračunavati pristojbine in prispevke, če so le-ti uvedeni z občinskim predpisom,
|
|
|
– da za vsako leto trajanja koncesije do konca marca tekočega leta plača koncedentu plačilo za koncesijo v višini 5% od prometa ustvarjenega z opravljanjem dejavnosti po koncesijski pogodbi za preteklo leto.
|
|
|
VII. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV
|
|
|
32. člen
|
|
|
Uporabniki storitev javne službe, ki je predmet tega odloka, imajo naslednje pravice in obveznosti:
|
|
|
– pravico uporabe storitev gospodarske javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, tem odlokom ter drugimi predpisi,
|
|
|
– pravico o odločanju o načinu pokopa, po predhodnem dogovoru,
|
|
|
– pravico do sklenitve najemne pogodbe za grob,
|
|
|
– pravico do pritožbe na pristojne organe, če so kršene pravice uporabnikov,
|
|
|
– obveznost uporabe storitev pooblaščenih izvajalcev javne službe,
|
|
|
– obveznost upoštevanja navodil izvajalcev javne službe v zvezi z izvajanjem pokopališkega reda,
|
|
|
– obveznost plačila uporabe objektov oziroma storitev pooblaščenih izvajalcev.
|
|
|
VIII. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE
|
|
|
33. člen
|
|
|
Urejanje pokopališč in pokopališka in pogrebna dejavnost se financirajo iz naslednjih virov:
|
|
|
– prihodki od plačanih storitev pooblaščenih izvajalcev javne službe,
|
|
|
– najemnine za grobove in za uporabo mrliških vežic,
|
|
|
– sredstva upravljavcev pokopališč in pooblaščenih izvajalcev javne službe,
|
|
|
– dotacije in donacije,
|
|
|
– drugi viri.
|
|
|
Ceno storitev pooblaščenih izvajalcev, ki se nanašajo na izvajanje javne službe, ter višino najemnin iz druge alinee na predlog koncesionarja potrjuje občinski svet.
|
|
|
IX. NADZOR
|
|
|
34. člen
|
|
|
Strokovni nadzor nad izvajanjem javne službe opravlja 4-članski odbor imenovan od OS.
|
|
|
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja pristojna državna inšpekcija.
|
|
|
X. KAZENSKA DOLOČBA
|
|
|
35. člen
|
|
|
Z denarno kaznijo od 15.000 do 100.000 SIT se kaznuje upravljalec pokopališča, če krši določila iz 31. člena tega odloka.
|
|
|
Z denarno kaznijo od 5.000 do 50.000 SIT se kaznuje za prekršek posameznik, če ravna v nasprotju z 32. členom tega odloka.
|
|
|
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
|
|
|
36. člen
|
|
|
V primeru, da koncesija ni podeljena se pokopališka in pogrebna dejavnost opravlja na krajevno običajen način.
|
|
|
37. člen
|
|
|
S tem odlokom preneha veljati odlok o pokopališkem redu na območju Občine Ljutomer (Uradni list SRS, št. 30/86) in odlok o pogrebnih svečanostih Občine Ljutomer (Uradni list SRS, št. 28/87).
|
|
|
38. člen
|
|
|
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
|
|
|
Št. 352-07/00
Križevci, dne 29. junija 2000.
Župan
Občine Križevci
Feliks Mavrič l. r.
|
|