Na podlagi 149. člena
Zakona o varstvu okolja (Uradni list
RS, št. 39/06 – UPB, 49/06 – ZMetD, 66/06 odl. US), 29. člena
Zakona o lokalni samoupravi (Uradni
list RS, št. 94/07, ZLS-UPB2), 3.,7. in 35. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah
(Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP),
Pravilnika o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode
(Uradni list RS, št. 105/02, 50/04) in 17. člena
Statuta Občine Podčetrtek (Uradni list
RS, št. 66/06, 92/06 in 5/07) je Občinski svet Občine Podčetrtek na 11.
redni seji dne 13. 12. 2007 sprejel |
O D L O K |
o odvajanju in čiščenju komunalne in
padavinske odpadne vode v Občini Podčetrtek |
I. UVODNE DOLOČBE |
1. člen |
Ta odlok ureja na območju Občine
Podčetrtek (v nadaljnjem besedilu: občina) način opravljanja storitev
obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja
komunalne odpadne in padavinske vode (v nadaljnjem besedilu: storitve
javne službe) tako, da določa: |
– organizacijsko in prostorsko zasnovo
opravljanja storitev javne službe, |
– vrsto in obseg javnih dobrin javne
službe ter njihovo prostorsko razporeditev, |
– pogoje za zagotavljanje in uporabo
javnih dobrin, |
– pravice in obveznosti uporabnikov,
|
– vire financiranja storitev javne službe
in način njihovega oblikovanja, |
– vrsto in obseg objektov in naprav,
potrebnih za izvajanje storitev javne službe. |
2. člen |
Pojmi uporabljeni v tem odloku,imajo
pomen, kot ga določajo zakoni in podzakonski akti, s katerimi se ureja
javna služba, če ni pomen s tem odlokom posebej opredeljen. |
Za potrebe izvajanja tega odloka imajo s
tem odlokom opredeljeni pojmi naslednji pomen: |
1. Odpadna voda je voda, ki se po uporabi
odvaja v javno kanalizacijo in mora po kvaliteti ustrezati predpisom o
emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo. |
2. Komunalna odpadna voda je voda, ki
nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih
prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih.
Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastaja v objektih v javni rabi,
v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, če je po nastanku in sestavi
podobna vodi po uporabi v gospodinjstvih. Komunalna odpadna voda je tudi
tehnološka odpadna voda, katere povprečni dnevni pretok ne presega 15
m3/dan in letna količina ne presega 4000 m3, hkrati pa letno
obremenjevanje zaradi odvajanja te vode ne presega 50 PE in letna
količina nobene od nevarnih snovi ne presega količine za nevarne snovi
in ustreza zakonskim predpisom o emisiji snovi in toplote pri odvajanju
odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. |
3. Padavinska voda je voda, ki je
posledica padavin in odteka s streh in iz utrjenih, tlakovanih ali z
drugim materialom prekritih površin neposredno ali po kanalizaciji v
vode ali v tla. |
4. Tehnološka odpadna voda je voda, ki
nastaja predvsem po uporabi v industriji, obrtni ali obrti podobni,
gospodarski ali kmetijski dejavnosti in po nastanku ni podobna komunalni
odpadni vodi. Tehnološke odpadne vode so tudi hladilne vode in tekočine,
ki se zbirajo in odtekajo iz objektov in naprav za predelavo,
skladiščenje ali odlaganje odpadkov. |
5. Čistilna naprava je naprava za obdelavo
odpadne vode,ki zmanjšuje ali odpravlja njeno onesnaženost. |
6. Merilno mesto je posebej zgrajen
objekt, ki omogoča tehnično izvedbo meritev količin in kakovosti odpadne
vode. |
7. Kanalizacijski priključek na javno
kanalizacijo je kanalizacijska cev, ki poteka od zbirnega jaška objekta,
ki se priključuje in je priključena na revizijski jašek na javnem
kanalizacijskem omrežju. |
8. Priključitev je spojitev
kanalizacijskega priključka na revizijski jašek na javnem
kanalizacijskem omrežju. |
9. Priključni jašek je revizijski jašek
javnega kanalizacijskega omrežja, kjer se kanalizacijski priključek
spoji z javnim kanalizacijskim omrežjem in je sestavni del javnega
kanalizacijskega omrežja. Priključni jašek mora biti, kolikor je to
mogoče, postavljen neposredno ob parcelni meji zemljišča med zasebno in
javno lastnino. |
10. Interna kanalizacija je kanalizacija z
vsemi napravami v zgradbi in na zemljišču uporabnika do kanalizacijskega
priključka. |
11. Ponikanje je vnašanje odpadne vode, ki
je očiščena skladno s predpisi, v tla, brez namena gnojenja prek
ponikovalne naprave, ponikovalnih jarkov ali ponikovalnega drenažnega
cevovoda. |
12. Populacijski ekvivalent (PE) je enota
za obremenjevanje vode, ki ustreza onesnaženju, ki ga povzroči en
prebivalec na dan. |
13. Nevarne snovi v odpadni vodi so tiste
snovi ali kemijske spojine, ki: |
– so kot škodljive in nevarne snovi
določene po predpisih, |
– povzročajo škodo na javni kanalizaciji,
|
– škodljivo delujejo na čiščenje odpadnih
voda, |
– škodujejo biološkim združbam v
sprejemniku, |
– povzročajo, da odvečen mulj ne ustreza
lastnostim, ki so določene z uredbami, katere je sprejelo pristojno
ministrstvo. |
14. Mala čistilna naprava je komunalna
čistilna naprava iz predpisa, ki ureja odvajanje odpadnih voda iz malih
komunalnih čistilnih naprav. |
15. Skupna čistilna naprava je čistilna
naprava za mešanico komunalne odpadne ali padavinske vode ali obeh s
tehnološko odpadno vodo, pri kateri delež obremenitve čistilne naprave,
ki jo povzroča tehnološka odpadna voda enega ali več istovrstnih virov,
presega 40%, merjeno s KPK. |
16. Pristojni organ je organ občinske
uprave, stvarno pristojen za gospodarske javne službe. |
17. Tehnični pravilnik je akt, ki ureja
področje tehničnih normativov in postopkov pri odvajanju in čiščenju
komunalnih in padavinskih odpadnih voda. |
II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA
OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE |
3. člen |
Javno službo zagotavlja občina v obliki
javnega podjetja (v nadaljnjem besedilu: izvajalec) na območju občine v
obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom. |
Z objekti in napravami za odvajanje in
čiščenje komunalnih in padavinskih voda na celotnem območju Občine
upravlja in gospodari OKP Javno podjetje za komunalne storitve Rogaška
Slatina d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: izvajalec). |
Izvajalec mora opravljati javno službo
skladno s programom za obvladovanje kakovosti poslovanja, ki izpolnjuje
splošna merila za vodenje sistema kakovosti, predpisanega po standardu
SIST ISO 9001, ki vsebuje tudi program oskrbe odvajanja in čiščenja
komunalne in padavinske odpadne vode, ki ga izdela izvajalec, skladno s
pravilnikom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske
odpadne vode. |
III. VRSTA IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE
TER NJIHOVA PROSTORKA RAZPOREDITEV |
4. člen |
Storitve javne službe se nanašajo na
komunalno odpadno vodo, ki nastaja v stavbah zaradi bivanja in
opravljanja dejavnosti, in padavinsko odpadno vodo, ki se odvaja v javno
kanalizacijo z javnih površin ali streh. |
Izvajanje storitve javne službe mora biti
zagotovljeno na območju celotne občine. V okviru javne službe mora
izvajalec javne službe v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z
javno kanalizacijo, zagotoviti: |
1. vzdrževanje in čiščenje objektov javne
kanalizacije, |
2. odvajanje in čiščenje komunalne in
padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s streh in
javnih površin, |
3. prevzem in obdelavo blata iz malih
komunalnih čistilnih naprav in |
4. prve meritve in obratovalni monitoring
za komunalne čistilne naprave. |
Kot posebno storitev javne službe zaradi
uporabe objektov javne kanalizacije izvajalec javne službe zagotavlja
še: |
1. odvajanje in čiščenje industrijske
odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo in |
2. prevzem in obdelavo gošč iz premičnih
suhih stranišč. |
V okviru javne službe mora izvajalec javne
službe za stavbe v naselju ali njegovem delu, ki ni opremljeno z javno
kanalizacijo in za stavbo ali za funkcionalno zaokroženo skupino stavb
zunaj naselja zagotoviti: |
1. redno praznjenje nepretočnih greznic in
odvoz njihove vsebine v komunalno čistilno napravo, |
2. prevzem blata iz obstoječih greznic pri
uporabniku storitev in njegovo obdelavo v rokih, določenih s Pravilnikom
o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne
službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v
nadaljevanju besedilu: pravilnik) in v programu izvajalca, |
3. prevzem blata iz malih komunalnih
čistilnih naprav pri uporabniku storitev in njegovo obdelavo v rokih
določenih v pravilniku in v programu izvajalca in |
4. prve meritve in obratovalni monitoring
za male komunalne čistilne naprave iz prejšnje alineje v skladu s
predpisom, ki določa emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih
komunalnih čistilnih naprav, |
5. izdajo potrdil in strokovnih ocen v
skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz
malih komunalnih čistilnih naprav. |
Odvajanje in čiščenje industrijske odpadne
vode ter padavinske odpadne vode iz površin, ki niso javne ali strehe
stavb, se ne štejejo za storitev javne službe ne glede na to, če se
takšna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo in čisti v komunalni ali
skupni čistilni napravi |
5. člen |
(lokalna gospodarska javna infrastruktura) |
Javna kanalizacija je sistem kanalov in
jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav, ki se povezujejo v
kanalizacijsko omrežje in s pomočjo katerega se zagotavlja odvajanje in
čiščenje komunalne odpadne vode iz stavb ter padavinske vode s streh in
iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih javnih
površin. |
Objekti in naprave javne kanalizacije so
lokalna gospodarska javna infrastruktura. |
Priključki stavb na javno kanalizacijo in
pretočne ter nepretočne greznice ter male čistilne naprave z
zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, niso objekti javne kanalizacije. |
6. člen |
(uporabniki) |
Uporabniki javne službe iz tega odloka so
gospodinjstva in pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz javne oskrbe,
oziroma vsaka druga fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali
posestnik objekta ali zemljišča, kjer nastaja odpadna in/ali padavinska
voda, ki odteka v javno kanalizacijo ali greznice. |
Za potrebe izvajanja tega odloka so
fizične osebe organizirane v gospodinjstva. Gospodinjstvo kot uporabnik
je oseba ali skupina oseb, ki prebiva v eni stanovanjski enoti in jo v
razmerju do javne službe oziroma do izvajalca zastopa ena od polnoletnih
oseb v gospodinjstvu (stanovanjski enoti), ki je za obveznosti po tem
odloku za člane gospodinjstva solidarno odgovorna v razmerju do
izvajalca. |
Praviloma je uporabnik posestnik objekta.
Posredni in neposredni posestnik (praviloma lastnik in uporabnik oziroma
najemodajalec in najemnik) sta za obveznosti po tem odloku solidarno
(nerazdelno) odgovorna. |
Razmerje med uporabnikom in izvajalcem
javne službe se vzpostavi na način, določen v 13. členu tega odloka. |
7. člen |
(javna pooblastila) |
S tem odlokom se izvajalcu podeli javno
pooblastilo za uskladitev obstoječega, delno vzpostavljenega katastra in
vodenje katastra komunalnih naprav (v nadaljnjem besedilu: kataster), ki
vsebuje baze podatkov o infrastrukturnih objektih, omrežjih in napravah
namenjenih izvajanju javne službe. Podrobnejšo vsebino katastra določa
Tehnični pravilnik. |
Uskladitev obstoječega, delno
vzpostavljenega katastra financira občina v deležu, ki se določi v
dogovoru z ostalimi občinami, za katere izvajalec izvaja storitev
odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, |
Kataster z vsemi zbirkami podatkov je last
občine v deležu, ki se določi v dogovoru z ostalimi občinami iz
predhodnega odstavka in se vodi skladno s predpisi, ki urejajo vodenje
zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture, in usklajeno s
standardi in normativi geografskega informacijskega sistema ter
Tehničnega pravilnika. |
Kataster se vodi v obliki elektronske baze
podatkov. |
Izvajalec je dolžan posredovati
informacije iz katastra osebam, ki za to izkažejo upravičen interes, in
sicer v obsegu izkazanega upravičenega interesa. |
Skladno z določili zakona, ki ureja dostop
do informacij javnega značaja, je izvajalec prosilcem dolžan posredovati
vse informacije iz katastra, razen tistih informacij, za katere isti
zakon določa, da prosilcem ne smejo biti posredovane. Informacije
javnega značaja, ki se nanašajo na prosilca, je izvajalec slednjemu
dolžan posredovati brezplačno, za posredovanje ostalih informacij
javnega značaja pa je izvajalec prosilcem upravičen zaračunati stroške
skladno z uredbo, ki ureja posredovanje informacij javnega značaja.
|
Izvajalec ima javno pooblastilo tudi za
vodenje vseh evidenc po tem odloku, razen za tiste evidence, za katerih
vodenje so z veljavnimi predpisi in tem odlokom pooblaščeni drugi
subjekti. |
V okvir javne službe iz tega odloka sodi
tudi izvajanje vzdrževalnih del v javno korist na javnem kanalizacijskem
omrežju. |
8. člen |
(tehnični pravilnik) |
Izvajalec sprejme Tehnični pravilnik z
navodili, normativi in standardi o javnem kanalizacijskem sistemu in
odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v občini (v
nadaljevanju Tehnični pravilnik). |
Tehnični pravilnik podrobneje določa
navodila in tehnične normative za gradnjo, priključevanje, uporabo in
vzdrževanje javne kanalizacije z namenom, da se poenoti izvedba in
doseže zanesljivo delovanje ter druge pogoje za izvajanje javne službe,
varstvene razmere glede odvajanja odpadnih voda na vodovarstvenem
območju, opredeljuje izvajanje nadzora nad gradnjo javne kanalizacije
ter ureja pravico vpogleda v kataster komunalnih naprav oziroma
pridobivanje drugih informacij javnega značaja in stroškovnik za
pridobivanj teh informacij. |
IV. OBJEKTI IN NAPRAVE V UPRAVLJANJU
UPORABNIKOV IN IZVAJALCA |
9. člen |
(stvarnopravna razmerja javne
infrastrukture) |
Javna infrastrukturna omrežja, objekti in
naprave ter zemljišča, na katerih je javna infrastruktura zgrajena in ki
se predajo v upravljanje izvajalcu, so v lasti občine. Infrastrukturni
objekti in zemljišča se v zemljiško knjigo vpišejo kot lastnina občine,
služnostne pravice pa v korist občine in vsakokratnega upravljavca.
|
Lastniki nepremičnin, preko katerih poteka
javno infrastrukturno omrežje oziroma na njih stojijo javni
infrastrukturni objekti ali naprave, so lahko tudi druge pravne ali
fizične osebe, ki pa so dolžne občini omogočiti ustrezno služnostno ali
drugo stvarnopravno pravico v skladu s smiselno uporabo prvega odstavka.
V nasprotnem primeru mora izvajalec o tem obvestiti občino, ki mora
nemudoma pričeti postopek za omejitev lastninske pravice lastnika
zemljišča. |
Brez soglasja Občinskega sveta so omrežja,
objekti, naprave in zemljišča iz prvega odstavka tega člena izven
pravnega prometa, niso predmet hipoteke, na njih ni mogoča izvršba in
jih ni mogoče priposestvovati ali na drugačen način pridobiti lastninske
ali drugih stvarnih pravic, razen služnosti za napeljevanje
kanalizacijskih, električnih, telefonskih in telegrafskih napeljav,
plinovodov ter podobnih objektov in naprav javnega pomena. |
10. člen |
(omrežja, objekti in naprave v upravljanju
izvajalca) |
Omrežja, objekti in naprave v upravljanju
izvajalca so: |
1. magistralno omrežje in naprave:
|
– kanalski vodi za odvajanje odpadnih in
padavinskih voda medobčinskega pomena, |
– črpališča za prečrpavanje odpadnih in
padavinskih voda na magistralnem omrežju, |
– naprave za čiščenje odpadnih in
padavinskih voda na magistralnem omrežju. |
2. primarno omrežje in naprave:
|
– primarno omrežje in naprave javne
kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: primarno omrežje) so kanali ter z
njimi povezane tehnološke naprave, kot so črpališča in druge naprave za
prečrpavanje odpadnih voda v takšnih kanalih oziroma vodih, ki rabijo za
odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh ali več
sekundarnih kanalizacijskih omrežij na posameznih območjih naselja,
lahko pa tudi za odvajanje tehnoloških odpadnih voda iz enega ali več
proizvodnih obratov, ki so na območju takšnega naselja in ki se
zaključijo v komunalni ali skupni čistilni napravi ali z navezavo na
magistralno kanalizacijsko omrežje. |
3. sekundarno omrežje in naprave:
|
– sekundarno omrežje in naprave javne
kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: sekundarno omrežje) je sistem
kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav, kot so
peskolovi, lovilci olj in maščob, črpališča za prečrpavanje odpadne vode
in podobnih, ki rabijo za odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode
v naselju ali njegovem del. Sekundarno omrežje se zaključi v mali
komunalni čistilni napravi ali z navezavo na primarno kanalizacijsko
omrežje. |
4. male čistilne naprave: |
– komunalne čistilne naprave opredeljene v
predpisu, ki ureja odvajanje odpadnih voda iz malih komunalnih čistilnih
naprav. |
11. člen |
(objekti in naprave uporabnikov) |
Objekti in naprave, ki so v lasti
uporabnika ali uporabnikov so: |
1. interna kanalizacija, |
2. del priključka stavbe (kanalizacijski
priključek), ki leži na zemljiški parceli, na kateri stoji stavba ali
več stavb, ki jim priključek služi, |
3. nepretočne greznice, |
4. obstoječe greznice, |
5. male komunalne čistilne naprave z
zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, |
6. vodomeri na lastnih vodnih virih ali na
iztokih pred izpustom v javno kanalizacijo, |
7. merilna mesta in vzorčevalniki na
kanalizacijskem priključku ali na vtokih in iztokih iz internih
čistilnih naprav. |
Objekti iz prvega odstavka tega člena so v
upravljanju upravljalcev stavb ali lastnikov stavb. |
Lastniki objektov iz prvega odstavka tega
člena morajo samo zagotoviti: |
– redno vzdrževanje in čiščenje interne
kanalizacije in priključkov na javno kanalizacijo, |
– redno vzdrževanje nepretočnih greznic,
obstoječih greznic ter malih komunalnih čistilnih naprav, |
– občasno preverjanje tehnične
brezhibnosti priključkov na javno kanalizacijo, septičnih jam ter malih
komunalnih čistilnih naprav najmanj enkrat na 20 let. |
Lastniki objektov iz prvega odstavka tega
člena lahko vzdrževanje, čiščenje in tehnično preverjanje teh objektov
prenesejo s pogodbo na izvajalca javne službe. |
Uporabnik je dolžan z objekti iz prvega
odstavka gospodariti tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje odpadne
vode in da voda pred iztokom v javno kanalizacijo ali naravni odvodnik
oziroma površinski vodotok izpolnjuje zahteve predpisov o emisiji snovi
in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. |
V. JAVNA POOBLASTILA IZVAJALCA JAVNEGA
KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA |
12. člen |
(javno pooblastilo za predpisovanje
projektnih pogojev in dajanje soglasij) |
Izvajalec ima javno pooblastilo za
predpisovanje projektnih pogojev in dajanje soglasij, kolikor to ni v
nasprotju z zakonom: |
– k lokacijskim načrtom oziroma drugim
prostorskih aktom; |
– k projektnim rešitvam oziroma drugim
aktom v postopku izdaje gradbenega dovoljenja; |
– za priključitev na javno kanalizacijsko
omrežje; |
– za posege v prostor, kjer poteka javno
kanalizacijsko omrežje; |
– za povečanje oziroma zmanjšanje
priključne moči; |
– v drugih primerih določenih z zakonom.
|
Izvajalec je dolžan na vlogo stranke
izdelati tudi predhodne strokovne pogoje ali mnenje. |
Izvajalec sodeluje pri tehničnih pregledih
objektov in naprav javne kanalizacije, če je tako določeno s predpisi. |
13. člen |
(javna pooblastila) |
Izvajalec ima, poleg javnih pooblastil iz
prejšnjega člena, tudi, skladno s 7. členom tega odloka, javno
pooblastilo za vodenje katastra komunalnih naprav in evidenc po tem
odloku. |
V katastru javne kanalizacije se vodijo
podatki o: |
– objektih in napravah sekundarnega in
primarnega omrežja, |
– komunalnih in skupnih čistilnih
napravah, |
– priključkih stavb na javno kanalizacijo. |
14. člen |
(priključitev na javno kanalizacijsko
omrežje) |
Na območju, kjer se zgradi javna
kanalizacija je obvezna priključitev na javno kanalizacijsko omrežje v
dvanajstih mesecih po tem, ko uporabnik prejme obvestilo iz tretjega
odstavka 15. člena tega odloka, sicer nastane obveznost plačila storitev
javne službe po samem odloku. |
Ne glede na določila prejšnjega odstavka
priključitev na javno kanalizacijsko omrežje ni obvezna, ko bi bile
tehnične rešitve, ki bi le-to omogočile, nesorazmerno drage. V tem
primeru je uporabnik odvajanja komunalne odpadne vode dolžan urediti z
izgradnjo nepretočne greznice oziroma male čistilne naprave, skladno s
predpisi. |
Ne glede na določila prvega odstavka tega
člena priključitev na javno kanalizacijsko omrežje prav tako ni obvezna
v primeru, da uporabnik odvaja komunalno odpadno vodo v malo čistilno
napravo, ki je bila izgrajena in predana v uporabo skladno s predpisi.
|
V primeru spora o tem, ali obstoji
dolžnost priključitve na javno kanalizacijsko omrežje, odloči o tem v
upravnem postopku pristojni organ občinske uprave, stvarno pristojen za
gospodarske javne službe. |
Priključitev na javno kanalizacijsko
omrežje je dovoljena samo ob izpolnitvi pogojev iz soglasja k
priključitvi, ki ga je dolžan izvajalec c izdati v skladu z določili
tega odloka, ter pod pogojem, da objekt razpolaga z gradbenim ali temu
ustreznim upravnim dovoljenjem. Gradbeno oziroma ustrezno dovoljenje ni
potrebno, ko gre za objekte, zgrajene pred letom 1967. |
Uporabnik mora pred priključitvijo z
izvajalcem skleniti pogodbo o izvajanju storitev gospodarske javne
službe, ki je predmet tega odloka. Kjer je več uporabnikov vezanih na en
obračunski vodomer, sklene pogodbo v imenu uporabnikov upravnik ali
druga s strani uporabnikov pooblaščena oseba, na podlagi pravnega akta z
uporabniki oziroma solastniki objekta oziroma objektov. |
Uporabnik mora ob priključitvi na javno
kanalizacijo opustiti greznice v skladu s predpisi in izvajalcu
omogočiti nadzor nad kanalskim priključkom in revizijskim jaškom.
Smernice za opustitev in sanacijo greznic poda izvajalec na zahtevo
uporabnika. |
15. člen |
(pravica do priključitve na omrežje) |
Izvajalec je dolžan dopustiti priključitev
na javno kanalizacijo, če uporabnik vloži zahtevo in to dopuščajo
zmogljivosti ter tehnična izvedba priključitve na javno kanalizacijo.
|
Če priključitev ni možna, mora izvajalec o
uporabnikovi zahtevi odločiti z upravnim aktom, zoper katerega je možna
pritožba. |
Ob usposobitvi nove kanalizacijske
infrastrukture, ki omogoča priključitev dodatnih objektov oziroma
uporabnikov, izvajalec obvesti potencialne nove uporabnike in organe
lokalne skupnosti o možnosti priključitve ustreznih objektov na javno
kanalizacijsko omrežje in jim posreduje tudi pogoje za izvedbo
priključka. |
Izvajalec ne sme izvesti priključka
uporabniku, če ta nima izdelanega projekta priključka v skladu s
Tehničnim pravilnikom. V enostavnih primerih in po dogovoru z
upravljavcem je ta rešitev lahko tudi tipska. |
16. člen |
(kanalizacijski priključek) |
Priključek se izvede praviloma za vsak
objekt posebej, lahko pa ima objekt tudi več priključkov. |
Vsa dela pri graditvi objektov javne
kanalizacije in kanalizacijskih priključkov nadzira izvajalec.
Priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede izvajalec oziroma za to
usposobljena oseba pod nadzorom izvajalca. |
Izvajalec po priključitvi vpiše uporabnika
v evidenco uporabnikov in mu izda potrdilo o priključitvi. |
17. člen |
(prepoved posegov v omrežje) |
Brez soglasja izvajalca ni dovoljeno
izvajanje kakršnihkoli del ali posegov na omrežjih, objektih in
napravah, določenih v 10. členu tega odloka. |
Vsa dela na javnem kanalizacijskem
omrežju, kanalizacijskem priključku ter interni kanalizaciji nadzira
izvajalec oziroma s strani izvajalca v skladu z veljavno zakonodajo
pooblaščena oseba. |
18. člen |
(akti v postopku izdaje gradbenega
dovoljenja) |
V postopku izdaje gradbenega dovoljenja
izvajalec določa projektne pogoje ter daje soglasja k projektnim
rešitvam. Postopek določanja projektnih pogojev ter dajanja soglasij,
roki, zahtevana dokumentacija, zaračunavanje stroškov in druga s temi
postopki povezana vprašanja se, upoštevajoč področne predpise, uredijo v
Tehničnem pravilniku. |
19. člen |
(začasni priključek) |
Začasni priključek je možen, kadar za
objekt niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 14. člena tega odloka,
pod pogojem, da to ne zahteva povečanih zmogljivosti obstoječega
kanalizacijskega sistema. Za izvedbo začasnega priključka iz prvega
odstavka je potrebno soglasje izvajalca, izdano v upravnem postopku.
|
Soglasje iz prvega odstavka tega člena se
izda največ za dobo enega leta, lahko pa se ga podaljša za dobo največ
enega leta, brez obveznosti ponovnega plačila stroškov izdaje soglasja. |
20. člen |
(ukinitev priključka) |
Ukinitev priključka na javno kanalizacijo
je mogoča le v primeru rušenja priključenega objekta. Priključek objekta
odjavi uporabnik objekta, ki objekt ruši, najkasneje 14 dni pred
ukinitvijo priključka. Izvajalec po odjavi izbriše uporabnika iz
registra kanalizacijskih priključkov ter na stroške uporabnika fizično
ukine priključek. |
VI. PREVZEM NAPRAV JAVNEGA
KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA V UPRAVLJANJE |
21. člen |
(prenos objektov izvajalcu) |
Investitor javnega kanalizacijskega
omrežja ali njegovih posameznih elementov, objektov oziroma naprav mora
po končani gradnji, skladno s pogodbo, prenesti objekte in naprave v
upravljanje in gospodarjenje izvajalcu. Investitor je dolžan poleg
objektov in naprav izvajalcu izročiti tudi vso projektno in tehnično
dokumentacijo ter vsa predpisana upravna dovoljenja. |
Postopek prevzema mora biti izpeljan
dokumentirano z zapisniki o primopredaji dokumentacije. Pri prevzemu
obstoječih objektov in naprav javne kanalizacije v upravljanje mora biti
izvajalcu izročena vsa dokumentacija, ki je na voljo, kot npr. evidence,
knjigovodski podatki, blagajniški podatki, listine o lastništvu, podatki
o terjatvah in dolgovih in ostale poslovne zadeve. |
VII. MERITVE KOLIČIN IN OBRAČUN ODVEDENE
TER OČIŠČENE ODPADNE VODE |
22. člen |
(meritve količin in obračun odvajanja) |
Odvedena odpadna in očiščena voda se
obračunava v kubičnih metrih. Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega
vodovoda, plačujejo odvedeno in očiščeno vodo v enaki količini in v
enakih razdobjih, kot jo plačujejo za porabljeno vodo. |
Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz lastnih
vodovodov in ki so priključeni na sistem javne kanalizacije, plačujejo
stroške odvedene odpadne in očiščene vode v količini, kot jo porabijo.
Količina porabljene vode se meri z obračunskim vodomerom (merilno
napravo). Obračunski vodomer (merilno napravo) je dolžan zgraditi
uporabnik, skladno z zahtevami odloka, ki ureja gospodarsko javno službo
oskrbe s pitno vodo in ostalimi veljavnimi predpisi. Do vgraditve
obračunskega vodomera (merilne naprave) se odvedena odpadna in očiščena
voda uporabniku obračuna po pavšalni porabi, ki jo izvajalec določi na
podlagi kriterijev iz tarifnega pravilnika o načinu obračunavanja
stroškov, povezanih z izvajanjem javne službe. |
Ne glede na določila prejšnjih odstavkov
tega člena lahko uporabnik v primeru, ko količina odvedene odpadne in
očiščene vode bistveno odstopa od količine pitne oziroma tehnološke
vode, na svoje stroške zahteva vgradnjo merilne naprave za merjenje
količin odvedene odpadne in očiščene vode. Takšno napravo je uporabnik
dolžan vzdrževati sam, na lastne stroške, upoštevajoč pri tem zahteve
Tehničnega pravilnika. V primeru vgradnje v tem odstavku opredeljene
merilne naprave, se količina odvedene odpadne in očiščene vode
obračunava skladno s stanjem po takšni merilni napravi. |
Plačila storitev javne službe se oprostijo
osebe, ki izkažejo, da odpadno vodo iz kmetijske dejavnosti uporabljajo
na kmetijskih površinah. V ta namen morajo za merjenje količin
porabljene vode za kmetijsko dejavnost namestiti obračunski vodomer
(merilno napravo). |
23. člen |
(okvara obračunskega vodomera oziroma
merilne naprave) |
Kolikor izvajalec ali uporabnik ugotovita,
da je obračunski vodomer oziroma merilna naprava v okvari ali je
ugotovljen nedovoljen način rabe ali če iz drugega razloga ni mogoče
odčitati obračunskega vodomera (merilne naprave), je osnova za obračun
povprečna dnevna poraba zadnjega obračunskega obdobja, ki je bila
ugotovljena na osnovi odčitkov, oziroma v obdobju 12 mesecev pred
nastankom okvare. |
Plačila storitev javne službe se oprosti
uporabnik, ki izkaže, da je prišlo do okvare internega omrežja, voda pa
ni odtekala v kanalizacijo in sicer za tisto količino vode, ki presega
povprečno dnevno porabo zadnjega obračunskega obdobja, ki je bila
ugotovljena na osnovi odčitkov, oziroma v obdobjih 12 mesecev pred
nastankom okvare. |
24. člen |
(merilno mesto) |
Merilno mesto je objekt na priključku
uporabnika, ki služi nadzoru in kontroli odpadnih vod posameznega
uporabnika. Izvedeno mora biti, kolikor je to zahtevano v skladu z
veljavnimi predpisi in Tehničnim pravilnikom. |
Uporabnik, ki odvaja tehnološko odpadno
vodo, je dolžan zgraditi merilno mesto in mora predhodno izvajalcu
predložiti projekt za izvedbo merilnega mesta. V osmih dneh po izgradnji
merilnega mesta mora uporabnik pisno zaprositi izvajalca za nadzorni
pregled merilnega mesta. |
Uporabnik iz prejšnjega odstavka mora po
izvedbi merilnega mesta: |
1. voditi obratovalni dnevnik merilnega
mesta, |
2. dovoliti izvajalcu dostop do merilnega
mesta in mu omogočiti pregled obratovalnega dnevnika, |
3. dovoliti izvajalcu odvzem vzorcev
odpadne vode za določitev kvalitete odpadne vode in meritve količine
odpadne vode ter |
4. izvajalcu dovoliti redno pregledovanje
delovanja merilnih naprav. |
25. člen |
(izvajanje in pogostost meritev) |
Meritve, ki so osnova za izračun
kanalščine, izvaja izvajalec. Stopnja onesnaženosti komunalnih odpadnih
vod iz gospodinjstev in ostalih uporabnikov je določena na osnovi
splošnih določil in predpisov, ki so podani s strani pristojnih
ministrstev. |
Pogostost meritev mora biti usklajena z
veljavnimi predpisi. |
26. člen |
(stroški opravljanja meritev in odvajanja) |
Vse stroške odvajanja, meritev in čiščenja
odpadne vode plača uporabnik javne kanalizacije. |
V primeru, da se v objektu oziroma na
nepremičnini, priključeni na omrežje izvajalca, nahaja več uporabnikov,
le-ti z medsebojnim sporazumom določijo deleže, po katerih plačujejo
storitev odvajanja, meritev in čiščenja odpadne vode. |
27. člen |
(okoljske dajatve) |
Zavezanci za plačilo okoljske dajatve za
onesnaževanje okolja, ki je posledica odvajanja odpadnih voda v javno
kanalizacijo, neposredno v površinske vode ali posredno s ponikanjem v
podzemne vode, so dolžni plačati ceno za enoto obremenitve, ki jo določi
Vlada Republike Slovenije s sklepom na predlog ministrstva, pristojnega
za okolje. |
Okoljska dajatev je prihodek proračuna
Republike Slovenije in se plačuje ter obračunava v skladu z veljavnimi
predpisi. |
VIII. TEHNOLOŠKA ODPADNA VODA |
28. člen |
(odvajanje tehnoloških odpadnih voda) |
V javno kanalizacijo se smejo izpuščati
samo tiste tehnološke odpadne vode, ki ne prekoračijo vrednosti emisij
snovi in toplote, ki jih določajo predpisi o emisiji snovi in toplote
pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. |
Za odvajanje tehnoloških odpadnih voda, ki
vsebujejo tudi neraztopljene snovi (aluminij, železo, amonijev dušik in
vsota tenzidov) se izvajalec in uporabnik dogovorita s posebno pogodbo.
|
Uporabnik, ki odvaja tehnološko odpadno
vodo, ki ni primerna za spuščanje v javno kanalizacijo, mora pred
priključitvijo na javno kanalizacijo to vodo očistiti skladno s predpisi
o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo. V primeru, če takšno odpadno vodo v javno kanalizacijo
odvede brez prehodnega očiščenja, je ne glede na krivdo odškodninsko
odgovoren za vso v posledici takšnega ravnanja morebiti nastalo škodo.
|
Uporabnik mora uveljavljati take ukrepe in
tehnične rešitve, ki zmanjšujejo količino in stopnjo onesnaženosti
odpadne vode, ki odteka v javno kanalizacijo. |
29. člen |
(meritve stopnje onesnaženosti) |
Meritve stopnje onesnaženosti tehnoloških
odpadnih vod, ki se odvajajo v javno kanalizacijo, se izvajajo skladno s
predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode
in javno kanalizacijo. Meritve stopnje onesnaženosti je dolžan
zagotoviti uporabnik. |
V posebnih primerih lahko izvajalec
predpiše dodatne pogoje za način vzorčenja, pogostnost meritev in
analizne parametre, ki so sicer določeni z veljavnimi predpisi.
|
Izvajalec lahko zmanjša pogostnost in
obseg meritev, ki so določene v soglasju, če uporabnik dokaže, da je
kakovost odpadne vode na priključku v javno kanalizacijo ustrezna,
vendar se meritev ne sme opravljati na manj kot vsakih šest mesecev. |
30. člen |
(posebna pogodba) |
Posebno pogodbo z izvajalcem morajo
skleniti uporabniki v primeru, če dosegajo: |
1. nadpovprečne količine odpadne vode,
|
2. nadpovprečna nihanja količin odpadne
vode, |
3. nadpovprečne parametre onesnaženja
odpadne vode oziroma nihanj parametrov, |
4. za odvajanje vseh tehnoloških odpadnih
voda. |
31. člen |
(obveznost obveščanja) |
Uporabnik javne kanalizacije je dolžan
takoj obvestiti izvajalca o nevarnih in škodljivih snoveh, ki so zaradi
nesreče, okvare tehnološke opreme, malomarnosti ali višje sile odtekle v
javno kanalizacijo. |
Uporabnik je dolžan takoj obvestiti
izvajalca o vseh spremembah kvalitete in količin odpadne vode, ki so
trajnejšega značaja. |
O rezultatih meritev onesnaženosti je
uporabnik dolžan obveščati izvajalca najmanj enkrat letno oziroma do 31.
januarja tekočega leta za preteklo leto. |
IX. PADAVINSKE VODE |
32. člen |
(odvajanje padavinskih voda) |
Padavinsko vodo je potrebno odvajati
neposredno v naravne odvodnike (vodotoke) ali s ponikanjem v tla.
|
Padavinske vode, ki so tako onesnažene, da
se na podlagi določb podzakonskih aktov ne smejo odvajati neposredno v
vodotoke ali na ponikanje, mora lastnik ali upravljavec površin primerno
zajeti in očistiti ter jih speljati v vodotoke ali s ponikanjem v tla,
kadar je to izvedljivo. |
V primeru, če se padavinska voda odvaja v
javno kanalizacijo, za kar mora uporabnik pridobiti predhodno soglasje
izvajalca, se za plačilo odvajanja uporabljajo določila tega odloka, ki
urejajo odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda, s tem, da se
tarifa obračuna na podlagi velikosti površine, s katere se padavinska
voda odvaja. |
X. ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNIH VODA NA
OBMOČJIH KJER NE OBSTAJAJO IN NISO PREDVIDENI SISTEMI JAVNE KANALIZACIJE |
33. člen |
(gradnja lastnih naprav) |
Na območjih, kjer ni zgrajenih sistemov
javne kanalizacije, ali se po operativnem programu ne predvideva gradnja
javne kanalizacije, je pri gradnji novih objektov obvezna izgradnja
lastnih objektov za čiščenje odpadnih voda (čistilne naprave), na katere
se ne navezuje padavinskih voda. Dovoli se gradnja izključno vodotesnih
greznic na praznjenje ali navezavo na primerno izvedeno malo čistilno
napravo. |
Za izgradnjo greznice si mora investitor
pridobiti ustrezno dovoljenje, h kateremu mora biti priloženo soglasje,
ki ga izda pristojni organ. |
Padavinske vode ne smejo biti odvedene v
greznico. Speljati jih je treba v sprejemnike, meteorno kanalizacijo ali
s ponikanjem v tla, kadar je to izvedljivo. |
Obstoječe greznice, ki niso vodotesne so
dolžni lastniki odstraniti iz uporabe v roku določenem v pravilniku.
Greznice, ki niso vodotesne je potrebno nadomestiti z malimi čistilnimi
napravami, ki imajo ustrezen certifikat ali vodotesnimi greznicami.
|
Lastnik stavbe na območjih iz prvega
odstavka tega člena je dolžan z izvajalcem skleniti pogodbo o praznjenju
greznice oziroma odvozu blata iz male čistilne naprave in o izvajanju
obratovalnega monitoringa. Pogodbo je dolžan skleniti v roku enega leta
po uveljavitvi tega odloka. |
34. člen |
(čiščenje in vzdrževanje) |
Uporabniki morajo zagotoviti redno
čiščenje in vzdrževanje lastnih objektov za čiščenje odpadnih voda
(greznic, čistilnih naprav). |
Praznjenje greznic je obvezno in se
opravlja v rokih, določenih v pravilniku in v programu izvajalca.
Uporabniki so dolžni v ta namen omogočiti in dopustiti dostop do greznic
s specialnimi vozili. Izvajalec izda potrdilo o praznjenju greznice, ki
ga mora uporabnik predložiti na zahtevo inšpekcijskih služb.
|
Vsebino greznic se lahko odpelje izključno
na napravo za prevzem in čiščenje grezničnih gošč. |
V primeru, ko izvajalec ugotovi, da
vsebina greznice, ki je bila pripeljana na čistilno napravo ne ustreza
pogojem za sprejem, naredi potrebne analize ter uredi obdelavo in
odstranitev neustrezne vsebine na stroške uporabnika. |
Vsebina greznic, blata iz malih čistilnih
naprav in ostankov čiščenja kanalizacijskih priključkov ali internih
kanalizacij ni dovoljeno izpuščati v javno kanalizacijo. |
Glede plačila storitve iz drugega odstavka
tega člena se uporabljajo določila tretjega in četrtega odstavka 44.
člena tega odloka. |
Izvajalec je dolžan voditi evidenco
uporabnikov z individualnimi greznicami, na podlagi katere se pripravlja
plan praznjenja. Dejanske termine praznjenja je upravljavec dolžan
uskladiti z uporabnikom. |
XI. MOTNJE ODVAJANJA IN ČIŠČENJA |
35. člen |
(motnja delovanja sistema brez objave) |
Izvajalec javne službe lahko na stroške
uporabnika brez objave in brez odgovornosti za morebitno škodo, ki
nastane zaradi tega, najprej prekine odvajanje odpadnih in padavinskih
voda, in sicer tako, da se uporabniku prekine odtok iz notranje
kanalizacije v javno kanalizacijo, in nato dobavo vode iz javnega
vodovoda, v naslednjih primerih: |
– če je zaradi stanja interne kanalizacije
stavbe ali naprav v njej ogroženo obratovanje javne kanalizacije, proces
čiščenja na komunalni čistilni napravi ali zdravje oziroma premoženje
ljudi, |
– če je kanalizacijski priključek na javno
kanalizacijo izveden brez soglasja izvajalca, |
– če uporabnik brez soglasja izvajalca
dovoli priključitev drugega uporabnika na interno kanalizacijo ali
kanalizacijski priključek ali če spremeni zmogljivosti svoje napeljave,
|
– če uporabnik onemogoča izvajalcu meritve
količin in stopnje onesnaženosti odpadne vode ali pregled na
kanalizacijskem priključku, |
– če uporabnik svojevoljno spremeni
izvedbo priključka, |
– če uporabnik krši objavljene omejitve in
druge ukrepe v zvezi z odvajanjem in čiščenjem odpadne vode,
|
– če uporabnik z odvajanjem odpadne vode
ogroža vodne vire ali oskrbo s pitno vodo. |
Prav tako mora uporabnik v primerih iz
prejšnjega odstavka na poziv izvajalca prekiniti črpanje iz lastnih
virov ali virov, pridobljenih na podlagi koncesije. Prekinjeno odvajanje
odpadne in padavinske vode oziroma dobava vode iz javnega vodovoda velja
za čas, do odprave vzroka prekinitve. Stroške prekinitve in ponovne
priključitve plača uporabnik. |
36. člen |
(motnja delovanja sistema z obvezno
objavo) |
Izvajalec ima pravico brez povračila škode
povzročiti motnjo v delovanju sistema odvajanja odpadnih in padavinskih
voda tudi v naslednjih primerih: |
1. za čas izvedbe planiranih vzdrževalnih
del na javni kanalizaciji, |
2. za čas odprave nepredvidljivih okvar na
objektih in napravah javne kanalizacije, |
3. v primerih višje sile. |
Izvajalec. mora o času trajanja prekinitve
odvajanja odpadnih voda v primeru izvedbe planiranih vzdrževalnih del
obvestiti uporabnike neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja
pravočasno, in sicer vsaj en (1) teden pred prekinitvijo za planirana
vzdrževalna dela. |
V primerih iz tretje točke prvega odstavka
lahko izvajalec postopa skladno s sprejetimi načrti ukrepov za navedene
primere. V primerih krajših nepredvidljivih prekinitev (do treh ur)
odvajanja odpadnih in padavinskih voda objava za upravljavca ni obvezna. |
XII. OBRAČUN ODVAJANJA IN ČIŠČENJA
KOMUNALNEIN PADAVINSKE ODPADNE VODE |
37. člen |
(plačevanje stroškov) |
Uporabniki javne službe so dolžni redno
plačevati stroške odvajanja in čiščenja odpadnih voda na podlagi
izstavljenega računa izvajalca. |
38. člen |
(obračun na internem vodovodnem omrežju
več uporabnikom) |
V primerih, ko je na internem vodovodnem
omrežju več uporabnikov, ki se oskrbujejo z vodo iz istega priključka,
izda izvajalec račun upravniku objekta. Izvajalec lahko izda račun za
stroške odvajanja in čiščenja odpadnih voda tudi posameznim uporabnikom
objekta na podlagi pisnega dogovora z upravnikom objekta ali
pooblaščencem skupnosti lastnikov stanovanj. |
Če je več uporabnikov priključenih na isti
obračunski vodomer in uporabniki nimajo upravnika stavbe, so uporabniki
dolžni sporočiti, kdo je prejemnik računov za porabljeno vodo. Izvajalec
lahko izdaje račune tudi posameznim uporabnikom, če več kot polovica
uporabnikov, priključenih na isti obračunski vodomer, podpiše delilno
razmerje. |
Vodomeri v interni napeljavi uporabnika so
namenjeni za interno porazdelitev stroškov. Teh vodomerov izvajalec ne
vzdržuje in ne odčitava. |
Ne glede na določbo iz prejšnjega odstavka
tega člena lahko izvajalec in uporabnik ali upravnik stavbe skleneta
pogodbo o odčitavanju in vzdrževanju vodomerov na interni napeljavi.
|
Interna delitev stroškov za porabljeno
vodo posameznim uporabnikom ni obveznost izvajalca, kar pomeni, da
uporabniki odgovarjajo nerazdelno solidarno po popolnega plačila dolga. |
39. člen |
(plačilo računa) |
Račun mora uporabnik plačati v roku
navedenem na položnici ali računu. |
Uporabnik lahko izvajalcu pisno ugovarja
na izdani račun v 10 dneh od dneva izdaje računa. Vloženi ugovor ne
vpliva na zapadlost računa. Izvajalec je na tak ugovor dolžan pisno
odgovoriti v 15 dneh od prejema ugovora in v tem času oziroma do rešitve
ugovora ne sme začasno prekiniti dobave vode, po postopku določenem s
tem in odlokom, ki ureja gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo. |
40. člen |
(prekinitev dobave vode) |
Uporabniku, ki po preteku roka plačila,
razen v primerih, ko je njegovemu ugovoru ugodeno, ne plača celotnega
zneska po računu, izvajalec pošlje pisni opomin, s katerim ga opozori,
da mu bo dobava vode na njegove stroške začasno prekinjena, če računa ne
bo poravnal takoj. |
Če celotni znesek računa niti v 15 dneh po
vročenem pisnem opominu z vsebino iz prvega odstavka tega člena ni
plačan, lahko izvajalec uporabniku začasno prekine dobavo vode. |
XIII. VARSTVO UPORABNIKOV |
41. člen |
(načini varstva pravic uporabnikov
storitev javne službe) |
Varstvo pravic uporabnikov storitev javne
službe se zagotavlja zlasti z: |
– dolžnostjo sklenitve pogodbe, če so za
to izpolnjeni pogoji; |
– možnostjo vložitve pritožb zoper
odločitve izvajalca, ki jih ta izda pri izvajanju javnih pooblastil;
|
– možnostjo vložitve ugovora zoper dejanja
ali opustitve izvajalca, skladno z določbami tega odloka, naslovljenega
na izvajalca; |
– ukrepi, določeni z zakonodajo o varstvu
potrošnikov; |
– drugimi predpisi. |
42. člen |
Uporabnik lahko v primeru, ko izvajalec
krši dolžnost sklenitve pogodbe z uporabnikom, ki mu ta pravica pripada,
zahteva od pristojnega organa izdajo odločbe s katero ta odloči o
njegovi pravici, za katero uporabnik meni, da je kršena in naloži
izvajalcu sklenitev te pogodbe ali drugo ustrezno ravnanje. |
Izvajalec mora ponuditi sklenitev ustrezne
pogodbe v roku 8 dni od dokončnosti odločbe iz prejšnjega odstavka. |
XIV. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE |
43. člen |
(viri financiranja javne službe) |
Viri financiranja gospodarske javne službe
so: |
a) plačila uporabnikov za storitve javne
službe, |
b) plačilo stroškov za priključitev na
javno kanalizacijsko omrežje, |
c) druga plačila uporabnikov za storitve
javne službe in izvajanje javnih pooblastil (stroški projektnih pogojev,
soglasij …), |
d) sredstva občinskega proračuna,
|
e) sredstva državnega proračuna in
državnih skladov, |
f) druga sredstva, namenjena za izgradnjo
in delovanje sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih, komunalnih in
padavinskih voda. |
Proračunsko financiranje javne službe se
razmeji med lokalno skupnostjo in državo na način, ki ga določa zakon.
|
Podrobnejši način obračunavanja storitev
javne službe se določi v tarifnem pravilniku o obračunavanju stroškov za
uporabo javne kanalizacije, ki ga sprejme občinski svet občine. |
44. člen |
(plačila uporabnikov za storitve javne
službe) |
Plačila uporabnikov za storitve javne
službe so izražena v eurih za porabljeni kubični meter vode. Plačila
uporabnikov za storitve javne službe so lahko različna za različne
kategorije uporabnikov ali za različne namene uporabe (gospodinjstvo,
ostali izven gospodinjski nameni, posebne kategorije gospodarskih
subjektov). |
Za stavbe v naselju ali njegovem delu, ki
ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za stavbo ali za funkcionalno
zaokroženo skupino stavb zunaj naselja, ki imajo urejeno skupno
odvajanje odpadnih voda, predstavlja plačilo (v smislu točke a. prvega
odstavka 43. člena tega odloka) izvajalcu gospodarske javne službe za
naslednje storitve: |
– praznjenje nepretočnih greznic,
|
– prevzem blata iz pretočnih greznic v
rokih, določenih v pravilniku in programu izvajalca, |
– prevzem blata iz malih komunalnih
čistilnih naprav v rokih, določenih v pravilniku in programu izvajalca
in |
– obratovalni monitoring za male komunalne
čistilne naprave iz prejšnje alineje. |
Kolikor je storitve iz prve, druge in
tretje alineje prejšnjega odstavka potrebno opraviti v pogostejših
časovnih intervalih, kot so opredeljeni v prejšnjem odstavku, je
izvajalec gospodarske javne službe vsako nadaljnjo izvedbo teh storitev
upravičen zaračunati po tarifnem pravilniku. Ne glede na to, ali je
storitev iz tretjega odstavka naročena, jo je uporabnik (iz tretjega
odstavka) dolžan plačati. |
45. člen |
(plačilo stroškov za priključitev na javno
kanalizacijsko omrežje) |
Ob priključitvi na kanalizacijsko omrežje
je uporabnik dolžan plačati stroške priključitve na kanalizacijsko
omrežje. |
Stroški priključitve iz prvega odstavka
tega člena vsebujejo predvsem stroške uporabljenega materiala ter
pripravljalnih in izvedbenih del za priključitev uporabnika na
kanalizacijsko omrežje. Stroški priključitve se lahko glede na
zahtevnost izvedbe priključka razlikujejo. |
Stroške priključitve iz prvega in drugega
odstavka tega člena uporabniku, ki se priključi na kanalizacijsko
omrežje, zaračuna upravljavec z računom, glede katerega smiselno veljajo
določila 39. in 40. člena tega odloka. |
46. člen |
(druge storitve javne službe) |
Druge storitve javne službe so tiste, ki
so skladno s tem odlokom in drugimi predpisi, ki določajo vsebino javne
službe, tako tudi določene v tarifi javne službe in jih lahko opravlja
samo izvajalec (na primer: trajni in začasni priklop in odklop
priključka, izdajanje soglasij v okviru javnih pooblastil in podobno).
|
Tarifa storitev iz prvega odstavka mora
biti za enak obseg storitev enaka za vse uporabnike, ne glede na vrsto
uporabnika ali njegovo lokacijo. |
XV. OBVEZNOSTI IZVAJALCA IN UPORABNIKOV |
47. člen |
(programi javne službe, poročanje) |
Izvajalec je dolžan vsako leto pripraviti
predlog letnega programa javne službe za prihodnje leto in ga najkasneje
do 15. 11. vsakega tekočega leta predložiti pristojnemu organu.
|
Izvajalec je dolžan najkasneje do 31. 3.
vsakega naslednjega leta pristojnemu organu predložiti poročilo o
poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe v preteklem letu. |
48. člen |
(obveznosti izvajalca) |
Izvajalec ima pri izvajanju gospodarske
javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih
voda naslednje obveznosti: |
1. skrbi za normalno delovanje ter
vzdrževanje in obratovanje objektov in naprav javne kanalizacije ter
čistilnih naprav, ki so v njegovem upravljanju, |
2. skrbi za meritve in obračun odvedene in
očiščene odpadne vode, |
3. redno kontrolira sestav odpadne vode,
delovanje čistilnih naprav in drugih naprav za predčiščenje tehnološke
odpadne vode ter pregleduje dnevnik obratovanja le-teh, |
4. obvešča uporabnike o času trajanja in
ukrepih ob motnjah ali prekinitvah odvajanja odpadnih in padavinskih
voda neposredno ali prek sredstev javnega obveščanja, |
5. vodi kataster objektov in naprav javne
kanalizacije ter redno usklajuje kataster, |
6. izdaja soglasja in omogoča priključitev
na javno kanalizacijo, |
7. dolžan je pisno obvestiti uporabnika o
vsaki spremembi pogojev priključevanja na javno kanalizacijo,
|
8. nadzira gradnjo objektov in naprav
javne kanalizacije ter kanalizacijskih priključkov, |
9. sistematično pregleduje objekte in
naprave javne kanalizacije ter priključnih jaškov, |
10. izdela načrt ukrepov v primeru
nepredvidljivih napak in višje sile (36. člen), |
11. organizira odvajanje komunalne odpadne
in padavinske vode v primeru višje sile ter o tem poroča pristojnim
občinskim službam, |
12. pripravlja predloge za načrtovanje,
planiranje obnove, širitve in dopolnitve kanalizacijskega sistema,
skladno s predpisi, ki urejajo investicije v infrastrukturo,
|
13. kontrolira in izvaja praznjenje
greznic, |
14. vzpostavi in vodi evidenco uporabnikov
z individualnimi greznicami, na podlagi katere pripravlja plan za redno
praznjenje, |
15. kontrolira vodotesnost kanalov in
bazenov, |
16. pristojnemu organu v rokih iz 47.
člena tega odloka predloži predlog letnega ter dolgoročnega progama
izvajanja javne službe, ki je predmet tega odloka, ter poročilo o
poslovanju in izvajanju javne službe. |
49. člen |
(obveznosti uporabnika) |
Uporabnik javne kanalizacije ima naslednje
obveznosti: |
1. na javno kanalizacijo se lahko
priključi le s soglasjem izvajalca, |
2. na že zgrajeno javno kanalizacijo se
mora priključiti najkasneje v 12 mesecih po izgradnji le te in hkrati
opustiti obstoječo greznico skladno z navodili izvajalca, |
3. spremeniti kanalizacijski priključek v
primeru spremembe pogojev odvajanja odpadne ali padavinske vode,
|
4. zgraditi objekte in naprave interne
kanalizacije, skladno s projektno dokumentacijo in Tehničnim
pravilnikom, |
5. redno vzdrževati interno kanalizacijo z
vsemi objekti in napravami, kanalizacijskim priključkom in lokalno
čistilno napravo ter voditi dnevnik obratovanja posamezne interne
čistilne naprave v skladu s predpisi, |
6. omogočiti izvajalcu pregled interne
kanalizacije in sestavo odpadne vode v vsakem času, tudi izven
obratovalnega časa, |
7. odpadne vode, ki ni primerna za
spuščanje v javno kanalizacijo, ne sme pred spuščanjem v javno
kanalizacijo redčiti z neonesnaženo vodo (pitno, hladilno, drenažno), da
bi z redčenjem dosegli zahtevane lastnosti, |
8. redno oziroma po potrebi naročiti
praznjenje greznic in izvajati vzdrževalna dela, |
9. odvajati v javno kanalizacijo samo
takšno odpadno vodo, ki ne prekoračuje predpisanih parametrov,
|
10. prijaviti izvajalcu vsako spremembo
količine in kvalitete odpadne komunalne in padavinske vode, |
11. redno plačevati prejete račune za
odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, |
12. pisno obveščati izvajalca o
lastninskih in drugih spremembah v zvezi s priključitvijo na javno
kanalizacijo, |
13. javiti vsako opaženo nepravilnost na
objektih in napravah javne kanalizacije izvajalcu, |
14. pridobiti soglasje izvajalca pri
predelavi kanalizacijskega priključka, |
15. ne dovoliti priključitve objektov
drugih lastnikov na svojo interno kanalizacijo ali kanalizacijski
priključek brez soglasja izvajalca, |
16. odgovarja za škodo, povzročeno na
javni kanalizaciji, lastnem ali tujem kanalizacijskem priključku, ki jo
povzroči s svojim ravnanjem, prekomernim odvajanjem vode brez soglasja
izvajalca in neustrezno uporabo. |
Uporabnik sme odvajati odpadno vodo v
javno kanalizacijo samo na način, ki ne poslabšuje pogojev odvajanja
drugih uporabnikov. |
50. člen |
(obveznosti pri odvajanju tehnoloških vod) |
Pri odvajanju tehnoloških odpadnih vod ima
uporabnik javne kanalizacije še naslednje obveznosti: |
1. v roku 12 meseca od pričetka odvajanja
tehnološke odpadne vode urediti kontrolno merilno mesto na izpustu
odpadne vode v javno kanalizacijo, skladno z veljavnimi normativi,
|
2. v skladu s predpisi kontrolirati
sestavo odpadne tehnološke vode in rezultate dostavljati izvajalcu,
|
3. pridobiti soglasje izvajalca za
povečanje odvajanja dogovorjene količine vode. |
51. člen |
(obveznosti drugih subjektov) |
Investitorji oziroma izvajalci gradbenih,
vzdrževalnih, rekonstrukcijskih in drugih del pri vseh posegih v prostor
ter upravljavci drugih omrežij (na primer: električno omrežje, telefon,
plinovod, toplovod in podobno) morajo pred opravljanjem del na svojih
objektih in napravah, ki bi lahko imela za posledico motnje pri
odvajanju odpadne vode ali poškodbe na infrastrukturi po tem odloku, o
nameravanem pričetku del obvestiti izvajalca. |
V primeru, ko do poškodb vseeno pride,
morajo investitorji oziroma izvajalci to nemudoma sporočiti izvajalcu
javne kanalizacije in mu poravnati stroške popravila. |
52. člen |
(oprostitev odgovornosti izvajalca za
škodo) |
Izvajalec ne odgovarja za škodo zaradi
izlivov iz javne kanalizacije, do katerih pride v naslednjih primerih:
|
– zaradi naravnih in drugih nesreč,
|
– ko niso zagotovljeni pogoji za ureditev
vodotokov in zalednih voda, |
– ko priključitev stavbe ali površine na
javno kanalizacijo ni izvedena v skladu z izdanim soglasjem. |
XVI. NADZOR |
53. člen |
(organi nadzora) |
Nadzor nad izvajanjem javne službe
opravlja organ občinske uprave, pristojen za gospodarske javne službe.
|
Nadzor nad izvajanjem odloka v delu, ki se
nanaša na prepovedana dejanja, opredeljena kot prekršek, izvaja nadzorni
organ občine. |
Pooblaščeni delavci izvajalca so dolžni o
kršitvah določil tega odloka takoj obveščati pristojne organe iz prvega
oziroma drugega odstavka tega člena ter ugotovljene kršitve
dokumentirati. |
54. člen |
(dolžnost plačevanja storitev po poteku
rokov za priključitev) |
Po poteku letna dni od rokov iz prvega
odstavka 14. člena oziroma 60. člena tega odloka se uporabniku začnejo
zaračunavati stroški po tarifi, ki velja za odvajanje v javno
kanalizacijsko omrežje ne glede na to, ali je bila priključitev na javni
kanalizacijski sistem izvedena ali ne in ne glede na to, ali je bila
priključitev izvedena pravilno in zakonito. Razlogi ki onemogočajo
priključitev na javno kanalizacijo in ki niso na strani izvajalca,
uporabnika ne opravičujejo dolžnosti plačila. |
XVII. KAZENSKE DOLOČBE |
55. člen |
(prekrški izvajalca) |
Z globo 1.200 EUR se kaznuje izvajalec,
če: |
1. ne zagotovi izvajanja določil iz 4.
člena, |
2. ne vodi katastra kanalizacijskega
omrežja, kot to določa 7. člen odloka, |
3. priključi objekt, ki ni legalno
zgrajen, kot to prepoveduje četrti odstavek 14. člena, |
4. z uporabnikom ne sklene pogodbe iz
petega odstavka 14. člena, kljub temu, da so izpolnjeni pogoji za
priključitev, |
5. ne dopusti priključitve, kot to določa
prvi odstavek 15. člena, |
6. ne izvaja nadzora nad deli pri graditvi
objektov javne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov, kot to
določa drugi odstavek 16. člena, |
7. ne evidentira uporabnika, kot to določa
tretji odstavek 16. člena, |
8. ne izpolnjuje predpisanih obveznosti iz
drugega, tretjega ali petega odstavka 34. člena, |
9. ne zahteva prekinitve odvajanja
odpadnih voda v javno kanalizacijo oziroma dobave vode v primerih, kot
to določa prvi odstavek 35. člena, |
10. če uporabniku prekine odvajanje
odpadnih voda v javno kanalizacijo ali dobavo vode, pa za to niso podani
razlogi iz prvega odstavka 35. člena, |
11. ne odpravi prekinitve odvajanja
odpadnih voda v javno kanalizacijo oziroma dobave vode takoj po odpravi
vzroka za prekinitev, kot to določa drugi odstavek 35. člena,
|
12. povzroči motnjo odvajanja odpadnih
voda brez predhodnega obvestila uporabnikom (drugi odstavek 36. člena)
in je zato povzročena škoda, ne izpolnjuje katere od obveznosti, ki so
navedene v 48. členu tega odloka. |
Z globo 400 EUR se za prekršek iz prvega
odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba izvajalca. |
56. člen |
(prekrški uporabnikov) |
(1) Z globo 400 EUR se kaznuje za prekršek
fizična oseba, če: |
1. objekte in naprave iz prvega odstavka
11. člena ne vzdržuje, kot je to določeno v tretjem odstavku 11. člena,
|
2. se ne priključi na javno kanalizacijo v
roku, kot ga določa prvi odstavek 14. člena oziroma 60. člen,
|
3. ne uporablja javne kanalizacije, kot to
določa šesti odstavek 14. člena, |
4. ne vgradi obračunskih vodomerov
(merilnih naprav), kot to določa drugi odstavek 22. člena, |
5. ne izvede merilnega mesta, če to od
njega zahteva drugi odstavek 24. člena, ali ravna z merilnim mestom v
nasprotju z določili tretjega odstavka 24. člena, |
6. v javno kanalizacijo izpušča tako
tehnološko odpadno vodo, ki prekoračuje vrednosti emisij snovi in
toplote, ki jih določajo predpisi o emisiji snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, in ravna v
nasprotju z 28. členom, |
7. ne zagotovi meritev stopnje
onesnaženosti tehnološke odpadne vode iz prvega odstavka 29. člena,
|
8. v primeru potrebe po posebni pogodbi iz
30. člena ne sklene posebne pogodbe z upravljavcem, |
9. ne obvešča upravljavca, kot je določeno
v 31. členu, |
10. padavinsko vodo brez soglasja
upravljavca odvaja v javni kanalizacijski sistem oziroma jo odvaja na
ceste ali ostale javne površine (32. člen), |
11. na območjih, kjer ni zgrajenih
sistemov javne kanalizacije, ne zgradi lastnega objekta za čiščenje
odpadnih voda in ne izvede ukrepov, kot to določa 34. člen, |
12. ne zagotovi rednega čiščenja in
vzdrževanja lastnih objektov za čiščenje odpadnih voda, kot to določajo
prvi, drugi in tretji odstavek 34. člena, |
13. ne izpolnjuje katere od obveznosti, ki
so navedene v 49. členu tega odloka, |
Za prekršek iz prvega odstavka tega člena
se kaznuje uporabnik – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik
oziroma druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost, z globo 1.400 EUR.
|
Odgovorna oseba pravne osebe oziroma
samostojnega podjetnika posameznika se za prekršek iz prvega odstavka
tega člena kaznuje z globo 400 EUR. |
57. člen |
(drugi prekrški) |
Z globo 1.400 EUR se kaznuje pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik oziroma druga fizična oseba, ki opravlja
dejavnost, če: |
1. ne prenese objektov in naprav v
upravljanje upravljavcu (prvi odstavek 21. člena), |
2. pred opravljanjem del na svojih
objektih in napravah, ki bi lahko imela za posledico motnje pri
odvajanju odpadne vode ali poškodbe infrastrukture po tem odloku, o
nameravanem pričetku del ne obvesti upravljavca (prvi odstavek 51.
člena). |
Z globo 400 EUR se kaznuje za prekršek
odgovorna oseba pravne osebe oziroma samostojnega podjetnika
posameznika, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
|
Posameznik se za prekršek iz prvega
odstavka kaznuje z globo 400 EUR. |
XVIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
58. člen |
(uskladitev katastra komunalnih naprav) |
Kataster komunalnih naprav iz prvega
odstavka 7. člena tega odloka mora izvajalec z dejanskim stanjem
uskladiti najkasneje v dveh letih po uveljavitvi tega odloka. |
59. člen |
(tehnični pravilnik) |
Predlog Tehničnega pravilnika iz 8. člena
tega odloka in Pravilnika o obračunavanju stroškov za uporabo javne
kanalizacije pripravi izvajalec v sodelovanju s pristojnim organom
pripravi najkasneje v 6 (šestih) mesecih po uveljavitvi tega odloka. |
60. člen |
(priključitev objektov na javno
kanalizacijo) |
Objekte, ki kljub možnosti priključitve na
dan uveljavitve tega odloka še niso priključeni na javno kanalizacijo,
je treba priključiti na javno kanalizacijo v roku dvanajstih mesecev po
uveljavitvi tega odloka, razen izjem iz drugega in tretjega odstavka 14.
člena tega odloka. |
61. člen |
(medsebojni sporazumi med uporabniki) |
Uporabniki so medsebojne sporazume iz
drugega odstavka 26. člena tega odloka dolžni skleniti in jih izvajalcu
javne službe posredovati v dvanajstih mesecih od dne uveljavitve tega
odloka. |
O v času uveljavitve tega odloka že
obstoječih medsebojnih sporazumih iz drugega odstavka 26. člena tega
odloka, so uporabniki dolžni pisno obvestiti izvajalca javne službe
najpozneje v enem mesecu od uveljavitve tega odloka. |
62. člen |
(začetek veljavnosti) |
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Št. 032-0092/2007 |
Podčetrtek, dne 14. decembra 2007 |
Župan |
Občine Podčetrtek |
Peter Misja l.r. |