Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2)  ter 8. in 16. člena Statuta Občine Gornji Grad (Uradno glasilo slovenskih občin št. 8/2016) je občinski svet Občine Gornji Grad na 25. redni seji dne 19. aprila 2018 sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU

OBČINE GORNJI GRAD

1 UVODNE DOLOČBE

1. člen

(predmet občinskega prostorskega načrta)

(1)   S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Gornji Grad (v nadaljevanju: OPN), ki vsebuje strateški in izvedbeni del. Občinski prostorski načrt je izdelalo podjetje Razvojni center PLANIRANJE d.o.o. Celje pod številko projekta 748/14.

(2)   Strateški del OPN ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev določa:

· izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine,

· zasnovo gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena,

· okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana,

· okvirna območja razpršene poselitve,

· usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo,

· usmeritve za razvoj v krajini,

· usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč in

· usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.

(3)   V izvedbenem delu OPN se za celotno območje občine po posameznih enotah urejanja prostora določijo:

· območja namenske rabe prostora,

· prostorske izvedbene pogoje in

· območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt.

(4)   Poleg določb tega odloka je potrebno upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki določajo pravne režime v prostoru na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in drugih posegih v prostor treba pridobiti pogoje in soglasja.

(5)   Skladno z odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 35409-402/2008, z dne 3.2.2009, je v postopku priprave OPN treba izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje.

2. člen

(območje OPN)

OPN velja na celotnem območju Občine Gornji Grad (v nadaljevanju občine).

3. člen

(vsebina in oblika OPN)

(1)   OPN vsebuje tekstualni del (odlok) in grafični del.

(2)   Tekstualni del OPN je sestavljen iz naslednjih poglavij:

1. Uvodne določbe

2. Strateški del

3. Izvedbeni del

4. Končne določbe

(3)   Sestavni del odloka so priloge:

· Priloga 1: Prostorski izvedbeni pogoji (PIP) za posamezna območja podrobnejše namenske rabe

· Priloga 2: Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji (PIP) za posamezna območja enote urejanja prostora (EUP) in prostorski izvedbeni pogoji (PIP) na območjih predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN)

· Priloga 3: Vrste dopustnih gradenj nezahtevnih in enostavnih objektov po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe prostora.

(4)   Grafični del strateškega dela OPN vsebuje naslednje karte:

(5)   Grafični del izvedbenega dela OPN vsebuje naslednje karte:

(6)   OPN je izdelan v digitalni obliki, arhiviranje in vpogled vanj pa se zagotavlja v digitalni in analogni obliki, ki morata biti med seboj skladni. V primeru neskladnosti se uporablja analogna oblika.

4. člen

(obvezne priloge OPN)

Obvezne priloge OPN so:

· izvleček iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije,

· Prikaz stanja prostora,

· strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN in urbanistični načrt za urbano središče Gornji Grad,

· smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,

· obrazložitev in utemeljitev OPN,

· povzetek za javnost,

· okoljsko poročilo.

5. člen

(pomen kratic)

Kratice uporabljene v tem odloku imajo naslednji pomen:

· DKP   državne kolesarske povezave,

· DV     daljnovod,

· EUP   enota urejanja prostora,

· GJI    gospodarska javna infrastruktura,

· IPA    izvedbeni prostorski akt,

· JPP    javni potniški promet,

· MHE   mala hidroelektrarna,

· NRP   namenska raba prostora,

· OPN   občinski prostorski načrt,

· OPPN občinski podrobni prostorski načrt,

· OPPNp           predviden občinski podrobni prostorski načrt,

· ON     območje naselja,

· PA prostorski akt,

· PIP    prostorski izvedbeni pogoji,

· PM     parkirno mesto,

· PRS    Prostorski red Slovenije

· RPE    register prostorskih enot,

· RP razdelilna postaja,

· RTP   razdelilna transformatorska postaja,

· SPRS  Strategija prostorskega razvoja Slovenije,

· TP transformatorska postaja,

· UN     urbanistični načrt,

· ZPNačrt          Zakon o prostorskem načrtovanju.

6. člen

(uporabljeni izrazi)

(1)   Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:

·  Avtobusno postajališče je s predpisano prometno signalizacijo označen ali fizično od vozišča ločen prostor, namenjen izključno ustavljanju avtobusov v javnem linijskem cestnem prometu oziroma avtobusov ali drugih vozil, namenjenih izvajanju posebnega linijskega prevoza.

·  Bruto tlorisna površina (BTP) stavbe je skupna površina vseh etaž nad nivojem terena, s svetlo višino nad 2,20 m, izračunanih po sistemu SIST ISO 9836. Pri izkoriščenem podstrešju se upošteva tisti del bruto etažnih površin, kjer je svetla višina prostora večja od 1,60 m. Pri izračunu BTP se ne upoštevajo površine, ki so obdane z elementi kot so parapeti, venci, ograje in niso pokrite.

·  Degradiran prostor po ZPNačrt je del naselja oziroma območje zunaj naselja, v katerem so zmanjšane tehnične, prostorsko oblikovalske, bivalne, gospodarske, socialne, kulturne in ekološke razmere do stanja neuporabnosti in je prenova za oživitev nujna oziroma je območje zunaj naselja, na katerem je zaradi človekove dejavnosti ali opustitve le-te prišlo do degradacije in je njegova sanacija nujna.

·  Enota urejanja prostora (v nadaljevanju: EUP) je območje, ki obsega naselje, del naselja ali del odprtega prostora, na katerem se določi namenska raba prostora in dopustna izraba prostora ter omejitve, povezane z varstvom okolja, ohranjanjem narave in varstvom kulturne dediščine ter za posamezne vrste posegov v prostor določijo enotni prostorski izvedbeni pogoji oziroma usmeritve ter pogoji in omejitve za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta, če je ta predviden.

·  Etaža je del stavbe med pohodno površino in stropom ali streho.

·  Etažnost objekta je določena s številom etaž nad terenom, pri čemer se kot etaža štejejo pritličje (P), nadstropje (število nadstropij), mansarda (M) in terasa (T).

·  Faktor izrabe parcele (FI) je razmerje med bruto tlorisno površino stavbe (površine vseh etaž objektov na parceli) in površino parcele, namenjene gradnji. V tlorisno površino stavb se štejejo tudi nezahtevni in enostavni objekti.

·  Faktor zazidanosti parcele (FZ) je razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene gradnji. V tlorisno površino stavb se štejejo tudi nezahtevni in enostavni objekti.

·  Faktor zelenih površin (FZP) je razmerje med zelenimi površinami in celotno površino parcele, namenjene gradnji.

·  Grajeno javno dobro so zemljišča in na njih zgrajeni objekti, ki so skladno s predpisi namenjeni splošni rabi in so dostopni vsem pod enakimi pogoji.

·  Klet (K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol.

·  Mansarda (M) je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno, praviloma dvokapno streho, z višino kapnega zidu največ 1,20 m.

·  Naselje po RPE (registru prostorskih enot) pomeni pojem naselja v pomenu, kot ga določajo predpisi, ki urejajo določanje območij in poimenovanje naselij.

·  Naselje po SPRS (Strategija prostorskega razvoja Slovenije) je območje, ki obsega zemljišča pozidana s stanovanjskimi in drugimi stavbami ter gradbeno inženirskimi objekti in javne površine. Naselje tvori skupina najmanj desetih stanovanjskih stavb. Naselja se med seboj razlikujejo po funkciji in vlogi v omrežju naselij ter velikosti, urbanistični ureditvi in arhitekturi. Na podlagi fizionomskih, morfoloških in funkcijskih meril in kazalcev se naselja razvršča v urbana in podeželska naselja ter vasi.

·  Območje naselja po ZPNačrt  pomeni s prostorskim aktom določeno območje strnjeno grajenih stavb različnih namembnosti s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo in območje površin, predvidenih za širitev; ON je kratica.

·  Parcela namenjena gradnji je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu, oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu. Kot parcela namenjena gradnji se štejejo tudi gradbene parcele objektov oziroma funkcionalna zemljišča objektov po prejšnjih predpisih.

·  Praviloma izraz pomeni, da je treba upoštevati določila odloka in če to zaradi utemeljenih razlogov ni možno, je treba odstopanje od določil odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor ter pridobiti pozitivno mnenje občinskega upravnega organa, pristojnega za prostor.

·  Pretežno dejstvo, da kaj obsega, predstavlja večji del česa.

·  Razpršena gradnja po ZPNačrt je negativni pojav v prostoru, katere značilnost je neracionalna izraba prostora in nezadostna komunalna opremljenost in je kot taka potrebna sanacije,

·  Razpršena poselitev po ZPNačrt je tip poselitve z nizko gostoto poselitve, ki predstavlja avtohtoni vzorec poselitve in se kot taka ohranja.

·  Sleme je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin in je hkrati najvišja točka strehe.

·  Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 60% bruto etažnih površin namenjenih bivanju.

·  Ureditveno območje naselja je območje poselitve, kot je bilo definirano s prostorsko zakonodajo pred letom 2003.

·  Varovalni koridor gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, v katerem gradnja objektov pred izgradnjo objektov, katerim so koridorji namenjeni, ni dopustna. Dopustni so posegi v prostor pod pogoji tega odloka in s posebnim soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca v skladu s predpisi.

·  Varovalni pas gospodarske javne infrastrukture obsega prostor določen v skladu s predpisi, v katerem so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca.

·  Večstanovanjska stavba je stanovanjska stavba s tremi ali več stanovanji (vila blok, stanovanjski blok, stolpič, stolpnica in podobni stanovanjski objekti).

·  Veduta je poudarjen pogled iz določenega mesta opazovanja (praviloma javne površine) z jasno določeno smerjo in prostorsko zaokroženim ciljem opazovanja, ki je lahko objekt ali območje.

·  Vodno zemljišče je zemljišče na katerem je voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem. Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. Vodno zemljišče stoječih voda obsega dno stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja. Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda občasno še poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila voda zaradi posega v prostor.

·  Vrstna hiša je stanovanjska stavba z enim stanovanjem, zgrajena v strnjenem nizu najmanj treh zaporedno zgrajenih hiš enakih gabaritov.

·  Zakonito zgrajeni objekt je objekt, za katerega gradnjo je bilo izdano predpisano upravno dovoljenje ali je zgrajen pred 31. decembrom 1966.

(2)   Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov.

2 STRATEŠKI DEL

2.1  SPLOŠNE DOLOČBE

7. člen

(splošno)

Strateški del OPN določa izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine, usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev ter zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana, ter

območja razpršene poselitve.

2.2  IZHODIŠČA IN CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE

8. člen

(stanje in značilnosti dosedanjega prostorskega razvoja občine)

(1)   Občina Gornji Grad je bila ustanovljena leta 1994, z razdelitvijo prej skupne občine Mozirje na več manjših občin. Občina Gornji Grad leži na južnem delu Zgornje Savinjske doline in zajema teritorij zgornjega toka reke Drete. Naselje Gornji Grad, ki je osrednje naselje v občini, se v policentričnem urbanem sistemu Slovenije, ki ga tvori omrežje središč nacionalnega, regionalnega in lokalnega pomena, razvija kot lokalno občinsko središče, ki je tudi občinsko središče. Statistično je občina del večje Savinjske statistične regije. Prostorsko in politično pa se občina skupaj z ostalimi občinami Zgornje Savinjske doline ter skupaj z občinami Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki povezuje v Savinjsko-Šaleško regijo.

(2)   Občina Gornji Grad je umeščena v severozahodnem delu Savinjske statistične regije, znotraj Savinjsko Šaleške subregije. Na severu meji na občini Luče in Ljubno ob Savinji, na vzhodu z občinama Rečica ob Savinji in Nazarje, na jugu ter zahodu pa z občino Kamnik. Občina obsega površino 90,1 km2. V sedmih naseljih prebiva 2.628 prebivalcev (podatek na dan 1.1.2014). Gostota poselitve je 29,2 preb/km2 (podatek na dan 1.1.2014). Občinsko središče je naselje Gornji Grad.

(3)   Območje občine spada v krajine Alpske regije (severni in zahodni del občine) ter krajine Predalpske regije (južni in vzhodni del občine). Podrobneje pa na območje Kamniško - Savinjskih Alp in Vzhodnoslovenskih predalpskih krajin. Nadaljnja delitev območje umešča v krajino Vzhodnih Kamniško - Savinjskih Alp in Savinjske doline, znotraj teh pa še na območja Rogatec – Florjan pri Gornjem Gradu (severni in zahodni del občine), Gornje Savinjske doline (vzhodni del občine) ter dolino Drete (južni del občine).

(4)   Sedanji poselitveni vzorec je posledica naravnih in zgodovinskih razmer na območju občine. Prevladujoča poselitev strnjenega tipa se pojavlja predvsem v dolinskem delu občine za katerega je značilna drobno členjena kmetijska krajina dolinskega dna prekinjena z vodno in obvodno krajino. V dolini se poselitev pojavlja v obliki zgoščenih gručastih naselij in deloma vzdolž komunikacij razpotegnjenih naselij. Mestoma pa se vzdolž doline pojavljajo tudi posamezne kmetije. Naselja dolinskega dna, so podobno kot ostala naselja v bolj hribovitem predelu občine večinoma še ohranila tipično naselbinsko strukturo podeželskih naselij. Naselja in zaselki Bočna, Dol, Tirosek, Šmiklavž, Otok in Delce so značilna ruralna (podeželska) poselitvena jedra v katerih se prepletajo stanovanjske in kmetijske dejavnosti s spremljajočimi storitvenimi dejavnostmi. Naselja so vpeta med večje strnjene komplekse kmetijskih površin, stik med naselji in kmetijsko krajino pa po večini oblikujejo visokodebelni sadovnjaki, vrtovi ter različni pomožni kmetijsko-gozdarski oziroma gospodarski objekti kot so čebelnjaki, kozolci in lope. Drugod, zlasti na hribovitem območju Florjana, Lenarta, Nadbočne in Menine prevladuje avtohtona razpršena poselitev za katero so značilni posamezni celki ter manjši zaselki. Poselitev je pretežno skoncentrirana na območja obstoječih poselitvenih jeder, zlasti na območje Gornjega Grada (urbano naselje in lokalno/občinsko središče) in Bočne (ruralno-urbano naselje) ter v večja naselja vzdolž osrednjih prometnic. Turizem ter prostočasne dejavnosti se razvijajo predvsem vzdolž reke Drete ter na območju Menine planine. V občini je tudi nekaj primerov nezaželene razpršene gradnje. Razpršene gradnje degradirajo vidno okolje in krajino, hkrati pa predstavljajo tudi velik okoljski problem, saj večina gradenj nima urejene ustrezne okoljske infrastrukture.

(5)   Glavni nosilki regionalnega in lokalnega cestnega prometa sta regionalna cesta I. reda R1-225 (Mengeš – Šentrupert, odsek 1085 Črnivec - Radmirje) in regionalna cesta III. reda R3-697 (Nazarje – Gornji Grad, odsek 5514).

(6)   Prostorski razvoj v občini se je v zadnjih letih izvajal v okvirih prostorskega plana iz leta 2002.

9. člen

(medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin)

(1)   Občina Gornji Grad se vključuje v regionalni razvojni program Savinjske regije 2014-2020, ki ima na nivoju regije opredeljene cilje: trajnostna gospodarska rast, krepitev podjetništva, obrti skozi samozaposlovanje, kakovost poslovnega in bivalnega okolja, trajnostno upravljanje z naravnimi viri, samooskrba regije, urejena trajnostna razvojna infrastruktura in povečanje zaposljivosti delavno aktivnega prebivalstva.

(2)   Občina Gornji Grad skupaj s sosednjimi občinami rešuje svoja in skupna razvojna vprašanja. Z ureditvami  na področju turizma, oddiha in rekreacije se povezuje v celovito omrežje .

10. člen

(izhodišča za nadaljnji prostorski razvoj občine)

Izhodišča za načrtovanje nadaljnjega prostorskega razvoja Občine Gornji Grad so:

·  skladnost s prostorskimi cilji in zasnovami, kot jih določata SPRS in s PRS ter z skladnost mednarodnimi izhodišči na področju trajnostnega razvoja, katerega temelj je medsebojno povezovanje in usklajevanje gospodarskega, prostorskega, družbenega razvoja ter varstva okolja,

·  temeljne značilnostih naravnih in ustvarjenih razmer na območju občine,

·  ugotovitve o stanju in težnjah ter razvojnih pobudah in razvojnih možnostih na območju občine.

11. člen

(cilji prostorskega razvoja občine)

(1)   Gornji Grad se bo razvijal kot lokalno in občinsko središče, kot osrednje upravno, gospodarsko, zaposlitveno, izobraževalno, kulturno, versko in prometno središče občine.

(2)   Cilji skladnega prostorskega razvoja občine, opredeljeni ob upoštevanju hierarhično nadrejenih prostorskih aktov, sektorskih aktov ter temeljnih načel prostorskega razvoja so:

·  zagotavljanje aktivnega vključevanja posameznih naselij v regionalno politiko ter usklajevanje lokalnih interesov z interesi razvoja regije, s poudarkom na uravnoteženem prostorskem razvoju, ki se zagotavlja z ustvarjanjem prostorskih možnosti za razvoj stanovanj ter gospodarskih in družbenih dejavnosti, predvsem v Gornjem Gradu, v Bočni in v drugih večjih naseljih glede na njihov pomen v omrežju naselij,

·  zagotavljanje uravnoteženega prostorskega razvoja in zmanjšanje okoljskih vplivov z ustreznim opremljanjem naselij z gospodarsko javno infrastrukturo,

·  ustvarjanje kvalitetnega, estetsko privlačnega bivalnega okolja ter ustreznih pogojev za delo, ki se zagotavljajo z ustrezno razmestitvijo posameznih dejavnosti ter prepisanimi pogoji za gradnjo objektov, 

·  nadgrajevanje prepoznavnosti naselij, krajine in grajenih struktur, ustvarjanje novih kvalitet v prostoru ter ohranjanje naravnih kakovosti, ki se zagotavlja z usmerjanjem novih gradenj predvsem na območja obstoječih naselij, z bolj premišljenim umeščanjem novih ureditev in objektov v krajino, s sanacijo območij razpršene gradnje ter drugih razvrednotenih območij v krajini ter z ohranjanjem obstoječe kmetijske rabe prostora, posameznih prvin krajinske prepoznavnosti in identificiranih oblik avtohtone poselitve, 

·  izboljševanje prostorskih in družbeno-ekonomskih razmer za razvoj novih delovnih mest, ki se zagotavljajo z ustreznimi ukrepi aktivne zemljiške politike in aktivnim pridobivanjem razvojnih sredstev, ki naj bodo instrument za odkup zemljišč in za zagotavljanje komunalno opremljenih zemljišč za razvoj gospodarskih dejavnosti ter z načrtovanjem novih površin za gradnjo gospodarskih objektov, zlasti na območju Gornjega Grada, na območjih pomembnih prometnic in prometnih vozlišč ter na območjih ostalih naselij, kjer to dopuščajo prostorske možnosti,

·  krepitev oskrbnih, kulturnih, storitvenih, poslovnih in drugih centralnih dejavnosti v naseljih, kjer te že obstajajo ter zagotavljanje njihove širitve, ki se omogoči z načrtovanjem novih površin, zlasti za potrebe socialne varstva,

·  zagotavljanje prostorskih možnosti za uresničevanje vseh dejavnosti v javnem interesu,

·  izboljšanje prometne dostopnosti in prometne opremljenosti obstoječih naselij, območij obstoječih gospodarskih con ter obstoječih in predvidenih turističnih območij, ki se zagotavlja s prenovami obstoječih prometnic in kolesarskih poti, gradnjo novih povezovalnih cest in gradnjo novih kolesarskih poti, ureditvijo obvozne cesto mimo središča naselja Gornji Grad, gradnjo novih in rekonstrukcijo obstoječih križišč, z zagotavljanjem ustreznih prometnih ureditev v naseljih, z vzpostavljanjem ustrezne mreže javnega potniškega prometa ter s povečevanjem prometne varnosti. Prometne ureditve se načrtujejo po načelih trajnostne mobilnosti,

·  postopno zagotavljanje ustrezne opremljenosti naselij ter območij za razvoj gospodarskih dejavnosti in turizma z energetsko, okoljsko in komunikacijsko infrastrukturo, ob upoštevanju razvojnih načrtov, prioritet in faznosti glede na vlogo in pomen območij v omrežju naselij,

·  postopno kabliranje vseh nadzemnih elektroenergetskih vodov znotraj naselij,

·  pospeševanje razvoja turizma, športa, rekreacije in ostalih prostočasnih dejavnosti kot ključne razvojne usmeritve se omogoča z zagotavljanjem prostorskih možnosti za gradnjo novih objektov, širitvijo obstoječih turističnih kapacitet in širitvijo obstoječih turističnih ureditev ter s povezovanjem posameznih turističnih programov na obstoječo kmetijsko dejavnost, ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine,

·  pospeševanje povezovanja različnih ponudnikov turističnih produktov v občini in v regiji, ki se zagotavlja z izboljševanjem prometne dostopnosti in ureditve ustrezne mreže kolesarskih in sprehajalnih poti,

·  zagotavljanje neoviranega dostopa do javnih objektov in javnih površin funkcionalno oviranim osebam,

·  zagotavljanje takega prostorskega razvoja, ki bo prispeval k doseganju okoljskih ciljev vezanih na prekomerno onesnaževanje okolje, zmanjšanje emisij izpustov v zrak, zmanjševanju hrupa zlasti v bivalnem okolju, zmanjšanju obremenjevanja tal in vegetacije, zmanjšanju emisij izpustov v vodotoke in površinske odvodnike, izboljšanje in ohranjanje kakovosti vodnih virov, zmanjševanje obremenjevanja okolja s komunalnimi odpadki ter na ohranjanje krajinske in biotske raznovrstnosti,

·  ohranjanje naravnih vrednot in kulturne dediščine se zagotavlja z nujnim vključevanjem v družbeni in gospodarski razvoj občine,

·  preprečevanje in/ali zmanjševanje posledic naravnih in drugih nesreč, ki se zagotavlja z načrtovanjem protipoplavnih ureditev, sanacijami plazov in erozijskih območij, ustrezno načrtovano gradnjo objektov ter z predpisanimi prostorsko izvedbenimi pogoji in drugimi omilitvenimi ukrepi.

2.3  ZASNOVA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE

2.3.1   Prednostna območja za razvoj poselitve in dejavnosti

12. člen

(prednostna območja za razvoj poselitve in dejavnosti)

(1)   Kot prednostna območja za poselitev je opredeljeno občinsko središče Gornji Grad in naselje Bočna.

(2)   Za potrebe poselitve se zagotavljajo manjše površine tudi v ostalih naseljih občine. Poselitev se prednostno razvija v obstoječih naseljih, kjer je že urejena prometna in komunalna infrastruktura, in sicer kot zapolnitve, zaokrožitve, prenove, sanacije, ipd.

(3)   Razvoj oskrbnih, storitvenih ter družbenih dejavnosti se usmerja na območje Gornjega Grada in Bočne.

(4)   Gospodarske dejavnosti se prednostno razvijajo v okviru obstoječih gospodarskih con, kamor se postopoma selijo obstoječe dejavnosti iz naselij, moteče za bivanje in družbene dejavnosti. Z izgradnjo novih in s prenovami obstoječih prometnic ter druge infrastrukture se izboljšata dostopnost in komunalna opremljenost obstoječih gospodarskih con. V gospodarskih conah se prioritetno zagotavljajo prostorski pogoji za razvoj novih delovnih mest v gospodarskih – proizvodnih, terciarnih in kvartarnih dejavnostih. Okoljsko in bivanjsko manj obremenjujoče trgovske, storitvene in obrtne dejavnosti ter manjša proizvodnja se lahko umeščajo v območja centralnih dejavnosti.

(5)   Za razvoj turizma in rekreacije bo Občina Gornji Grad dopolnjevala obstoječo turistično in rekreacijsko infrastrukturo. Razvoj bo usmerjen v dvig kvalitete ponudbe in spodbujanje trajnostnih oblik turizma ter njihovo vključevanje v ponudbo širšega območja Zgornje Savinjske doline. Na celotnem območju občine se spodbuja razvoj turističnih kmetij. Razvija se izletniški turizem, ki temelji na povezanosti zgodovinskih, kulturnih in naravnih danosti. Posebno vlogo v omrežju naselij in sistemu poselitve imajo območja s turističnim pomenom oziroma potencialom:

·  občinsko središče Gornji Grad, naselja Bočna, Šmiklavž, Nova Štifta,

·  športno rekreacijski in turistični centri Repene in smučišče Slapnik,

·  športna igrišča v Gornjem Gradu, Bočni in Novi Štifti,

·  turistični območji na Črnivcu,

·  planinski in drugi domovi (Dom na Menini, Sandrova koča, Lovski dom na Menini).

(6)   Odprte in zelene površine - glede na prisotne kakovostne naravne predele in njihovo bližino do naselij se velik del ureditev navezuje na zeleni sistem krajine. Nosilno strukturo predstavlja poleg obvodnega prostora, drugih zelenih površin in utrjenih površin v naseljih omrežje tematskih in planinskih poti.

2.3.2    Omrežja naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij

13. člen

(omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij)

(1)   Na območju občine je skladno z registrom prostorskih enot (RPE) opredeljenih šest naselij: Bočna, Dol, Florjan pri Gornjem Gradu, Gornji Grad, Lenart pri Gornjem Gradu in Nova Štifta (prej delno Šmiklavž in delno  Tirosek).

(2)   Glede na hierarhijo naselij so naselja v Občini Gornji Grad:

·  lokalno in občinsko središče: Gornji Grad,

·  naselja z elementi lokalnega središča: Bočna, Nova Štifta,

·  ostala naselja z zaselki.

(3)   Občinsko središče Gornji Grad se razvija kot lokalno središče in hkrati občinsko središče z že razvitimi gospodarskimi conami, stanovanjskimi območji ter javnimi funkcijami občinskega pomena. Krepi se turistični in gospodarski razvoj, omogočijo se zadostne površine za proizvodne, obrtne in druge dejavnosti ter nova delovna mesta.

(4)   Naselji Bočna in Nova Štifta imata posamezne elemente lokalnih središč, zato njun temelji na krepitvi oskrbnih in storitvenih funkcij ter potrebam bivanja s poudarkom na ohranjanju obstoječih funkcij. Možno je urejanje objektov za oskrbne in storitvene dejavnosti, ki sodijo v stanovanjsko območje. Pozornost se posveti sožitju urbane in ruralne funkcije.

(5)   Skladno z ZPNačrt-om ter na osnovi SPRS so bila naseljem z razvojnimi možnostmi v Občini Gornji Grad določene funkcije in sicer na osnovi fiziognomskih, morfoloških, funkcijskih meril in kazalcev:

·  drugo urbano naselja: Gornji Grad,

·  podeželsko naselje: Bočna.

·  vasi n zaselki.

(6)   Glede na funkcije lokalne uprave:

·  občinsko središče: Gornji Grad,

·  sedež krajevne skupnosti: Gornji Grad, Bočna in Nova Štifta.

2.3.3   Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji

14. člen

(temeljne smeri prometnega povezovanja v občini in regiji)

(1)   Občina ni neposredno umeščena na nobenem izmed evropskih prometnih koridorjev. S svojo lego ne predstavlja večje vloge regionalnega prometnega vozlišča in leži stran od najpomembnejših slovenskih prometnih vozlišč.

(2)   Primarno cestno omrežje v občini predstavljata regionalni cesti R1-225 (Mengeš – Šentrupert, odsek 1085 Črnivec - Radmirje) in R3-697 (Nazarje – Gornji Grad, odsek 5514). Sekundarno cestno omrežje pa tvorijo lokalne ceste (LC) in javne poti (JP).

(3)   Na območju občine ni železniškega omrežja.

(4)   Na območju občine je načrtovana gradnja državnih kolesarskih povezav (DKP), ki tvorijo državno in regionalno omrežje kolesarskih povezav in sicer daljinska kolesarska povezave (DKP R8) Kamnik – Radmirje - Mozirje – Velenje - Dobrna – Vojnik na odseku od Črnivca do Radmirja. DKP tvorijo hrbtenico kolesarskih povezav v občini, na katero se navezujejo lokalne kolesarske povezave.

2.3.4   Druga za občino pomembna območja

15. člen

(druga pomembna območja)

Druga pomembna območja v občini so:

·  območja prepoznavnih naravnih kvalitet prostora (državne in lokalne naravne vrednote, lokalna zavarovana območja, območja Nature 2000 (Menina in Dreta), ekološko pomembna območja, varovalni gozdovi),

·  območja ustvarjenih kvalitet prostora in Zadrečka dolina kot območje nacionalne prepoznavnosti (naselbinske dediščine in ostale zvrsti kulturne dediščine: arheološka, memorialna, naselbinska, profana stavbna, sakralna stavbna, sakralno profana stavbna dediščina),

·  voda in obvodni prostor (Dreta s pritoki),

·  območja za obrambo (Vivodnik - območje možne izključne rabe, območje omejene in nadzorovane rabe).

16. člen

(območje urbanističnega načrta)

Urbanistični načrt (UN) se je izdelal za naselje Gornji Grad.

2.4  ZASNOVA GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE LOKALNEGA POMENA

17. člen

(splošne določbe za razvoj gospodarske infrastrukture)

(1)   Gospodarska javna infrastruktura (GJI) se bo razvijala v skladu s prostorskimi potrebami in potrebami gospodarskega razvoja. Občina razvija GJI tako, da je zagotovljena trajna, kakovostna in zadostna komunalna oskrba ter dostopnost, možnost za uravnotežen družbeni in prostorski razvoj ter možnost za postopno izenačevanje nivoja uslug in komunalnega standarda med urbaniziranimi in podeželskimi območji. Katastri in druge evidence gospodarske javne infrastrukture se dopolnjujejo ob vsakokratnih novogradnjah in rekonstrukcijah objektov, naprav in omrežij.

(2)   Na območjih, ki bodo strateško načrtovana za bodoče novo opremljanje ali preurejanje, bo potrebna predhodna ali sočasna celovita ureditev GJI. Obnova infrastrukturne opreme bo načrtovana po načelu celovitosti opreme posameznih območij.

2.4.1   Prometna infrastruktura

18. člen

(cestno omrežje)

(1)   Cestno omrežje Občine Gornji Grad tvorijo:

·  regionalna cesta R1-225 (Mengeš – Šentrupert, odsek 1085 Črnivec - Radmirje),

·  regionalna cesta R3-697 (Nazarje – Gornji Grad, odsek 5514),

·  lokalne ceste (LC), zbirne mestne ceste in zbirne krajevne ceste (LZ) ter mestne in krajevne ceste (LK) in javne poti (JP).

(2)   Predvidena je rekonstrukcija regionalne ceste R1-225 Črnivec - Radmirje skozi osrednji del naselja Gornji Grad z gradnjo obvoznice, ki obsega tudi:

·  ureditev pločnikov in kolesarskih povezav,

·  preureditev križišč,

·  izgradnja novega mostu čez Dreto,

·  ureditev javnih parkirišč,

·  ureditev turističnih počivališč.

(3)   Na območju občine se rekonstruirajo ostale regionalne ceste (R), lokalne ceste (LC), zbirne mestne ali krajevne ceste (LZ), mestne in krajevne ceste (LK) in javne poti (JP), ter gradijo novi odseki cest, ki omogočajo dovoz do obstoječih in novih poselitvenih in drugih območij.

(1)   Javne ceste in poti se načrtujejo, gradijo in rekonstruirajo z ustreznimi prečnimi profili, opremo in oblikovanjem glede na kategorijo ceste in poti. V sklopu gradnje in rekonstrukcije javnih ceste se uredijo križišča, avtobusna postajališča in javna razsvetljava ter kolesarske steze in hodniki za pešce.

(2)   Na območju naselij, kjer to prostor dopušča, je karakteristični profil regionalnih cest (R), lokalnih cest (LC), zbirnih mestnih in krajevnih cest (LZ) ter mestnih in krajevnih cest (LK) sestavljen iz voznih pasov, zelenih ločevalnih pasov ter kolesarske steze in hodnika za pešce. Na delih javnih cest in poti, ki potekajo preko stanovanjskih območij, v bližini objektov centralnih dejavnosti ter na območjih in ob objektih kulturne dediščine in varstva narave se načrtujejo in gradijo ustrezni elementi za umirjanje prometa.

(4)   Obvezno je potrebno varovati in zagotavljati optimalne koridorje obstoječih in predvidenih cest pred pozidavo.

19. člen

(omrežje kolesarskih povezav)

(1)   Na območju občine je opredeljeno omrežje kolesarskih povezav, ki poteka pretežno po obstoječih prometnicah.

(2)   Na območju občine je načrtovana gradnja državnih kolesarskih povezav (DKP), ki tvori državno in regionalno omrežje kolesarskih povezav:

·  daljinska kolesarska povezave (DKP R8) Kamnik – Radmirje - Mozirje – Velenje - Dobrna – Vojnik na odseku od Črnivca do Radmirja, kot samostojna kolesarska pot ob regionalni cesti.

(3)   Na območju občine je načrtovana gradnja občinskih kolesarskih povezav (OKP), ki se navezujejo na državno in regionalno omrežje kolesarskih povezav:

·  javna pot za kolesarje (KJ) Nazarje – Gornji Grad po regionalni cesti, lokalnih cestah in javnih poteh.

(4)   Na območju občine se zgradi omrežje kolesarskih povezav, kot kolesarske steze ob obstoječih, novih in rekonstruiranih javnih cestah ali kot kolesarske poti. Kolesarske povezave se navezujejo na omrežje državnih in regionalnih kolesarskih povezav ter na obstoječe omrežje kolesarskih povezav v naseljih. Za njihovo urejanje se v čim večji meri izkoristijo ustrezne ceste, poti, visokovodni nasipi in podobno.

20. člen

(omrežje pešpoti in drugih rekreacijskih poti)

(1)   Občina Gornji Grad bo v vseh naseljih zagotavljala površine za varno odvijanje peš prometa. Hodniki za pešce se dogradijo na vseh regionalnih in posameznih lokalnih cestah na odsekih skozi naselja.

(2)   Na območju občine so v rekreativne, turistične in edukativne namene obstoječe peš povezave (tematske poti):

·  Tomanova pot,

·  Matjaževa pot,

·  Romarska pot,

·  Zdravilna pot,

·  Pot čez Mačkin kot,

·  Slapnikova pot na Lepenatko,

·  Jezdna pot,

·  Babja pot,

·  Pastirska pot,

·  Pot po Kanolščici,

·  Pot na Počrevinov grič,

·  Attemsova pot,

·  Pot čez Jakapce,

·  Jurčkova pot,

·  Jamnikova pot,

·  Kurirčkova pot,

·  Grajska pot,

·  Pot na Semprimož,

·  Čebelarska pot,

·  Mladinska pot,

·  Sončna pot,

·  Pot na gavge.

(3)   Obstoječe in nove pešpoti, tudi tematske, konjeniške in podobne poti, se urejajo in povezujejo v povezan sistem pešpoti v rekreativne, turistične namene in v omrežje državnih in regionalnih poti. Pripravi se enoten sistem označevanja vseh kategorij peš povezav.

21. člen

(železniško omrežje)

Na območju občine ni železniškega omrežja.

2.4.1.1 Mirujoči promet

22. člen

(mirujoči promet)

(1)   V naseljih Gornji Grad in Bočna je potrebno zgraditi in zagotoviti ustrezno število parkirnih mest.

(3)   Ustrezno število parkirnih mest se izgradi v okviru javnih površin in v stanovanjskih soseskah. Gradnja novih javnih in drugih objektov se pogojuje z ustreznim številom parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce ter stanovalce.

(4)   Parkirišča na prostem se tam, kjer je to mogoče načrtujejo in urejajo kot del zelenih površin z vodoprepustnimi površinami in intenzivno zasaditvijo drevja.

(5)   Parkirišča za avtobuse in tovorna vozila, njihovo servisiranje in garažiranje, se ureja izven stanovanjskih območij in sicer v sklopu območij centralnih dejavnosti, gospodarskih con, ob prometnicah z navezavo na državne cesta ali glavne mestne ceste.

(6)   Parkirišča za avtodome se zagotavljajo v bližini turističnih destinacij in glavnih prometnih povezav. Parkirne prostore za avtodome se umešča tudi v območju kampov in v okviru turističnih kmetij ob upoštevanju območij varovanj, vizur in kulturne krajine.

2.4.1.2 Letališča in heliporti

23. člen

(letališča in heliporti)

(1)   Na območju občine ni letališč ali heliportov.

(2)   Začasni heliporti in heliporti za potrebe pomoči v primeru naravnih in drugih nesreč se lahko urejajo na urejenih zelenih površinah znotraj naselij, na nepozidanih stavbnih zemljiščih znotraj naselij  in na kmetijskih površinah v neposredni bližini naselij.

2.4.1.3 Javni potniški promet

24. člen

(javni potniški promet)

(1)   Javni potniški promet predstavlja avtobusni promet, ki poteka kot medkrajevni promet proti Celju, Velenju,  Kamniku in Ljubljani. Zaradi specifike prostora in majhne gostote prebivalstva lokalni potniški promet ni urejen.

(2)   Na območju občine so naslednja avtobusna postajališča:

·  ob regionalni cesti Črnivec – Radmirje (Križ pri Gornjem Gradu, Gornji Grad – Spodnji trg, Gornji Grad, Dol Rogačnik, Dol pri Gornjem Gradu, Šmiklavž pri Gornjem Gradu, Pri Amru, Tirosek, Pri Barbi, Pri Barbi Pavelnu, Černevšek in Černivec nad Kamnikom,

·  ob regionalni cesti Nazarje – Gornji Grad (Kropa pri Gornjem Gradu, Bočna, Delce).

(3)   Med sosednjimi občinami se vzpostavi učinkovit medobčinski javni potniški promet. Ob regionalnih cestah se po potrebi vzpostavijo nova avtobusna postajališča namenjena medobčinskemu in lokalnemu potniškemu prometu. Obstoječa postajališča se prenovijo.

2.4.2   Okoljska, energetska in komunikacijska infrastruktura

2.4.2.1 Oskrba s pitno vodo

25. člen

(oskrba s pitno vodo)

(1)   Občina Gornji Grad bo zagotavljala stalno in kakovostno oskrbo s pitno vodo poseljenih območij v občini, tako da bo pri svojem razvoju ščitila vse vodne vire in izvajala gradnje novega ter vzdrževanje, dograjevanje, ureditev in modernizacija objektov obstoječega vodovodnega omrežja.

(7)   Posamezna naselja se s pitno vodo oskrbujejo iz javnega distribucijskega vodovoda.

(8)   Voda za oskrbo s pitno vodo za javni vodovod se zagotavlja iz vodnih zajetij Špica, Bevčnik, Kropa 1, Kropa 2, Lenše 1, Lenše 2, Podbakovnik in Studenec.

(2)   Večji del razpršene poselitve, predvsem v višje ležečih predelih občine, se oskrbuje z vodo iz lastnih vodnih zajetij. Zaselke in samotne kmetije, ki jih ne bo mogoče priključiti na sistem oskrbe z vodo iz javnega omrežja, se bodo oskrbovala preko lastnih zajetij, vendar je treba bodoči prostorski razvoj na teh območjih omejevati in uskladiti z drugimi dejavnostmi in rabami v prostoru.

2.4.2.2 Vodni viri

26. člen

(vodni viri)

(1)   Na območju občine Gornji Grad so z odloki zavarovana vodovarstvena območja vodnih virov Špica, Bevčnik, Kropa 1, Kropa 2, Lenše 1, Lenše 2, Podbakovnik, in Studenec, ki so zavarovana z  Odlokom o varovanju pitne vode v zajetjih na območju občine Gornji Grad (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 2/99, 30/16).

(2)   Na območje občine posegajo tudi vodovarstvena območja vodnih virov Letošč in Snoviščica v Tuhinjski dolini, ki sta zavarovana z odloki:

·  Odlok o določitvi varstvenega območja in ukrepov za varstvo pitne vode zajetja Letošč (Uradni list SRS, št. 8/79),

·  Odlok o določitvi varstvenih pasov in ukrepih za zavarovanje vodnih virov Snoviščice v Tuhinjski dolini (Uradni list SRS, št. 3/86).

(3)   V odlokih so določeni poleg območja zajetja naslednji varstveni pasovi:

·  najožji, 1. varstveni pas z najstrožjim režimom varovanja,

·  ožji, 2. varstveni pas s strogim režimom zavarovanja,

·  širši, 3. varstveni pas s higiensko tehničnim režimom zavarovanja.

(4)   Za izboljšanje oskrbe z vodo in bolj zanesljivo zagotavljanje pitne vode iz javnega vodovodnega omrežja je treba preučiti možnost zagotavljanja oskrbe s pitno iz novih vodnih virov. Poiščejo se tudi novi morebitni vodni viri.

2.4.2.3 Odvajanje in čiščenje odpadne vode

27. člen

(odvajanje in čiščenje odpadne vode)

(1)   Dogradijo se obstoječi ter zgradijo se novi sistemi odvajanja in čiščenja odpadne vode. Za odvajanje in čiščenje mešanih, meteornih in fekalnih vod je zgrajeno primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje s čistilno napravo v Gornjem Gradu. Kanalizacijski sistem odvaja odpadne vode s prispevnega območja strnjenih delih naselij Gornji Grad in Bočna. Na območjih predvidenih širitev naselja je potrebno dograditi obstoječe omrežje. Dolgoročno se na območju celotnega naselja izgradi ločen sistem odvajanja padavinskih in komunalnih odpadnih voda.

(2)   Kanalizacijsko omrežje se razvija prvenstveno na širšem območju strnjenih naselij v dolinskem delu občine.

(3)   Na območju razpršene poselitve, manjših zaselkov in posameznih objektov oziroma izven območij strnjenih naselij se predvidi odvajanje in čiščenje odpadne vode v individualnih in manjših sistemih za čiščenje odpadne vode. Vsi individualni in manjši sistemi morajo biti evidentirani in vključeni v sistem nadzora, zagotovljeno mora biti okoljsko sprejemljivo čiščenje ter odvoz ostankov blata. Do izgradnje kanalizacije in kjer ni planirana izgradnja javne kanalizacije, se komunalne odpadne vode tako odvajajo ločeno od ostalih vod v male komunalne čistilne naprave ali nepretočne greznice.

(4)   Odvajanje padavinskih voda je potrebno predvideti na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin (zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike ali kanalizacijo). Na območjih, kjer geološka sestava omogoča ponikanje, se predvidi ponikanje padavinskih vod.

2.4.2.4 Ravnanje z odpadki

28. člen

(ravnanje z odpadki)

(1)   Občina bo zagotavljala celovit sistem ravnanja z odpadki v katerega bodo vključena vsa gospodinjstva, negospodarske in gospodarske dejavnosti. Na lokalni ravni se zagotovi izvajanje ločenega zbiranja komunalnih odpadkov na izvoru, v zbiralnicah nenevarnih frakcij (ekološki otoki, podzemne zbiralnice..) in v zbirnem centru Podhom, od koder se odpadke odpelje v ustrezni center za ravnanje z odpadki. Spodbuja se umeščanje skupnih odjemnih mest za odpadke..

(2)   Evidentira in sanira se divja odlagališča odpadkov, pripravi sanacijske načrte, ter izvaja ustrezne omilitvene ukrepe.

2.4.2.5 Oskrba z energijo

29. člen

(oskrba z energijo)

(1)   Zasnova oskrbe občine z energijo bo temeljila na izhodiščih prihodnjega razvoja občine in skladno z lokalnim energetskim konceptom.

(2)   Občina bo zagotavljala učinkovito in racionalno rabo energije na celotnem območju občine. Spodbuja se uporaba obnovljivih virov energije: lesna biomasa, male hidroelektrarne, sončna energija, vetrna energija, geotermalna energija in druge ter navezava na daljinsko ogrevanje.

(3)   Spodbuja se uporaba obnovljivih virov energije na celotnem območju občine.

2.4.2.6 Elektroenergetsko omrežje

30. člen

(elektroenergetsko omrežje)

(1)   Na območju občine ni visokonapetostnega prenosnega omrežja.

(2)   Za razdeljevanje električne energije na manjših razdaljah služi napetostno omrežje z obratovalno napetostjo do 20 kV.

(3)   Za izvajanje načrtovanih novih omrežij se prednostno ohranjajo obstoječi koridorji. Elektro energetske koridorje se praviloma združuje s koridorji ostale energetske in druge infrastrukture. Na pozidanih območjih oziroma stanovanjskih območjih in na območjih kulturne dediščine se prednostno predvidi kabliranje le teh. Pri razvoju energetskih sistemov se upošteva načela varstva bivalnega in drugega okolja in izboljševanja kakovosti prostora. Razvoj energetskih sistemov mora temeljiti na varčni in smotrni rabi prostora ob ohranjanju in razvoju prostorskih potencialov za druge rabe prostora.

Umeščanje energetskih objektov in naprav v prostor se načrtuje tako, da se, kolikor je le mogoče, upošteva značilne naravne prvine, kot so gozdni rob, podnožje pobočij, reliefne značilnosti ter vidnost naselij in značilne vedute.

(4)   Predvideni elektroenergetski vodi in naprave se umeščajo s srednjeročnimi letnimi plani investicij z ozirom na kritične razmere v elektroenergetskem omrežju in v skladu z Razvojem elektrodistribucijskega omrežja (REDOS 2040, št. študije 2180/3).

2.4.2.7 Plinovodno omrežje

31. člen

(plinovodno omrežje)

Na območju občine ni izgrajenega ali predvidenega plinovodnega omrežja.         

2.4.2.8 Daljinsko ogrevanje

32. člen

(daljinsko ogrevanje)

(1)   V naselju Gornji Grad je izveden sistem daljinskega ogrevanja z lesno biomaso, ki pokriva pretežen del območja UN.

(2)   Predvidena je širitev omrežja daljinskega ogrevanja (toplovoda) na celotno območje UN (Spodnji trg in Prod ter območje širitve naselja zahodno od Drete). Kotlovnica, ki za energent uporablja lesno biomaso, se nahaja v območju proizvodne cone nekdanje Smreke.

2.4.2.9 Obnovljivi viri

33. člen

(obnovljivi viri)

(1)   Spodbuja se uporaba obnovljivih virov energije na celotnem območju občine, pri čemer se zagotavlja, da bodo objekti in ureditve prostorsko usklajeni, da bo njihova vizualna izpostavljenost čim manjša in da z njimi ne bodo povzročeni negativni vplivi na okolje.

(2)   Na področju ogrevanja objektov in sanitarne vode se, ob obvezni uporabi ekološko sprejemljivih goriv (les, lesna biomasa, utekočinjen naftni plin, lahko kurilno olje), spodbuja uporaba obnovljivih virov ogrevanja (fotonapetostni sistemi za pridobivanje električne energije iz sonca ter za ogrevanje sanitarne vode, geotermalno ogrevanje ipd). Usmerja se v izgradnjo nizko energijskih stavb, pasivnih stavb, sanacijo sistemov ogrevanja, namestitev toplotnih črpalk za ogrevanje in pripravo sanitarne vode.

(3)   Pri sistemih izrabe sončne energije za proizvodnjo elektrike in toplote imajo prednost postavitve sončnih elektrarn na objekte (ob upoštevanju varstvenih režimov), predvsem strehe objektov večjih razsežnosti. Sončne elektrarne na tleh se umešča samo na degradiranih površinah.

(4)   Obstoječe male hidroelektrarne se ohranjajo. Gradnja malih hidroelektrarn je dopustna na krajinsko manj izpostavljenih lokacijah in sicer v okviru prenove obstoječih objektov (mlini, žage ipd). pod pogojem, da objekti ohranijo bistvene morfološke značilnosti in kvalitete vodotokov in obvodnega prostora. Gradnja na območju povirnih delih vodotokov, slapov, korit in ostalih naravnih vrednot, kjer ni mogoče zagotavljati ekološko sprejemljivega pretoka, ni dopustna. Morebitne gradnje malih hidroelektrarn je treba utemeljiti na podlagi ocen vplivov na okolje in s strani strokovne organizacije določiti ekološko sprejemljiv pretok ter potrebne ureditve in omilitvene ukrepe.

2.4.2.10          Komunikacijska infrastruktura

34. člen

(komunikacijska infrastruktura)

(1)   V občini se zagotovita povečana mobilnost in povezanost s sistemom komunikacij. Zagotovi se internetne priključke za gospodinjstva, ki še nimajo dostopa do svetovnega spleta.

(2)   Skladno s potrebami in razvojem poselitve se izvede rekonstrukcija, posodobitev oziroma izgradnja novega komunikacijskega omrežja. Postopno se povečuje opremljenost z omrežji optičnih kablov ter pokritost z radijskim in digitalnim televizijskim signalom, signalom za mobilno telefonijo ter drugimi signali.

(3)   Za umeščanje v prostor in gradnjo komunikacijske infrastrukture se prvenstveno uporabljajo površine obstoječega javnega dobra. Ker se v prihodnje pričakuje povečanje števila baznih postaj, je treba umestitev v prostor ter pokrivanje območja s signalom skrbno načrtovati predvsem zaradi naravnega okolja in izraženih krajinskih vrednot ter varovanih objektov in območij kulturne dediščine.

2.4.2.11          Druga področja GJI

35. člen

(pokopališča)

V občini so tri pokopališča, kjer se izvaja pokopališka dejavnost: Gornji Grad, Bočna in Nova Štifta.

2.4.2.12          Grajeno javno dobro

36. člen

(ureditev javnih površin v naseljih)

V Gornjem Gradu in drugih urbanih naseljih se uredi zeleni sistem (parki, zelenice, igrišča) in ohrani značilne drevorede, zasaditve ter posamezno drevje. Uredijo se kolesarske in pešpoti. Po naseljih se uredi otroška igrišča.

37. člen

(zasnova javnih površin zunaj naselij)

Vzpostavijo se rekreacijske površine, kolesarske poti in pešpoti v naravnem okolju. Tematske poti (sprehajalne, planinske, učne ipd) povezujejo naravno in kulturno dediščino ter značilnosti v prostoru.

2.5  OKVIRNA OBMOČJA NASELIJ, VKLJUČNO Z OBMOČJI RAZPRŠENE GRADNJE, KI SO Z NJIMI PROSTORSKO POVEZANA

38. člen

(območja naselij)

(1)   Občina Gornji Grad je do sprejetja tega odloka svoje težnje po prostorskem razvoju zagotavljala z veljavnim prostorskim planom iz leta 2002, kjer je v smislu uravnoteženega prostorskega razvoja poselitev usmerjala v območja, ki so bila opredeljena kot območja za poselitev, ki se jih ohranja in opredeli kot okvirna območja naselij (ON) v tem OPN.

(2)   Na območju občine je opredeljenih 16 območij naselij (ON):

·  Bočna: BO_1, BO_2, BO_3, BO_4, BO_5

·  Florjan pri Gornjem Gradu: FL_1

·  Gornji Grad: GG_1, GG_2, GG_3

·  Nova Štifta:

·  Šmiklavž: ŠM_1, ŠM_2, ŠM_3

·  Tirosek: TI_1

·  Dol: DO_1, DO_2, DO_3

(3)   V naselja se v minimalnem obsegu vključujejo posamezni objekti na neposrednem robu naselij. Na območjih naselij, kjer so predvidene širitve v skladu s strateškim delom OPN in konceptualnim delom UN, se v ta območja vključijo tudi posamični objekti razpršene gradnje.

39. člen

(razpršena gradnja)

Na območju občine se pojavlja razpršena gradnja, ki pomeni takšno razmestitev objektov, da med njimi ostajajo nepozidana ali kmetijska zemljišča, to je gradnjo z nizko gostoto naselitve ter s stihijsko ali parcialno ureditvijo naselij. Povečini gre za posamezne objekte ob strnjenih naseljih ali na novih lokacijah sredi kmetijskih zemljišč. Pogoste so tudi skupine objektov ob naseljih ali na ločenih lokacijah (vizualna degradacija) neustrezne namembnosti.

40. člen

(območja sanacije razpršene gradnje, ki se vključi v naselje)

(1)   Znotraj območja občine je opredeljenih več območij sanacije razpršene gradnje, ki se vključijo v območje obstoječega naselja. Kriteriji so določeni glede na prostorsko povezanost območja sanacije z obstoječim naseljem (funkcionalna in oblikovna), neracionalno izrabo prostora, vizualno degradacijo, negativne vplive na kulturno dediščino, naravne vrednote in biotsko raznovrstnost, ogrožanje vodnih virov, potencialno ogroženih območij ter nezadostno izrabljeno komunalno opremljenost.

(2)   Območja sanacije razpršene gradnje, ki se vključijo v območje obstoječega naselja, obsegajo naslednje ON po posameznih naseljih:

·  Bočna: BO_1, BO_3, BO_4, BO_5

·  Florjan pri Gornjem Gradu: FL_1

·  Gornji Grad: GG_1, GG_2

·  Nova Štifta:

·  Šmiklavž: ŠM_1, ŠM_2

·  Tirosek: TI_1.

·  Dol: DO_1, DO_2, DO_3

41. člen

(območja sanacije razpršene gradnje, ki se opredeli kot novo naselje)

Na območju občine  je v naselju Gornji Grad območje sanacije razpršene gradnje, ki se opredeli kot novo naselje in sicer območja počitniških objektov:

·  Gornji Grad: GG_3

42. člen

(območja sanacije razpršene gradnje, ki se opredeli kot posebno zaključeno območje poselitve)

Na območju ni območij razpršene gradnje, ki  se s sanacijo opredeli kot posebno zaključeno območje poselitve.

43. člen

(ostala območja razpršene gradnje)

Razpršena gradnja se v izvedbenem delu OPN prikaže kot fundus objekta (informacija o dejanskem stanju) oziroma je brez oznake v grafičnem delu.

2.6  OKVIRNA OBMOČJA RAZPRŠENE POSELITVE

44. člen

(okvirna območja razpršene poselitve)

(1)   Območja razpršene poselitve se pojavljajo predvsem ob vznožju in na hribovitem območju v severnem, južnem in zahodnem delu občine. Morfologija poselitve ima značilnosti avtohtone poselitve, predvsem obstoječe kmetije ali kasnejše novogradnje, vendar so v tem območju tudi primeri razpršene gradnje. Na območju Občine Gornji Grad so območja poselitve z nizko gostoto poselitve, ki predstavljajo avtohtoni vzorec poselitve. Predstavljajo jih predvsem:

·  samotne kmetije, zaselki, razložena in raztresena naselja,

·  lovske koče, planinski domovi,

·  objekti s posebnimi kulturnimi in simbolnimi pomeni (cerkve, kapelice, znamenja ipd.)

(2)   Razpršena poselitev se pojavlja tudi v dolinskem delu občine v okolici strnjene poselitve.

(3)   Na območjih, kjer je razpršena poselitev opredeljena kot avtohtoni poselitveni vzorec, se obstoječe gradnje ohranjajo, oblikovno in funkcionalno nadgrajujejo ter komunalno opremijo. Možna je gradnja novih objektov z enako ali združljivo namembnostjo glede na tipološke, morfološke in programske značilnosti območja razpršene poselitve. Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati vzorec obstoječe razporeditve objektov, velikost objektov ter s tem ohranjati in razvijati kulturno krajino.

(4)   Izven naselij in opredeljenih območij stavbnih zemljišč se omogoča gradnja novih ali nadomestnih kmetij za kmetije, katerih razvoj temelji na obstoječih lokacijah ali v naseljih, kjer ni več razvojnih možnosti. Za potrebe kmetije je mogoča prenova oziroma posodobitev funkcionalnih objektov za kmetovanje in dopolnilne dejavnosti, tako da bo na kmetijah ter obdelovalnih površinah omogočen neoviran dostop do gospodarskih dvorišč.

2.7  USMERITVE ZA RAZVOJ POSELITVE IN CELOVITO PRENOVO

2.7.1   Notranji razvoj naselja

45. člen

(notranji razvoj naselij)

(1)   Naselja se bodo praviloma razvijala navznoter. Notranji razvoj naselja ima prednost pred širjenjem na nova območja.

(2)   Pri načrtovanju prenove in zgoščevanja naselij je potrebno upoštevati identiteto naselja ali njegovega dela.

(3)   Obstoječi, opuščeni ali neprimerni objekti in opuščena industrijska, prometna in druga degradirana območja v naseljih se prenovijo ali nadomestijo z ustreznejšimi, ki jih po urbanistični in krajinski presoji ni potrebno ohranjati nepozidanih in ki jih ni smiselno ohranjati kot dele zelenih sistemov naselij. Pri tem je treba upoštevati namembnost in oblikovne značilnosti.

(4)   Površine za gradnjo se določijo na območjih, ki imajo ustrezne naravne in ustvarjene razmere. Ob tem se zagotavlja uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami v naselju in povezave z odprto krajino.

(5)   Razvoj poselitve je potrebno osredotočiti na izboljševanje kakovosti prostorskih ureditev v obstoječih območjih poselitve. Za notranji razvoj naselij je pomembno:

·  ustvarjanje nove kvalitetnejše rabe urbanega prostora,

·  ustvarjanje nove kvalitetnejše strukture urbanega prostora,

·  ohranjanje stavbne in naselbinske dediščine.

(6)   Pri notranjem razvoju naselij je treba ohranjati kulturne in krajinske kvalitete, še posebej v naseljih, ki so varovana kot naselbinska dediščina (Gornji Grad, Bočna, Šmiklavž).

(7)   V podeželskih naseljih se razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenjajo gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev ter za razvoj dopolnilnih dejavnosti, vključno s turistično ponudbo.

2.7.1.1 Prenova naselij

46. člen

(prenova naselij)

(1)   Prenova ima prednost pred novogradnjo v naseljih, ki so del širše prostorske identitete in predstavljajo kvalitetno stavbno dediščino, še posebno, če imajo njeni deli kljub določenim degradacijam v zadostni meri ohranjene značilne sestavine. Načrtuje se ponovno ali novo primerno rabo obstoječe stavbne strukture in zgrajene infrastrukture.

(2)   Prenova bo morala postati oblika urbanističnega urejanja naselja, ki poleg prostorskih ciljev vključuje tudi možnosti za gospodarski razvoj, reševanje socialnih problemov in kvalitetnejše bivanje ob upoštevanju vseh omejitev ter se izvaja v morfološko in funkcionalno zaokroženih območjih. S prenovo jeder, bivanjsko in funkcijsko neustreznih delov naselij ali posameznih stavb se mora ohranjati in izboljševati kakovost bivalnega okolja, vzpostavljati ponovno rabo opuščenih območij in sanirati degradirana območja. Prenova naj vključuje prenovo vseh delov in elementov naselij, ne le zaščitenih spomenikov. S prenovo se poiščejo in ponovno oziroma na novo izkoristijo notranje prostorske rezerve naselja, s čimer se omeji širjenje naselja.

(3)   Zagotovi se delna prenova naselij, ki so po merilih varstva kulturne dediščine opredeljena kot zavarovana vaška jedra in sicer za naselji Bočna: BO_1 in Šmiklavž: ŠM_1.

(4)   Za naselje Gornji Grad: GG_1 se predvidi celovita prenova na podlagi konservatorskega načrta za prenovo, ki je obvezni sestavni del podrobnega prostorskega akta. Konservatorski načrt se mora narediti za celotno zavarovano naselje.

(5)   Prenova se zagotovi tudi v degradiranih območjih naselij, kjer naj se prenovijo razvrednotena območja in bolje izkoristijo neizkoriščene površine. Prenovijo in sanirajo se območja naselij, ki zaradi neustrezne komunalne opremljenosti obremenjujejo okolje. Prenova se osredotoča v izboljšanje kakovosti bivanja, predvsem s kvalitetnejšim urejanjem javnih površin in odprtega prostora v naseljih. Pri načrtovanju prenove je treba upoštevati ohranjeno identiteto naselja ali dela naselja in okoliške krajine.

(6)   Ohranjajo in prenavljajo se jedra naselij in druge prostorsko ter programsko najpomembnejše točke in predeli naselij. Kakovostni robovi naselij ter vidno izpostavljene lokacije (cerkve, gradovi ipd.), pasovi vegetacije, zelena območja ob vodotokih ipd. ter druge prostorske prvine, ki so pomembne za prepoznavnost naselja, se varujejo, tako da se vanje z novogradnjami ne posega, razen izjem, ki morajo biti strokovno utemeljene.

(7)   Sanirajo (z vegetacijo, odstranitvijo ali sanacijo objektov ipd.) se neustrezni robovi vasi in objekti ter območja naselij, ki vidno degradirajo prostor.

2.7.2   Širitve, zaokrožitve, zgostitve pozidave

47. člen

(širitve, zaokrožitve, zgostitve pozidave)

(1)   Prostorske možnosti za razvoj bo Občina Gornji Grad zagotavljala tudi s širitvami, zaokrožitvami in zgostitvami naselij. Širitev poselitve se navezuje na zgoščanje in zaokrožanje poselitvenih območij z večjimi sklopi parcel ter vzporednimi izboljšavami prometnih povezav in komunalnih ureditev. Za območja širitve naselij so namenjene površine za načrtno usmerjanje poselitve, ki jih ni mogoče zagotoviti z aktiviranjem prostih oziroma nezadostno izkoriščenih površin ali s prenovo površin znotraj naselja.

(2)   Občina  načrtuje širitev naselij skladno s kriteriji iz državne strategije in s tem zagotavlja pogoje za razvoj stanovanjskih, gospodarskih in drugih zmogljivosti in za razvoj različnih poslovnih, turističnih in storitvenih dejavnosti.

(3)   Nova območja za pozidavo se lahko v omejenem obsegu načrtujejo na območjih, kjer bo zagotovljena dostopnost, organizirana infrastrukturna ureditev, ustrezno varovanje naravnih in kulturnih kakovosti prostora ter varstvo okolja.

(4)   V vseh lokalnih središčih ali na ustreznih lokacijah v njihovi bližini je treba zagotavljati možnosti za stanovanjsko gradnjo, v večjih naseljih pa tudi za gospodarske in družbene dejavnosti ter šport in rekreacijo v povezavi z možnostmi za rekreacijo v naravi ob turistično zanimivih lokacijah.

(5)   Počitniška gradnja naj se izvaja kot prenova notranjih rezerv naselij in ne kot nove širitve na nepozidane površine okrog naselij.

2.7.3   Razvoj dejavnosti po naseljih

48. člen

(razvoj dejavnosti po naseljih)

(1)   V ON GG_1 se prepletajo različne dejavnosti, s čimer se dosega mešanje funkcij bivanja in dela. Rabe urbanih površin in dopustne dejavnosti se razporejajo tako, da so medsebojno združljive in ne motijo druga druge.

(2)   Proizvodne dejavnosti se umeščajo v obstoječe in predvidene gospodarske cone znotraj ON GG_1,  prioritetno se usmerjajo  v prenovo in notranji razvoj območij na jugu (Smreka) in vzhodu naselja ter na

(3)   Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti se usmerjajo v občinsko /  lokalno središča v naselja, ki že imajo te dejavnosti in kjer se jim zagotovi možnost dolgoročnega razvoja in dobra dostopnost (razvit javni potniški promet, kolesarske in pešpoti).

(4)   Stanovanja in z njimi združljive dejavnosti se umeščajo v območja, ki so pretežno namenjena za stanovanja ter spremljajoče in dopolnilne dejavnosti.

(5)   V vaških naseljih so dopustne dejavnosti, povezane s kmetijstvom in dopolnilnimi dejavnostmi v kmetijstvu ter z bivanjem, po prostorsko - urbanistični preveritvi pa tudi druge dejavnosti, ki niso moteče za kmetijstvo in bivanje. Mogoč je razvoj centralnih dejavnosti (gasilski domovi, trgovine, kulturni in vaški domovi ipd, ki se načrtujejo predvsem v jedru naselja), družbenih dejavnosti (vrtci, šole, domovi obšolskih dejavnosti), turističnih dejavnosti v navezavi na celovito ponudbo vasi in okolice (npr. apartmaji, kot objekt ali deli objektov za razvoj turizma na podeželju) ter mirna obrt in storitve, ki ne onesnažujejo okolja ter imajo vlogo dopolnilnih dejavnosti v bivalnem okolju.

2.7.4   Sanacija razpršene gradnje

49. člen

(sanacija razpršene gradnje)

(1)   Na območjih razpršene gradnje se preprečuje nadaljnja razpršena gradnja.

(2)   Zgošča in zaokroža se predvsem tista razpršena gradnja, ki ima možnost za ustrezno prometno in komunalno ureditev, oskrbo z urbanimi dejavnostmi in navezavo na prometno omrežje ter javni promet.

(3)   Razpršena gradnja, predvsem posamične stanovanjske hiše zunaj naselij, se sanira s komunalnim opremljanjem, lahko pa tudi z zgoščevanjem, kjer je to urbanistično in krajinsko sprejemljivo.

2.7.5   Ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve

50. člen

(ohranjanje območij razpršene poselitve)

Ohranja se razpršena poselitev, ki je tip poselitve, ki jo opredeljuje veliko število v prostoru razpršenih malih naselij, ki jih tipološko uvrščamo v razdrobljena, razpršena, raztresena, razpostavljena in razložena naselja kot del avtohtone poselitve. Možna je gradnja novih objektov z enako ali združljivo namembnostjo glede na tipološke, morfološke in programske značilnosti območja razpršene poselitve. Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati vzorec obstoječe razporeditve objektov, velikost objektov ter s tem ohranjati in razvijati kulturno krajino. Znotraj opredeljenih enot razpršene poselitve bodo možni posegi skladno z določili za obravnavano EUP.

51. člen

(načrtovanje prostorskih ureditev in posegov v prostor zunaj območij naselij)

(1)   Zunaj območja naselja se lahko načrtujejo naslednje prostorske ureditve in posamezni posegi v prostor, ki jih zaradi njihove funkcije ali drugih posebnosti ni mogoče urejati v naseljih in:

·  ki neposredno služijo kmetijski, gozdarski ali turistični dejavnosti,

·  ki so namenjeni opravljanju lokalnih gospodarskih javnih služb (gospodarska javna infrastruktura),

·  ki so namenjeni splošni rabi (lokalno grajeno javno dobro),

·  za izvajanje ukrepov na področju varstva okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine ter ohranjanja prepoznavnih značilnosti krajine,

·  za namen športa in rekreacije,

·  za rabo naravnih dobrin in sanacijo opuščenih območij izkoriščanja,

·  za namene obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, kadar so te prostorske ureditve v pristojnosti občine.

·   

2.7.5.1 Urbanistično oblikovanje naselij

52. člen

(urbanistično oblikovanje naselij)

(1)   Ohranja se prepoznavnost naselij kot celot. Arhitekturna prepoznavnost se ustvari z načrtnim notranjim razvojem in prenovo naselij. Poseben poudarek je na vzdrževanju oziroma vzpostavljanju kvalitete javnih površin kot prostora, kjer naj bi se odvijalo družbeno dogajanje. Novi posegi znotraj navedenih območij in v njihovi neposredni okolici morajo dosledno upoštevati oblikovne in morfološke značilnosti območja. Ureditve v predvidenih območjih naj povzemajo strukturne značilnosti sosednjih območij. Višinski gabariti naj ne presegajo gabaritov obstoječe pozidave.

(2)   Prenove in novogradnje se urbanistično in arhitekturn

(3)   o prilagajajo obstoječi kakovostni strukturi tako, da se zagotavlja tipološka enotnost. V območju jedra naselja se novi objekti prilagajajo tradicionalni strukturi, v vseh ostalih območjih pa je dovoljeno uvajanje sodobnih arhitekturnih principov oblikovanja, ki pa morajo biti v sozvočju z obstoječimi.

(4)   Pri načrtovanju in urejanju podeželskih naselij se upošteva značilnosti tradicionalnega stavbarstva z namenom vzpostavljanja kakovostnih ambientov pokrajine in ohranjanja avtohtonih oblik poselitve. Varuje se robove naselij kot delov kulturne krajine.

2.7.5.2 Koncept prostorskega razvoja urbanih središč, za katera je izdelan urbanistični načrt

53. člen

(urbanistični načrt)

Za Gornji Grad se prostorski razvoj načrtuje na podlagi urbanističnega načrta.

54. člen

(zasnova razvoja naselja Gornji Grad)

(1)   Koncept razvoja naselja:

·  naselje Gornji Grad (ON GG_1) je manjše urbano naselje, v katerem je prevladujoča neagrarna zaposlitev prebivalstva in urbana raba prostora.  Razvijalo se bo skladno s svojo vlogo v omrežju naselij kot lokalno središče z večjim deležem stanovanjskih območij, potrebnim deležem centralnih, oskrbnih, turističnih, športnih in proizvodnih območij ter z zagotovljeno višjo stopnjo komunalne oskrbe in ukrepov za varstvo okolja. V funkciji lokalnega središča zagotavlja dejavnosti, ki oskrbujejo prebivalce: občinska uprava, zavod za gozdove, zdravstveni dom z lekarno, vrtec, osnovna šola, športna dvorana, kulturni dom, pošta, avtobusno postajališče za medkrajevni promet, bencinski servis, turistične točke, muzej.

·  Ključni cilji prostorskega razvoja  so revitalizacija jedra naselja, ureditev centralnih površin naselja, ohranitev kvalitetne in prepoznavne podobe naselja, usklajena namenska raba prostora (zagotavljanje zadostnega števila stanovanj, ohranjanje centralnih dejavnosti za potrebe oskrbe prebivalstva, ponovna vzpostavitev lesno predelovalne dejavnosti s poudarkom na višji dodani vrednosti končnih proizvodov...)

·  rekonstrukcija regionalne ceste skozi središče naselja Gornji Grad z izgradnjo novega odseka - obvoznice s sanacijo degradiranega prostora ob njej (ureditev obcestnega prostora na območju proizvodnje Smreka, vzpostavitev pešpoti ob cesti in  drevoredov)

·  varovanje kvalitetnih naravnih robov, dominant v prostoru in kulturne dediščine ter vzpostaviti vpetost le teh v zeleni sistem naselja s poudarkom na varovanju zaščitenih območij ohranja narave

·  zagotavljanje trajnostnih rešitev prostorskih ureditev

·  Zasnova območja centralnih dejavnosti predvideva:

·  Osrednja območja centralnih dejavnosti v centru  naselja. Druga območja centralnih dejavnosti predstavljajo območje osnovne šole, območje Interdent in območje bencinskega servisa ter storitvenih in obrtnih dejavnosti na vzhodnem robu naselja. Centralne dejavnosti se razvijajo v obstoječih območjih.

·  Zasnova območja stanovanj predvideva:

·  Načrtuje se nova stanovanjska soseska na zahodnem robu naselja. V vzhodnem delu se stanovanjska dejavnost prepleta s kmetijskimi gospodarstvi. Večstanovanjski objekti so tik ob središču naselja na njegovi zahodni strani. Površine za posebne oblike bivanja so v severnem delu naselja in so namenjene domu za starejše, na njihovi severni strani je predvideno območje za možne širitve.

·  Zasnova proizvodnih območij predvideva:

·  Gospodarska cona večjega obsega je kompleks nekdanje Smreke. Mogoč je notranji razvoj in prenova območja. Na vzhodnem delu naselja je še manjše območje za gospodarske dejavnosti, kjer je skladno z veljavnim IPA še mogoč notranji razvoj območja.

·  Zasnova turističnih območij predvideva:

·  Na zahodnem robu naselja so opredeljene površine za turizem, ki so še neizgrajene. Načrtuje se turistično naselje.

(2)   Koncept prometnega omrežja in javnega potniškega prometa:

·  Skozi naselje potekata dve regionalni cesti in sicer R1-225 Radmirje – Črnivec in R3-697 Nazarje – Gornji Grad.

·  Regionalna cesta Radmirje – Črnivec poteka skozi osrednji del naselja. Predvidena je izgradnja obvoznice, ki bo promet speljala v mimo historičnega dela naselja, obenem tudi rekonstrukcija dela regionalne ceste, ki obsega tudi:

·  ureditev pločnikov in kolesarskih povezav,

·  preureditev križišč ulic Attemsov trg in Prod ter Kocbekove ceste in nove obvoznice (regionalne ceste).

·  Na območjih širjena poselitve se bodo izgrajevale nove lokalne ceste, ki bodo napajale nove dele naselja. Za potrebe dostopov do novih območij se oblikujejo nove ulice. Obstoječe lokalno cestno omrežje je potrebno rekonstruirati in dopolniti v območjih notranjega razvoja. Prednostno se omrežje predvidenih in obstoječih cest opremi s peš in kolesarskimi povezavami.

·  Preko območja UN poteka načrtovana gradnja kolesarskih povezav in sicer daljinska kolesarska povezava (DKP R8) Kamnik – Radmirje - Mozirje – Velenje - Dobrna – Vojnik na odseku od Črnivca do Radmirja, kot samostojna kolesarska pot ob regionalni cesti in javna pot za kolesarje (KJ) Nazarje – Gornji Grad.

·  Omrežje predvidenih in obstoječih cest opremi s kolesarskimi povezavami.

·  Javni potniški promet predstavlja avtobusni promet, ki poteka kot medkrajevni promet proti Celju, Velenju,  Kamniku in Ljubljani. Zaradi specifike prostora in majhne gostote prebivalstva lokalni potniški promet ni urejen. Na območju UN se nahaja osrednje avtobusno postajališče v sklopu parkirišča ob cerkvi sv. Mohorja in Fortunata in obojestransko postajališče v Spodnjem trgu.

·  Zagotavlja se ustrezen obseg in obliko površin za mirujoči promet glede na namembnost območij in objektov. V sklopu izgradnje obvoznice je v vzhodnem delu naselja ob osnovni šoli predvidena tudi ureditev novih javnih parkirišč

(3)   Koncept zelenega sistema naselja

·  Osrednje zelene površine so v osrednjem delu naselja kot park okoli katedrale, ki predstavlja tudi turistični potencial. Površine za šport, rekreacijo in oddih so obvodne zelene površine, večji območji pa sta ob Dreto na zahodni strani Novega naselja in na vzhodni strani ob načrtovani obvoznici. Površine s športnimi igrišči so ob osnovni šoli, zagotovi se možnost razvoja športnega parka.

·  Vzdolž celotnega poteka vodotoka Dreta in na sotočju s Šokatnico se skozi celo naselje ohrani in primerno uredi zeleni pas, ki ima varovalno funkcijo priobalnega pasu in tudi dodatno za oddih, rekreacijo in šport.  Uredijo se pešpoti, parkovna zasaditev in urbana oprema (klopi, koši za odpadke, javna razsvetljava…). V čim večji meri se ohrani obstoječa obvodna vegetacija.

·  Pokopališče je v severnem delu naselja.

·  Zelene površine v območju večstanovanjskih objektov se ohranjajo in opremijo kot površine za oddih in otroško igro.

·  Iz območja načrtovane širitve naselja za stanovanjsko pozidavo na zahodni strani Drete se uredijo peš dostopi do zelenega pasu ob Dreti. Glavne prometne smeri se opremijo s hodniki za pešce in kolesarskimi stezami. Ob regionalni cesti Nazarje – Gornji Grad se v čim večji meri na razpoložljivih zemljiščih zasadi obojestranski drevored. Zasaditve drevoredov se predvidijo tudi na površinah za mirujoči promet.

(4)   Koncept prostorskih ureditev, ki se nanašajo na varstvo okolja

·  Na delu območja UN je izgrajeno kanalizacijsko omrežje, ki se priključuje na čistilno napravo Gornji Grad. Čistilna naprava se nahaja na vzhodnem robu naselja. Načrtuje se povečanje zmogljivosti čistilne naprave.

·  Kanalizacijsko omrežje se dogradi še na območju zahodnega dela naselja (zahodno od Drete) in na območju predvidene širitve naselja. Dolgoročno se na območju celotnega naselja izgradi ločen sistem odvajanja padavinskih in komunalnih odpadnih voda.

·  Na območju UN je urejen odvoz komunalnih odpadkov na zbirni center Podhom, odlaganje odpadkov se vrši na ustrezen center za ravnanje z odpadki Celje. Za papir, steklo, kovinske in plastične odpadke poteka zbiranje preko zbiralnic ločenih frakcij embalaže.

·  Hrupu so izpostavljena stanovanjska območja v bližini proizvodnih območij. Nova stanovanjska območja se ne vzpostavljajo na stičnih mestih s proizvodnimi območji. Severni del objektov na območju Smreke na kontaktnem območju s stanovanjsko cono na severu nameni objektom uprave. Namenska raba obstoječega stanovanjskega območja zahodno od Smreke se spreminja  - pretežni del se vrača se v primarno rabo kmetijsko zemljišče.

(5)   Lokalni energetski koncept

·  V naselju Gornji Grad je izveden sistemov daljinskega ogrevanja z lesno biomaso, ki pokriva pretežen del območja UN. Dolgoročno se načrtuje širitev omrežja na celotno območje UN, ki bo vključevala tudi območje širitve naselja.

·  V čim večji meri se kot energent ogrevanja pri novogradnjah ali  rekonstrukcijah v območju UN uporabi daljinsko ogrevanje v kombinaciji z obnovljivimi viri energije (les, biomasa, geotermalna energija, sončna energija…).

·  Potencialni obnovljivi viri energije so:

·  biomasa pridobljena iz gozdov in iz lesnih ostankov, ki so na razpolago v obratih predelave lesa,

·  sončno energijo lahko uporabljamo za ogrevanje prostorov, vode, ogrevanje bazenov in za proizvodnjo elektrike,

·  za postavitev sončnih elektrarn so primerne strehe večjih javnih stavb,

·  izkoriščanje geotermalne energije (toplote zemlje),

·  na območju UN Gornji Grad se načrtuje izgradnja male hidroelektrarne,

·  na območju UN Gornji Grad ni lokacij primernih za postavitev vetrnih elektrarn.

(6)   Koncept opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo:

·  Skladno z določili 17. do 37. člena tega odloka.

2.8  USMERITVE ZA RAZVOJ V KRAJINI

55. člen

(usmeritve za razvoj v krajini)

(1)   Razvoj dejavnosti v krajini, ki so vezane na naravne vire se načrtujejo na tistih območjih, kjer za razvoj najbolj ugodni pogoji. Dejavnosti v krajini se načrtujejo na način, da se z razvojem ohranja obstoječe krajinske značilnosti in krajinsko topologijo, da se zagotavlja trajno izkoriščanje naravnih virov in naravnih dobrin, da se preprečuje zaraščanje kmetijskih površin s čimer se ohranjanja kmetijska raba oziroma kmetijska proizvodnja in z njo povezana kulturna krajina ter da se ob sočasnemu gospodarskemu razvoju in razvoju poselitve zagotavlja vzdržna raba prostorskih potencialov.

(2)   Cilji prostorskega razvoja krajine so:

·  ohranjanje in obnavljanje tradicionalne krajine in tradicionalne razmestitve posameznih krajinskih elementov. Pri načrtovanju dejavnosti v krajini se upošteva predvsem značilne krajinske vzorce.

·  izkoristiti in vzdrževati potencial za sedanje in prihodnje dejavnosti v krajini,

·  zagotoviti varno, privlačno in prijetno bivalno okolje.

(3)   Na celotnem območju občine se prostorska razmerja med posameznimi rabami v krajini ohranjajo (kmetijske, gozdne površine) kot tudi posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire: kmetijstvo, gozdarstvo, vode, naravne vrednote, turizem in rekreacijo.

2.8.1   Usmeritve za razvojna območja za posamezne dejavnosti, vezane na naravne vire

2.8.1.1 Zasnova kmetijstva

56. člen

(zasnova kmetijstva)

(1)   Občina Gornji Grad bo ohranjala kmetijska zemljišča z visokim pridelovalnim potencialom kot vir za izvajanje gospodarske dejavnosti in spodbujala kmetijsko rabo okoljsko neproblematičnih zemljišč. Ključne usmeritve za razvoj kmetijstva v občini so:

·  spodbujanje osnovne kmetijske proizvodnje v smislu spodbujanja vlaganja v objekte, novo tehnologijo in izboljšavo zemljišč,

·  ohranjanje in spodbujanje naravi prijaznega kmetijstva, tj. spodbujanje obnove travniških sadovnjakov in pridelave sadja, spodbujanje integriranega poljedelstva in vrtnarstva, uvajanje paše na kmetijah,

·  spodbujanje sonaravnega in ekološkega kmetovanja,

·  spodbujanje razvoja čebelarstva,

·  usmeritev v razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.

(2)   Zasnova kmetijskih površin opredeljuje najboljša in druga kmetijska zemljišča. Na območjih s slabšim pridelovalnim potencialom se razvija dopolnilne programe in kmetijsko dejavnost povezuje z vzdrževanjem kulturne krajine, preprečevanjem zaraščanja, promocijo in kvalitetno rabo kulturne dediščine ter trajnostno naravnanim turizmom. Na območjih prepoznanih kulturnih in simbolnih vrednosti kulturne krajine pa se ohranja obstoječo kmetijsko rabo in krajinske vzorce.

(3)   Na območjih s slabšimi pridelovalnimi razmerami (hribovita, strma in slabše dostopna območja) je potrebno spodbujati kmetijsko rabo v smislu preprečevanja zaraščanja in opuščanja kmetijske dejavnosti. Na kmetijah se razvija dopolnilne dejavnosti in trajnostno naravnani turizem, kmetijstvo se preusmerja v integrirano in ekološko pridelavo.

(4)   Na najboljših kmetijskih zemljiščih, ki predstavljajo temelj proizvodnje hrane, je mogoča predvsem kmetijska raba. Druga kmetijska zemljišča je mogoče v skladu z usmeritvami tega dokumenta predvideti tudi za nekmetijske namene. Na kmetijskih površinah se lahko izvajajo agromelioracije in druge zemljiške operacije zunaj zavarovanih območij ohranjanja narave skladno s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča.

(5)   Nove infrastrukturne objekte se umešča v kmetijski prostor tako, da se najmanj prizadenejo najboljša kmetijska zemljišča. Pri umeščanju ali rekonstrukcijah linijskih objektov se v čim večji meri izkoristijo obstoječe ceste in poti. Trase infrastrukturnih objektov naj se v čim večjem obsegu izogibajo posegom v območja sklenjenih kmetijskih površin, zlasti najkvalitetnejših njivskih površin, hkrati pa naj se z novimi posegi ne drobi posestna struktura.

(6)   Kmetijska dejavnost mora upoštevati in se prilagajati vsem potrebnim omejitvam zaradi varstva vodnih virov.

2.8.1.2 Usmeritve za razvoj gozdarstva in varstvo gozdov

57. člen

(zasnova gozdarstva)

(1)   Zasnova gozdnih površin opredeljuje poleg večnamenskih lesno–proizvodnih gozdov še varovalne gozdove (državnega pomena) in gozdove s posebnim namenom – gozdni rezervat Menina – Strojnik (državnega pomena). Kot varovalni gozdovi so razglašeni tisti gozdovi, ki v zaostrenih ekoloških razmerah varujejo sebe, svoje zemljišče in nižje ležeča zemljišča, pa tudi tisti gozdovi, pri katerih je izjemno poudarjena katerakoli druga ekološka funkcija.

(2)   Za omogočanje gospodarske rabe gozdov s poudarjeno lesno–proizvodno funkcijo se zagotavljajo dostopi do gozdnih zemljišč, pri čemer je odpiranje gozdov z gozdnimi cestami in vlakami potrebno uskladiti s službami, pristojnimi za varstvo gozdov.

(3)   Na območjih z gozdom se ohranjajo sklenjene gozdne površine, v predelih zaraščajočih površin pa se ustvari razvojne možnosti za kmetijstvo in poselitev. V kmetijski krajini, kjer se gozd prepleta s kmetijskimi površinami in poselitvijo, se varuje gozdne otoke in gozdne koridorje.

(4)   Občina bo ohranjala gozdove, ki so naravni vir in naravno bogastvo, ob hkratnem upoštevanju razvojnih potreb gozdarstva in drugih dejavnosti, ki imajo v gozdu oziroma gozdnem prostoru svoj interes. Posegi in dejavnosti v gozdnem prostoru, ki onemogočajo zagotavljanje ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij gozda ali poslabšujejo možnosti njihovega uresničevanja, niso dopustni.

(5)   Posege v gozdni prostor je potrebno usmerjati na robna območja gozdnih kompleksov in v gozdove s slabšo zasnovo, oziroma na območja zaraščajočih se površin kot povratne rabe kmetijskih površin. Primernost posegov, določenih s predpisi o urejanju prostora, krčitve gozdov in izkoriščanja za potrebe paše je potrebno oceniti glede na ovrednotenje funkcije gozdov. V večje sklenjene gozdne komplekse, še posebej kjer so poudarjene socialne ali ekološke funkcije gozdov, posegi v gozd in gozdni prostor za namene razpršene poselitve niso dopustni. Izjema so manjši objekti za potrebe gozdarstva in lova. V gozdnem prostoru se smejo urejati kolesarske in pešpoti, namenjene rekreaciji prebivalstva.

(6)   Pri načrtovanju površin osnovnih namenskih rab stanovanj, proizvodnih dejavnosti in ostalih vrst rab, v katerih so prisotni bivalni, gospodarski, infrastrukturni ali športni objekti, ob površinah obstoječe osnovne namenske rabe gozda, je potrebno vzdolž površin osnovne namenske rabe gozda načrtno predvideti tudi varnostno oskrbni pas, ki zagotavlja predvsem varnost ljudi in objektov pred negativnimi vplivi gozda, hkrati pa omogoča dostop do gozda.

(7)   V okolici pomembnejših vodnih virov je potrebno ohraniti naravno drevesno sestavo gozdov. V vseh gozdovih, še posebej pa na območjih, kjer je izjemno poudarjena hidrološka funkcija gozda, je strogo prepovedano odlaganje odpadkov, osuševanje, odstranjevanje materiala in zasipavanje.

(8)   Posamično oziroma razpršeno lociranje objektov v gozdnem prostoru, katerih raba ni v skladu z osnovno namensko rabo gozdnega prostora, ni dovoljeno.

(9)   V območjih za poselitev, kjer je v naravi še gozd, je do skrčitve gozda treba upoštevati predpise o gozdovih in gozdarstvu.

2.8.1.3 Usmeritve za upravljanje z vodami

58. člen

(upravljanje z vodami)

(1)   Na področju vodnega gospodarstva so glavne naloge načrtno gospodarjenje z vodo, zaščita vodnih virov, izboljšanje odtočnega režima in nadaljevanje urejanja vodotokov na najbolj kritičnih mestih, odpravljanje posledic erozije in hudourniškega delovanja ter ohranjanje in izboljšanje kakovosti površinskih in podzemnih vod.

(2)   Vode se načeloma izkorišča za oskrbne, gospodarske in rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja, obnovljivosti naravnega vira ter varstva ekološkega, krajinskega in doživljajskega pomena voda v krajini. Na Dreti se dopušča kopanje, kopališča se urejajo na delih vodotoka, kjer je to mogoče glede na konfiguracijo terena ter omejitve zaradi varstva narave in voda.

(3)   Z vidika varovanja voda ter vodnega in obvodnega prostora so predlagani sledeči ukrepi in usmeritve:

·  zagotavljanje protipoplavnih ukrepov na Dreti in ostalih vodotokih,

·  varovanje naravnega in sonaravnega odtočnega režima voda,

·  varovanje podzemnih vod,

·  zagotavljanje dolgoročnih in trajnih protierozijskih ukrepov.

(4)   Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah  2. reda (vsi vodotoki v občini) 5 metrov od meje vodnega zemljišča. Na vodnem ali priobalnem zemljišču posegi oziroma gradnja niso dovoljeni, razen v primerih, ki jih določa Zakon o vodah.

(5)   Obstoječe naravne retencijske površine (poplavne površine izven naselij) je potrebno zavarovati pred nadaljnjo degradacijo oziroma poselitvijo.

(6)   Ohranjati in vzdrževati je potrebno vegetacijske pasove ob vodotokih (hrbtenica zelenih sistemov v območjih intenzivne urbane ali agrarne rabe, preprečevanje širjenja površinskega onesnaženja v vodotoke). Na območjih kmetijskih obdelovalnih površin se na novo vzpostavlja in varuje obstoječe vegetacijske varovalne pasove (širine minimalno 5 m na vsako stran vodotoka). Pri kmetijski proizvodnji se upošteva kriterije za gnojenje pri sonaravnih oblikah kmetijstva in dobro kmetijsko prakso. Prepovedano je gnojenje ali uporaba sredstev za varstvo rastlin na priobalnih zemljiščih.

(7)   Naravne vodotoke ohranjati v pretežni meri v naravnem stanju, ohranjanje značilne vzdolžne razgibanosti vodotokov z brzicami, tolmuni, mrtvimi rokavi ipd. Renaturacija reguliranih vodotokov, kjerkoli je to možno in smiselno, predvsem na delih, kjer so predvidene večje rekreacijske površine ali v zaščitenih naravnih območjih, kjer imajo vodotoki velik pomen v krajinskem, ambientalnem in ekološkem smislu.

(8)   Območja rekreacije na vodi na Dreti se ureja na način, da upoštevajo morfološke značilnosti voda in da rekreacijska raba ni v nasprotju z drugimi kvalitetami krajine.

2.8.1.4 Zasnova turizma in rekreacije

59. člen

(turizem in rekreacija)

(1)   Razvija se različne oblike turizma, rekreacije in drugih prostočasnih dejavnosti, ki se povezujejo s cilji ohranjanja narave (pohodništvo, izletništvo, ogled naravnih znamenitosti, ekoturizem in izobraževanje) in varstvom kulturne dediščine (ogled kulturnih spomenikov in znamenitosti). Turistične dejavnosti je potrebno med seboj povezati in dopolnjevati. Objekte za potrebe turizma se umešča pretežno v območja naselij.

(2)   Prednostna območja za turizem in rekreacijo so:

·  turistične in prostočasne dejavnosti se načrtujejo na območju turistično pomembnih območij, zlasti na območju občinskega središča naselja Gornji Grad (zap. št. 1) ter na turistično rekreacijskih območjih Repene (zap. št.8) , smučišče Rihter (zap. št. 7),

·  turizem, predvsem kot pohodništvo, se usmerja tudi na območje Menina (zap. št. 9, 10, 11), Črnivec (zap. št. 12) in Kašna planina (zap. št. 13) ter na območja kmetij, kjer se turizem razvija predvsem kot dopolnilna dejavnosti na kmetijah,

·  kulturni oziroma doživljajski turizem se usmerja in razvija v naselbinskih jedrih Gornji Grad (zap. št. 1), Bočna (zap. št. 4), Šmiklavž in Nova Štifta (zap. št. 6), pa tudi v drugih naseljih s pomembnimi objekti kulturne dediščine, na drugih turističnih točkah in območjih povezanih s predstavitvijo kulturne dediščine (območja prepoznavnosti krajine Zadrečka dolina, naselbinska dediščina – razložena vas Šmiklavž), na območjih naravnih vrednot ter na drugih krajinsko kvalitetnih območjih.

(3)   Območja za oddih, rekreacijo in šport so razen v območjih za turizem tudi:

·  območje športnega parka Gornji Grad (zap. št. 2),

·  območje športnega parka Bočna (zap. št. 5),

·  območje športnega strelišča pri Gornjem Gradu (zap. št. 3),

·  območje za tabornike Gornji Grad,

·  območje vodotoka Dreta z obvodnim zelenim pasom in površinami za šport, rekreacijo in oddih,

·  mreža planinskih poti in domov (Dom na Menini, Sandrova koča na Menini, Lovski dom na Menini),

·  omrežje tematskih pešpoti.

(4)   Za povezovanje omenjenih območij se načrtujejo sprehajalne in kolesarske poti, znotraj posameznih območij pa tudi tematske in učne poti. Na celotnem območju občine se urejajo tematske poti za kolesarjenje, pohodništvo in jahanje. Pri načrtovanju poti se upoštevajo turistično in rekreacijsko pomembna območja ter kulturne in naravne vrednote v občini.

(5)   Spodbuja se povečanje spektra turistične ponudbe tako vsebinsko (z novimi programi, prireditvami, turističnimi proizvodi) kot količinsko (predvsem več nočitvenih kapacitet različnih vrst).

(6)   Izkorišča se obstoječe historične objekte za preureditev v nastanitvene in druge turistične objekte (profana stavbna dediščina).

2.8.1.5 Mineralne surovine

60. člen

(mineralne surovine)

(1)   Na območju Občine Gornji Grad se nahaja območje mineralnih surovin  kamnolom Lenart pri Gornjem Gradu, kjer se pridobiva tehnični kamen – andezitni tuf. Predvidena je širitev pridobivalnega prostora.

(2)   Za območja izkoriščanja mineralnih surovin je treba pridobiti rudarsko pravico, izvajati sanacijo sočasno s pridobivanjem in zagotoviti končno sanacijo pridobivalnih območij na podlagi sanacijskih načrtov in programov ter s spremljanjem izvajanja sanacijskih ukrepov s spodbujanjem naravne sukcesije. Pri tem območje posega (sanacije) ne sme biti širše od pridobivalnega območja.

(3)   V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih območjih bo občina izdelala predhodne preveritve in utemeljitve ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin.  Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti OPPN.

2.8.2   Usmeritve za prostorski razvoj na posebnih območjih, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti

61. člen

(ohranjanje prepoznavnosti)

(1)   Ohranja se prepoznavnost prostora na celotnem območju občine.

(2)   Prepoznavna območja v občini so:

·  naselje Gornji Grad z zavarovano naselbinsko dediščino, ki z baročno cerkvijo ustvarja značilno silhueto,

·  naselje Bočna z zavarovano naselbinsko dediščino, gručasta vas z dominanto cerkve sv. Petra kvalitetno vpeta v kulturno krajino in tradicionalni kmetijski prostora,

·  Šmiklavž kot prepoznavno območje kulturne krajine in naselbinska dediščina,

·  Zadrečka dolina kot območje nacionalne prepoznavnosti, z vidika kulturnega in simbolnega pomena krajine in zaradi velike gostote kulturne dediščine in prepletanja človeških in naravnih elementov; varuje se zlasti krajinsko zgradbo, tipologijo krajinskih prvin in povezavo s stavbno in naselbinsko dediščino,

·  simbolne pomene krajin ter značilne arhitekturne člene ter njihovo umeščenost v prostor (cerkve na vrhovih gričev, skupine kozolcev),

·  Menina planina, zakrasela predalpska planota z gozdnim rezervatom, jezerom Biba in Jespa,

·  zavarovana območja narave.

(3)   Območja, pomembna za prepoznavnost prostora, se ohranja in varuje. Na taka območja se ne vnaša prostorskih ureditev, ki bi zaradi svojih lastnosti lahko degradirale obstoječe prvine, zaradi katerih so območja pomembna za prepoznavnost.

62. člen

(kulturna dediščina)

(1)   Na območju občine se nahaja 108 registriranih enot kulturne dediščine.

(2)   V občini se z načrtovanjem prostorskega razvoja zagotavlja celostno varstvo kulturne dediščine, ustrezno uporabo dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja in ob tem obravnava dediščino, kot dejavnik vzdržnega prostorskega razvoja in hkrati kot razvojni dejavnik in prostorski potencial.

(3)   Dediščina se varuje glede na tip (arheološka, memorialna, naselbinska, profana stavbna, sakralna stavbna, sakralno profana stavbna dediščina) in glede na status (kulturni spomeniki državnega ali lokalnega pomena in preostala dediščina). Pri načrtovanih posegih se na podlagi veljavne področne zakonodaje upošteva varstvene režime za registrirano kulturno dediščino in njena vplivna območja. Varstvene režime in usmeritve, ki veljajo za posamezno enoto kulturne dediščine se upošteva pri pripravi enot urejanja prostora, opredeljevanju namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev.

(4)   Varstvo dediščine na večjih območjih dediščine se zagotavlja v sklopu celovitega varstva dediščine skozi sistem podrobnejšega prostorskega načrtovanja in v sodelovanju z dejavniki, ki s prostorom gospodarijo – kmetijstvo, gozdarstvo, poselitev, urejanje infrastrukture.

(5)   Poleg objektov dediščine se s ciljem ohranitve ali zagotovitve prostorske integritete, pričevalnosti, dominantnosti in možnosti delovanja dediščine varujejo tudi vplivna območja dediščine, določena iz zgodovinskega, funkcionalnega in vizualnega vidika v prikazu stanja prostora. Pomembnejši in prostorsko izpostavljeni kulturni spomeniki se varujejo optimalno v njihovem vplivnem območju, kar predpostavlja poleg fizične ohranitve tudi ohranitev skladne krajinske podobe in ohranitev obstoječih funkcionalnih navezav in celovitosti. V vplivnem območju se varuje tudi druga kulturna dediščina, če je vedutno izpostavljena in pomembna za krajinsko sliko širšega območja.

(6)   Kulturna dediščina se varuje, ohranja in predstavlja na kraju samem. V izjemnih primerih, če ni nobene druge možnosti več, se lahko varstvo stavbne dediščine zagotavlja tudi v tako imenovanem muzeju na prostem.

(7)   Ohranja se stavbna dediščina na podeželju, ki so jo v kar se da največji možni meri poveže s turističnimi razvojnimi možnostmi določenega območja. Kulturna dediščina se vključuje v tematske kulturne ali rekreacijske poti, v katere se po možnosti vključujejo tudi objekti in območja memorialne dediščine.

(8)   Pri varovanju arheološke dediščine se zagotavlja varovanje najpomembnejših arheoloških najdišč v obliki rezervatov oziroma prostorsko urejenih območij. Novi posegi v prostor se arheološkim najdiščem izogibajo. V robne dele najdišč in v najdišča znotraj poselitvenih območij se lahko posega le, če ni možno najti drugih rešitev in le na osnovi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav.

(9)   Na območju stavbne dediščine ali v njihovi bližnji okolici se ne umeščajo in izvajajo dejavnosti s področja obrambe, prav tako se na ta območja ne umeščajo dejavnosti, ki bi predstavljale potencialne cilje napada v primeru oboroženega spopada.

63. člen

 (ohranjanje narave)

Ohranjanje narave se zagotavlja na celotnem območju občine, predvsem pa na območjih, ki imajo na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave poseben status:

- zavarovana območja narave,

·  naravne vrednote (površinska geomorfološka, podzemeljska geomorfološka, geološka, hidrološka, ekosistemska, drevesna); naravne vrednote se varujejo v skladu z varstvenimi usmeritvami za posamezne zvrsti naravnih vrednot. Posege in dejavnosti se na naravni vrednoti izvaja le, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti),

·  biotska raznovrstnost - varujejo se rastline, živali in habitatni tipi ter prvine biotske raznovrstnosti krajine (ohranjajo, razvijajo in ponovno vzpostavljajo se krajinska pestrost in tiste značilnosti krajine, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti; na obravnavanem območju se kot taki značilni elementi krajine pojavljajo: visokodebelni travniški sadovnjaki, posamezna drevesa in manjše skupine dreves v odprti krajini, živice, omejki, obrežna vegetacija ob potokih in rekah),

·  ekološko pomembna območja (na ekološko pomembnih območjih se v primeru obstoja alternativnih možnosti prostorske ureditve ne načrtujejo, če se zaradi njihove izvedbe lahko bistveno poslabša ugodno stanje habitatnih tipov ali vrst, zaradi katerih je ekološko pomembno območje opredeljeno, v drugih primerih pa se načrtujejo tako, da je njihov neugoden vpliv čim manjši),

·  posebna varstvena območja - območja Natura 2000 (Menina, Dreta).

2.8.3   Usmeritve za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja

64. člen

(območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja)

(1)   Na območju občine so naslednja območja potencialnih naravnih nesreč: poplavna območja, plazljiva in erozijska območja opredeljena v Prikazu stanja prostora. Na območjih z izrazito naravno dinamiko se bo varne življenjske razmere omogočalo s sanacijo žarišč naravnih procesov in omejevanjem razvoja, sorazmerno glede na izrazitost in pogostost naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine.

(2)   Poplavna območja v občini so v obvodnem prostoru Drete in njenih pritokov. Pomembnejši pritoki so Rogačnica, Mačkovca, Kanolščica, Šokatnica, Bočnica in Ribnik.

(3)   Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega.

(4)   Vsa območja za zaščito in reševanje na območju občine so opredeljena v občinskem načrtu zaščite in reševanja:

·  pokop ljudi: na obstoječih pokopališčih v Gornjem Gradu, Bočni in Novi Štifti,

·  pokop kadavrov: severovzhodno od območja odlagališča nenevarnih odpadkov Podhom,

·  deponijo ruševin: na območju odlagališča nenevarnih odpadkov Podhom,

·  evakuacijo: na območjih varnih in dostopnih delov naselij kot so športna igrišča, parkirišča, dobro dostopne kmetijske površine v neposredni bližini obstoječih naselij.

2.8.4   Območja in objekti za potrebe obrambe

65. člen

(območja in objekti za potrebe obrambe)

(1)   Na območju občine je za potrebe obrambe opredeljeno območje Vivodnik: območje možne izključne rabe, območje omejene in nadzorovane rabe.

(2)   Območje možne izključne rabe prostora za potrebe obrambe je območje, primarno namenjeno drugim potrebam. V izrednem ali vojnem stanju in krizi ter v miru za usposabljanje pa se ta območja lahko uporabi za obrambne potrebe, oziroma so za obrambne potrebe v souporabi.

2.9  USMERITVE ZA DOLOČITEV NAMENSKE RABE ZEMLJIŠČ

66. člen

(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)

(1)   Razvoj dejavnosti in raba prostora sledi kontinuiteti prostorskega urejanja predvsem tam, kjer kvalitetne prostorske ureditve dajejo identiteto naseljem kot celoti ter posameznim predelom. Posamezne namenske rabe zemljišč iz veljavnih prostorskih aktov so podlaga za razporeditev novih ali ohranitev obstoječih dejavnosti.

(2)   V izvedbenem delu OPN se določijo območja naslednjih namenskih rab zemljišč:

·  stavbna zemljišča,

·  kmetijska zemljišča,

·  gozdna zemljišča,

·  vodna zemljišča,

·  druga zemljišča, ki se delijo še na podrobnejše namenske rabe.

(3)   Stavbna zemljišča se določijo na podlagi opredeljenih stavbnih zemljišč veljavnega planskega akta in območij predvidenih za širitev stavbnih zemljišč, širitev naselij in sanacijo območij razpršene gradnje.

(4)   Meja namenske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč se povzame po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije, OE Nazarje, ki temeljijo pretežno na evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč.

(5)   Podrobnejša namenska raba kmetijskih zemljišč (najboljša in druga kmetijska zemljišča) se določijo na podlagi prikaza teh zemljišč v veljavnem planskem aktu Občine Gornji Grad.

(6)   Vodna zemljišča se določijo na podlagi prikaza teh zemljišč v veljavnem zemljiško katastrskem prikazu. Ostale vodne površine, kjer je voda trajno ali občasno prisotna se opredelijo po pretežni namenski rabi prostora in ne kot območja celinskih voda, pri čemer se pri načrtovanju v prostoru upošteva dejansko stanje na terenu ter vodotoke in stoječe celinske vode obravnava kot vodna zemljišča s pripadajočimi priobalnimi zemljišči in omejitvami, ki izhajajo iz zakonodaje s področja voda.

(7)   Druga zemljišča kot območje mineralnih surovin se opredelijo na podlagi podlagi prikaza teh zemljišč v veljavnem planskem aktu.

2.10    USMERITVE ZA DOLOČITEV PROSTORSKIH IZVEDBENIH POGOJEV

67. člen

(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev)

(1)   Prostorski izvedbeni pogoji so določeni za celotno območje občine, razen za območja, kjer so predvideni OPPN.

(2)   Prostorski izvedbeni pogoji določajo vrste dopustnih posegov v prostor glede namena in vrste gradenj ter dopustno izrabo prostora, lego objektov na zemljišču in velikost ter oblikovanje objektov, merila za parcelacijo, merila za priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro ter skupna merila in pogoje za celostno ohranjanje kulturne dediščine in ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Določena so tudi merila in pogoji za gradnjo objektov zunaj poselitvenih območij ter za pripravo podrobnih prostorskih načrtov.

3 IZVEDBENI DEL

3.1  ENOTE UREJANJA PROSTORA

68. člen

(enote urejanja prostora)

(1)   Celotno območje Občine Gornji Grad se deli na enote urejanja prostora (EUP). Te so opredeljene skladno z namensko rabo prostora. Obsegajo posamezna naselja, dele naselij, druga zaključena območja ter celotno območje odprtega prostora.

(2)   Označevanje EUP:

·  EUP so za območja naselij, dele naselij ali zaključena območja prostora označene z dvočrkovno oznako posameznega naselja, ki izhaja iz imena naselja po registru prostorskih enot (RPE) in zaporedne številke enote (npr. GG-1),

·  EUP za odprti prostor je označena z oznako OP-1,

·  EUP za del odprtega prostora za umeščanje parka vetrnih elektrarn je označena z  oznako VE-1.

(3)   Za posamezne EUP so v prilogi 2 določeni:

·  način urejanja posegov v prostor, ki je lahko:

·  urejanje s splošnimi PIP določenimi v tem OPN (73. do 122. člen odloka),

·  urejanje s predvidenimi OPPN, za katere so določeni PIP, ki veljajo za posege v prostor do sprejema OPPN in usmeritve za izdelavo OPPN ali

·  urejanje z veljavnimi IPA z navedbo IPA na območjih, kjer ostanejo v veljavi (ZN, UN, LN, OPPN) in se urejajo v celoti skladno s temi IPA,

·  podrobnejša namenska raba prostora, glede na katero so določeni PIP za tipologijo zazidave, dopustne dejavnosti, dopustne gradnje in druga dela, dopustni objekti in pogoji glede velikosti in oblikovanja (priloga 1),

·  podrobnejši PIP, ki lahko veljajo v EUP poleg splošnih PIP, razen kadar jih izrecno spreminjajo (priloga 2).

(4)   Za posege v prostor veljajo vse omejitve, ki jih določajo varstveni in drugi režimi, določeni s predpisi in so razvidni iz Prikaza stanja prostora.

3.2  OBMOČJA NAMENSKE RABE PROSTORA

69. člen

(namenska raba prostora)

(1)   Območje Občine Gornji Grad se glede na osnovno namensko rabo prostora deli na:

·  območja stavbnih zemljišč,

·  območja kmetijskih zemljišč,

·  območja gozdnih zemljišč,

·  območja voda,

·  območja drugih zemljišč.

(2)   Območja osnovne namenske rabe se delijo na območja podrobnejše namenske rabe. Vrste namenskih rab na območju Občine Gornji Grad so prikazane v naslednji preglednici:

70. člen

(razpršena gradnja)

(1)   V EUP z namensko rabo G, K1 in K2 so evidentirani posamični obstoječi objekti razpršene gradnje kot stavbišča, ki so v grafičnem delu OPN prikazana kot fundus objekta, na podlagi podatkov iz katastra stavb. Če stavbišče obstoječega zakonito izgrajenega objekta ni vrisano v grafičnem delu OPN, zanj veljajo enake določbe kot za vrisane objekte.

(2)   Za zakonito izgrajene objekte, kot tudi zemljišča, na katerih stojijo, velja, da jim pripada zemljišče namenjeno gradnji iz veljavnega upravnega dovoljenja (funkcionalno zemljišče, gradbena parcela), objektom izgrajenim pred letom 1967 pa zemljišče namenjeno gradnji v velikosti obstoječega stavbišča z dodano površino 1,5 površine stavbišča.

3.3  DOPUSTNA IZRABA PROSTORA

71. člen

(dopustna izraba prostora)

(1)   Faktor zazidanosti parcele (FZ) je razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele namenjene gradnji, opredeljen je v prilogi 1 po posameznih namenskih rabah. Vrednosti iz priloge 1 se izjemoma lahko prekoračijo, če pomenijo večjo kakovost prostora in se zadovoljijo potrebe po zelenih in prometnih površinah.

(2)   V tlorisno površino stavb se štejejo tudi nezahtevni in pomožni objekti.

(3)   Za stavbe splošnega družbenega pomena v območju centralnih dejavnosti ter za stanovanjske stavbe za posebne potrebe se faktor zazidanost določi v skladu z normativi in standardi, ki urejajo posamezno področje dejavnosti in lahko odstopa od predpisanih.

3.4  PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI

72. člen

(prostorski izvedbeni pogoji)

(1)   PIP, ki jih določa ta odlok, so:

·  splošni PIP, ki veljajo na celotnem območju občine, razen na območjih, ki se urejajo z veljavnimi IPA in določajo pogoje glede namembnosti in vrste posegov v prostor, lege objektov, velikosti, oblikovanja, parcelacije, priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb in varovanja zdravja (73. do 122. člen in priloga 1),

·  podrobnejši PIP, ki lahko veljajo v EUP poleg splošnih PIP, razen kadar jih izrecno spreminjajo (priloga 2),

·  PIP na območju predvidenih OPPN, ki veljajo za posege v prostor do sprejema OPPN in usmeritve za izdelavo OPPN (priloga 2).

(2)   Za posege v prostor veljajo vse omejitve, ki jih določajo varstveni in drugi režimi, določeni s predpisi in so razvidni iz Prikaza stanja prostora.

3.4.1   SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI

3.4.1.1 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede dopustnih dejavnosti in gradnje, lege, velikosti, oblikovanja objektov, zunanje ureditve, parcelacije in javnih natečajev

73. člen

(dopustne dejavnosti)

Namembnost območja EUP je določena z dopustnimi dejavnostmi na posameznih namenskih rabah in je opredeljena v prilogi 1. Dopustne dejavnosti so opredeljene na podlagi predpisov o standardni klasifikaciji dejavnosti, nekatera poimenovanja v tem odloku združujejo več kategorij iz predpisa. V primeru, ko določena dejavnost znotraj dopustne dejavnosti ni dopustna, je to v prilogi 1 posebej opredeljeno. Dejavnosti v tem odloku so poimenovane po naslednjem sistemu:

74. člen

(dopustne gradnje in druga dela)

(1)   Na celotnem območju OPN, razen na območjih, ki se urejajo z veljavnimi IPA, na območjih predvidenih OPPN ter na območjih, kjer je s PIP drugače določeno, so dopustne naslednje gradnje in druga dela:

·  vzdrževanje, rekonstrukcije, gradnje in odstranitve objektov gospodarske javne infrastrukture,

·  vzdrževanje, rekonstrukcije, gradnje in odstranitve objektov in naprav prometnega omrežja,

·  ureditev poti za pešce,

·  ureditev kolesarskih stez,

·  vodnogospodarske ureditve za zavarovanje pred škodljivim vplivom voda.

(2)   Na celotnem območju OPN, razen na območjih, ki se urejajo z veljavnimi IPA, na območjih predvidenih OPPN ter na območjih, kjer je s PIP drugače določeno, so na stavbnih zemljiščih in izven njih dopustne naslednje gradnje in druga dela:

a) vzdrževanje zakonito izgrajenih objektov

b) gradnje:

·  gradnje novih objektov v okviru dopustnih objektov določenih v prilogi 1,

·  dozidave in nadzidave zakonito izgrajenih objektov,

·  rekonstrukcije zakonito izgrajenih objektov,

·  odstranitve objektov,

·  odstranitve zakonito izgrajenih objektov in gradnja novih objektov enake namembnosti in v okviru obsega kot odstranjeni objekt,

·  gradnja in postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov, opredeljenih v prilogi 3.

c) sprememba namembnosti:

·  spremembe namembnosti obstoječih zakonito izgrajenih objektov so možne za dejavnosti, ki so v skladu z namembnostjo EUP, ob upoštevanju normativov za varstvo okolja.

(3)   Prizidek je potrebno priključiti na komunalno infrastrukturo preko obstoječih priključkov objekta h kateremu se doziduje.

(4)   Nadzidava objektov je dopustna do največje dopustne etažnosti, opredeljene v prilogi 1.

(5)   Spremembe namembnosti obstoječih zakonito izgrajenih objektov so možne za dejavnosti, ki so v skladu z namembnostjo EUP, ob upoštevanju normativov za varstvo okolja. Obstoječih objektov, katerih dejavnost ni skladna z opredeljeno dopustno dejavnostjo v EUP, ni dovoljeno povečevati.

(6)   Sprememba namembnosti gospodarskih in gospodarsko bivalnih objektov v stanovanjske stavbe je dopustna samo na območjih stanovanj SS, SK, CU, A in Ak. Za gospodarske objekte razpršene gradnje sprememba namembnosti v stanovanjske objekte ni dopustna.

(7)   Za posege na zakonito izgrajenih objektih oziroma na njihovih parcelah, namenjenih gradnji, je potrebno vlogi za pridobitev gradbenega dovoljenja predložiti že izdano gradbeno dovoljenje, ali v primeru stavbe zgrajene pred 31. decembrom 1966 dokazilo o starosti stavbe, skladno z veljavno zakonodajo.

(8)   Gradnje in druga dela (vključno z nezahtevnimi in enostavnimi objekti) so dopustne, če niso v nasprotju s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambe in varovanja zdravja. Za gradnje, ki posegajo na območja varstvenih režimov, razvidnih iz Prikaza stanja prostora, je pred gradnjo potrebno pridobiti pogoje in soglasje pristojne službe.

75. člen

(dopustne gradnje na območju razpršene gradnje)

(1)   Na zakonito izgrajenih objektih izven stavbnih zemljišč oziroma na zemljišču namenjenem gradnji za zakonito izgrajene objekte (razpršena gradnja), so dopustne naslednje gradnje in druga dela, vendar le, kadar gre za izboljšanje bivalnega standarda v teh objektih, ne pa v smislu dodajanja novih stanovanjskih enot ali prostorov za opravljanje novih dejavnosti:

a) vzdrževanje zakonito izgrajenih objektov

b) gradnje

·  dozidave in nadzidave zakonito izgrajenih objektov, 

·  rekonstrukcije zakonito izgrajenih objektov,

·  odstranitve objektov,

·  odstranitve zakonito izgrajenih objektov in gradnja novih objektov enake namembnosti,

·  gradnja in postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov, opredeljenih v prilogi 3.

(2)   Novi objekti na mestu poprej odstranjenega zakonito izgrajenega objekta na območju razpršene gradnje so praviloma dopustni na isti lokaciji, izjemoma je dopusten večji zamik, ki se utemelji v projektni dokumentaciji in sicer:

·  kadar gradnja zaradi geoloških razmer na prvotni lokaciji ni mogoča (utemeljiti z geološkim mnenjem),

·  kadar gre za izboljšanje prometne varnosti (utemeljeno s pogoji upravljavca),

·  kadar je objekt na območju posebnih varstvenih režimov (utemeljeno s pogoji nosilca urejanja prostora),

·  kadar gradnja na istem mestu ni mogoča iz drugih upravičenih razlogov (požarni, sanitarni, kar mora biti utemeljeno z elaboratom).

(3)   Območja razpršene gradnje so namenjena bivanju s spremljajočimi dejavnostmi skladno s predpisi, ki urejajo dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Obstoječe spremljajoče dejavnosti s pridobljenimi upravnimi dovoljenji se ohranjajo v obstoječem obsegu.

(4)   Sprememba namembnosti iz nestanovanjskih v stanovanjske stavbe na območjih razpršene gradnje ni dopustna.

76. člen

(dopustni objekti)

Vrste dopustnih objektov so opredeljene v prilogi 1 po posameznih namenskih rabah.

77. člen

(nezahtevni in enostavni objekti)

(1)   Vrste dopustnih nezahtevnih in enostavnih objektov so opredeljene v prilogi 3 po posameznih namenskih rabah, njihova gradnja je dopustna, če ni v podrobnejših PIP v prilogi 2 drugače opredeljeno.

(2)   Gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov so dopustne, če niso v nasprotju s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambe in varovanja zdravja. Za gradnje, ki posegajo na območja varstvenih režimov, razvidnih iz Prikaza stanja prostora, je pred gradnjo potrebno pridobiti pogoje in soglasje pristojne službe.

(3)   Pri večstanovanjskih objektih (tri in več stanovanj), nezahtevni in enostavni objekti niso dopustni kot posamični objekti, ampak le kot skupna ureditev za potrebe celotnega objekta.

(4)   Objekti za oglaševanje se urejajo celovito, na podlagi predhodno izdelanih strokovnih podlag in ob pozitivnem mnenju občinskega upravnega organa, pristojnega za prostor, ki ga izda k lokaciji in oblikovanju. Za postavitve, ki posegajo na objekte in območja kulturne dediščine, razvidnih iz Prikaza stanja prostora, je pred gradnjo potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.

(5)   Gradnja čebelnjakov je dopustna do največ 40 m2 BTP ob pogoju, da je investitor registriran čebelar pri Čebelarski zvezi Slovenije. Pri umeščanju v prostor se upoštevajo krajinske značilnosti in vidna izpostavljenost, za vsak poseg se pridobi mnenje občinskega upravnega organa, pristojnega za prostor. Pri umeščanju v gozd se pridobi tudi mnenje pristojnega Zavoda za gozdove.

(6)   Pomožni kmetijsko gozdarski objekti (nezahtevni in enostavni objekti) se v primeru premajhnega razpoložljivega stavbnega zemljišča izjemoma lahko gradijo zunaj stavbnega zemljišča na kmetijskem ali gozdnem zemljišču ob pogojih:

·  uporaba objekta je neposredno vezana na kmetijsko dejavnost,

·  staje in pomožne kmetijsko gozdarske objekte kot nezahtevne objekte (razen rastlinjaka, ograje za pašo živine, obore za rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade in opore za mreže proti toči ter ograje za zaščito kmetijskih pridelkov) na kmetijskem zemljišču lahko gradi investitor, ki ima v lasti oziroma zakupu:

a.    najmanj 1 ha zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med njive in vrtove, travniške površine, trajne nasade in druge kmetijske površine ali

b.    najmanj 5000 m2 zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med trajne nasade,

·  objekt se umesti v okviru ali neposredni bližini območja, na katerem že stojijo stavbe kmetije, praviloma v največji oddaljenosti 25 m od stavbnega zemljišča ali stavbišča zahtevnih oziroma manj zahtevnih objektov,

·  gradnja pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov (kozolec, napajalno korito, krmišče, obora, grajena ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade, poljska pot in gozdna prometnica) je dopustna tudi na dislociranih lokacijah,

·  pri umeščanju v prostor se upoštevajo krajinske značilnosti in vidna izpostavljenost, za vsak poseg se pridobi mnenje občinskega upravnega organa, pristojnega za prostor,

·  pri umeščanju v gozd se pridobi tudi mnenje pristojnega Zavoda za gozdove.

78. člen

(lega objektov)

(1)   Lege novozgrajenih objektov morajo slediti gradbenim linijam obstoječih objektov ob ulicah in drugim obstoječim gradbenim linijam v prostoru, kar velja tudi za nezahtevne in enostavne objekte (razen nadstreškov in podzemnih objektov). Če gradbene linije v prostoru ni, je gradbena meja, do katere lahko segajo objekti, pogojena z regulacijskimi linijami cest in komunalnih vodov.

(2)   Pri lociranju in gradnji objektov je potrebno upoštevati značilen vzorec poselitve in značilnosti lokalne graditeljske tradicije v obravnavani arhitekturni krajini. Vsi posegi v grajeno strukturo naselja morajo težiti k ohranjanju kvalitetne arhitekture posameznih območij in izboljšanju negativnih dosedanjih posegov.

(3)   Postavitev stavb mora biti prilagojena konfiguraciji terena. Daljša stranica stavb, lociranih na pobočjih, mora biti vzporedna s plastnicami. Izjemoma je postavitev (orientacija) stavb lahko drugačna, če se v projektni dokumentaciji utemelji, da postavitev stavbe upošteva ohranjen identitetni urbanistični vzorec naselja, njegovega dela oziroma prevladujočo orientacijo slemen.

(4)   Novogradnje se lahko orientira na način, ki omogoča najboljšo izrabo sončne energije, če je postavitev stavb skladna z morfološko zasnovo naselja, sledi gradbenim linijam in je prilagojena konfiguraciji terena. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni sprejemljiva. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina ter v vplivnih območjih je postavitev naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.

79. člen

(odmiki)

(1)   Odmiki od parcelnih mej:

·  novi objekti morajo biti odmaknjeni od parcelnih mej tako, da ni motena sosednja posest in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele,

·  novi objekti (nad in pod terenom) morajo biti, merjeno od najbolj izpostavljenega dela objekta, oddaljeni od meje sosednjih parcel najmanj 4 m, nezahtevni in enostavni objekti pa najmanj polovico višine objekta,

·  medposestne ograje, škarpe in podporne zidove se lahko gradi na meji, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, pisno sporazumejo, sicer morajo biti oddaljene 0.50 m od parcelne meje,

·  odmiki zunanjih ureditev (privatni dovozi, dvorišča) od parcelne meje morajo biti vsaj 0.50 m,

·  odmiki spominskih obeležij in elementov urbane opreme od parcelne meje morajo biti vsaj 0.50m.

(2)   Odmiki med objekti:

·  odmiki med objekti so praviloma enaki višini kapi višjega objekta razen, ko predvideni objekt leži južno, jugovzhodno ali jugozahodno od obstoječega objekta, kjer mora biti odmik enak 1.5 višine kapi predvidenega objekta (osončenje),

·  odmiki med objekti morajo upoštevati higiensko zdravstvene in požarno varstvene normative.

(3)   Manjši odmiki od odmikov, navedenih v predhodnih odstavkih tega člena, so dovoljeni ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča.

(4)   Ne glede na določbe predhodnih odstavkov tega člena se lahko gradi do parcelne meje, ko gre za strnjeno gradnjo, zlasti na območjih obstoječega strnjenega mestnega ali vaškega jedra, obstoječih uličnih nizov in pri vrstnih hišah, kjer je prepoznana gradnja na parcelno mejo. V primeru gradnje novega objekta, ki se gradi na mestu odstranjenega in v enakih gabaritih, soglasje lastnikov sosednjih parcel ni potrebno.

(5)   Odmiki od javnih cest:

·  gradnja v varovanem pasu javne ceste se lahko dovoli le na podlagi pisnega soglasja upravljavca le-te,

·  minimalen odmik načrtovanih objektov od javne ceste se glede na kategorijo javne ceste določi v skladu s predpisi, ki urejajo posamezno vrsto ceste,

·  minimalen odmik novih objektov od občinskih cest v naseljih mora znašati najmanj 2,00 m za objekte in 1,00 m za ograje od roba pločnika oziroma od roba vozišča. Na nepreglednih delih se odmik ustrezno poveča, kar določi upravljavec v  projektnih pogojih in soglasju. V kolikor pločnik v naselju še ni izgrajen, je potrebno pri določitvi odmika objekta v naselju upoštevati koridor za peš promet v minimalni širini 1.50 m od roba vozišča, temu pa je v primeru nezadostne širine obstoječega vozišča potrebno dodati še koridor za predvideno razširitev vozišča. Odstopanje od predhodno navedenih minimalnih odmikov od občinskih cest je možno le v soglasju z upravljavcem občinske ceste. V naseljih, za katera veljajo pogoji varstva kulturne dediščine, se dopustni odmiki od občinskih cest smiselno prilagodijo le-tem,

·  minimalen odmik novih parkirnih in manipulacijskih površin od občinskih cest mora znašati vsaj 1,0  m od roba vozišča,

·  za postavitev ograj ob javnih cestah je predhodno potrebno pridobiti soglasja pristojnih upravljavcev, ki določijo dopustne odmike od javnih cest in dopustne višine ograj, da le-te ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest ter predvidenih ureditev,

·  med voziščem javne ceste in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med voziščem javne ceste in ograjo ali zapornico, ki zapira pot vozilom do parkirnih ali garažnih mest, je potrebno zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje.

(6)   Odmiki od gospodarske javne infrastrukture so določeni s predpisi, ki urejajo posamezne vrste gospodarske javne infrastrukture.

(7)   Zaradi zagotovitve varnosti objektov se nove objekte načrtuje praviloma v odmiku ene drevesne višine odraslega gozda od obstoječega gozdnega roba. Pri tem se odmik določi v odvisnosti od posameznih lokacij in sestojev, ki so ali se bodo v času razvili na posamezni lokaciji. Za manjši odmik se pridobi soglasje pristojnega Zavoda za gozdove.

80. člen

(velikosti objektov)

(1)   Podrobnejši tlorisni in vertikalni gabariti objektov so opredeljeni v prilogi 1.

(2)   Maksimalni gabariti nezahtevnih in enostavnih objektov so določeni s predpisi, ki urejajo vrste objektov glede na zahtevnost oziroma z drugimi veljavnimi predpisi.

(3)   Vse novogradnje se morajo prilagoditi gabaritom obstoječe zazidave znotraj EUP, prav tako to velja za prizidave in nadzidave objektov.

(4)   Pri določanju višine objektov je treba, poleg predpisanih dopustnih višin za posamezne vrste objektov, upoštevati tudi pretežno višino tradicionalnih oziroma drugih kakovostnih okoliških objektov v EUP tako, da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe EUP. Novi objekti, dozidave in nadzidave naj se po višini približajo gabaritom obstoječe zazidave. Izjema so EUP, v katerih so posebej dovoljeni višinski poudarki oziroma višji gabariti od obstoječih.

(5)   Dopustna je izvedba več etaž kleti ob predhodni izdelavi geološko geomehanskega elaborata.

(6)   Novogradnje na izpostavljenih legah in grebenih morajo imeti klet v celoti vkopano v zemlji, da se na teh območjih zagotovi pritličen gabarit.

(7)   Dozidave in nadzidave objekta so dovoljene v obsegu, s katerim ni presežen s tem odlokom določen faktor zazidanosti FZ. Zagotovljeni morajo biti odmiki od parcel in sosednjih objektov skladno z določili tega odloka in predpisi. Bivalni pogoji sosednjih objektov se ne smejo poslabšati.

81. člen

(oblikovanje objektov)

(1)   Podrobnejši pogoji glede oblikovanja objektov so opredeljeni v prilogi 1.

(2)   Oblikovanje vseh objektov na posamezni parceli namenjeni gradnji naj bo usmerjeno k medsebojni oblikovni usklajenosti. Dozidave in nadzidave objektov se morajo v prostorskih razmerjih in razmerjih gradbenih mas praviloma skladati s celotno stavbno maso, oblikovanjem in uporabljenimi gradbenimi materiali osnovnega objekta. Dozidani del stavbe mora z osnovno stavbo oblikovati celovito prostorsko kompozicijo.

(3)   Smer slemena naj poteka vzporedno s plastnicami oziroma mora biti usklajena z obstoječo zasnovo zaselka ali gruče hiš, ki je tipična za posamezni poselitveni vzorec. Smer slemena stavb naj bo praviloma vzporedna s plastnicami nagnjenega terena, razen kadar je prevladujoč vzorec smer slemena prečno na plastnice.

(4)   Obliko streh, naklon, kritino in smeri slemen je treba prilagoditi splošni oziroma kakovostni podobi v EUP. Osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena s terasami, strešnimi okni, frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od osnovne strehe in naj bodo na posamezni strehi poenoteno oblikovane. Gradnja stolpičev in šotorastih streh ni dovoljena. Na strehah objektov je dovoljena namestitev fotonapetostnih modulov, ki se izvedejo v ravnini strešine in ne presegajo gabaritov strehe več kot zahteva sistem pritrditve, razen pri ravnih strehah in strehah z minimalnimi nakloni, kjer je možna postavitev modulov pod večjimi nakloni. Kritina ne sme biti živih barv.

(5)   Pri oblikovanju fasad je treba smiselno upoštevati kakovostne oziroma prevladujoče okoliške objekte v prostorski enoti glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi, kot so členitev fasad, okna, slopi oziroma stebri, nadstreški, balkoni, ograje, fasadna dekoracija in podobno ter barve oziroma drugo (struktura, materiali). Na fasadah se dovoli uporaba svetlih barv v spektru sivih barv in v spektru različnih zemeljskih barv; dopustni so fasadni poudarki. Dovoljena je uporaba sodobnih obložnih materialov (les, steklo, kovina, beton in drugih sodobnih materialov). Oblikovanje lesenih arhitekturnih elementov mora izhajati iz lokalne tradicije oblikovanja, lahko tudi na sodoben način. Prepovedana je uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone, npr. črna, žive barve kot so rdeča, vijolična, oranžna, travniško zelena, turkizno modra in druge žive barve. Dopustna je uporaba fotonapetostnih modulov kot del fasade.

(6)   Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni sprejemljiva. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina ter v vplivnih območjih je postavitev naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.

(7)   Oblikovanje in razporeditev okenskih in vratnih odprtin na fasadah ter obdelava fasad naj izhajajo iz funkcije objekta in se prilagajajo sosednjim objektom ter značilnostim oblikovanja v arhitekturni krajini.

(8)   Objekti so lahko grajeni klasično ali montažno.

(9)   Dozidave in nadzidave objektov se morajo v prostorskih razmerjih in razmerjih gradbenih mas praviloma skladati s celotno stavbno maso, oblikovanjem in uporabljenimi gradbenimi materiali osnovnega objekta. Dozidani del stavbe mora z osnovno stavbo oblikovati celovito prostorsko kompozicijo.

(10) Objekti oziroma elementi urbane opreme morajo biti oblikovani po načelih sodobnega oblikovanja in med seboj oblikovno usklajeni.

(11) Pri vzdrževanju in drugih posegih na obstoječih javnih stavbah ter objektih večstanovanjske gradnje je potrebno upoštevati naslednja pravila:

·  obnova fasade mora potekati za celoten objekt hkrati, ohranja se obstoječe značilnosti fasade (členitev, barva, materiali),

·  dopustna je zamenjava oken, vrat in senčil v enaki velikosti, obliki in barvi kot obstoječa,

·  zasteklitve balkonov in namestitev klimatskih naprav so možne na enoten način za celoten objekt.

(12) Klimatskih naprav ni dopustno nameščati na ulične fasade objektov; namestitev klimatskih naprav ne sme imeti motečih vplivov na okoliška stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje (hrup, vroči zrak, odtok vode).

(13) Elektro omarice, omarice plinskih, telekomunikacijskih in drugih tehničnih napeljav je potrebno namestiti tako, da so javno dostopne in da praviloma niso na uličnih fasadah objektov.

82. člen

(oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov)

Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti oblikovani skladno z oblikovanjem in materiali zahtevnih in manj zahtevnih objektov v okviru EUP. Objekti so lahko le enoetažni – pritlični ali v celoti ali delno vkopani razen pomožni kmetijsko gozdarski objekti, kjer je etažnost pogojena s funkcijo stavbe (kozolec, senik). Strehe pomožnih objektov so enake kot nad osnovno stavbo, če se s tem doseže skladnost pozidave na parceli, namenjeni gradnji. Strehe drugih oblik in nižjega naklona (enokapna, ravna) ter druge kritine se lahko uredijo v primeru steklenjakov, zimskih vrtov, nadstreškov ali če je zaradi funkcionalnosti tega objekta na parceli, namenjeni gradnji, taka streha bolj primerna. Če so objekti v celoti ali delno vkopani, so dopustne tudi betonske ali ozelenjene strehe. Postavitev objekta ne sme ovirati manipulacije na gradbeni parceli ali zmanjšati najmanjših potrebnih površin za parkiranje.

83. člen

(oblikovanje odprtih in zelenih površin)

(1)   Ureditev okolice objektov mora zagotoviti oblikovno povezavo objekta z okoljem, kar se opredeli s projektno dokumentacijo.

(2)   Preoblikovanje terena se prednostno izvaja z brežinami, le v primeru, ko to ni mogoče ob  upoštevanju geotehničnega poročila, se izvede s podpornimi zidovi po projektni dokumentaciji. Gradnja podpornega zidu, višjega od 1.5 m, je dovoljena le zaradi geotehničnih pogojev terena. Višje podporne zidove je potrebno izvesti v kaskadah, če to dopušča velikost zemljišča. Izgradnja podpornega zidu v primeru popolne izravnave terena ni dopustna. Višina zemljišča na parcelni meji mora biti praviloma prilagojena sosednjemu zemljišču. Podporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni. Dostopne poti in gospodarske površine je potrebno oblikovati tako, da se v največji meri prilagajajo terenu. Upošteva se oblikovanje, značilno za posamezno območje.

(3)   Ograje so lahko žične, lesene, zidane kot stebrički z vmesnimi lesenimi ali žičnimi polnili ali zasaditvijo živice. Ograjevanje s polnimi zidovi praviloma ni dopustno, sicer pa je potrebno ograjo ustrezno oblikovno členiti.

(4)   Pri ograjevanju objektov in območij, ki zahtevajo posebno varnost, je potrebno upoštevati izvedbo in višino ograje, ki je določena z drugimi predpisi.

(5)   Ograjevanje gozdnih in kmetijskih zemljišč ni dovoljeno, razen obore za rejo divjadi, ograje za pašno živino in za varovanje intenzivnih kmetijskih nasadov ter varovanje posameznih delov gozdov in kmetijskih zemljišč ob mnenju občinskega upravnega organa, pristojnega za okolje in prostor  in v primeru ograjevanja gozdnih zemljišč tudi službe pristojne za gozdarstvo.

(6)   Okolica objektov naj bo urejena skladno z okoliško krajino. Ozelenitve okolice objektov naj se izvedejo z avtohtonimi rastlinskimi vrstami, tujerodne naj se uporabljajo v minimalnem obsegu. Zaželeno je saditi tudi večja drevesa avtohtonih drevesnih vrst. Žive meje naj bodo oblikovane iz avtohtonih grmovnih ali drevesnih vrst, žive meje iz tujerodnih vrst niso zaželene.

(7)   Zunanje ureditve pri javnih objektih in na javnih prostorih morajo biti načrtovane celovito z uporabo ustreznih materialov, usklajeno z arhitekturo objektov, urbano opremo in tako, da omogočajo dostop tudi funkcionalno oviranim osebam. Odprte zelene površine, osrednje površine za pešce (trgi) se ne smejo pozidati.

(8)   Na javnih površinah je potrebno ohranjati obstoječa drevesa in jih v primeru odstranitve zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nadomestiti.

(9)   Pri gradnji večstanovanjskih objektov je na parcelah, namenjenih gradnji, potrebno zagotoviti najmanj 15 m2 zelenih površin na stanovanje, od tega:

·  5 m2  za igro z žogo za potrebe večjih otrok in mladostnikov,

·  7.5 m2 za igro mlajših otrok (4.0 m2 igralne površine, 3.5 m2 zelene površine),

·  2.5 m2 za počitek stanovalcev.

V kolikor so površine za igro mlajših otrok od stanovanj oddaljene do 100 m, površine za igro večjih otrok pa do 300 m, teh posameznih površin na parceli, namenjeni gradnji, ni potrebno urediti in se lahko namenijo površinam za počitek.

(10) Zagotoviti je potrebno ozelenitev prometnih površin, površine ob prometnicah skozi naselje in večja parkirišča se v čim večji meri zasadijo.

(11) Postavljanje obor in ograjevanje parcel v odprti kmetijski krajini na območjih ohranjanja narave se ne izvaja oz. se izvaja na način, da je mogoč prehod prostoživečih vrst. Na območjih, ki so zavarovani po predpisih o ohranjanju narave, se ne postavlja obor za gojenje tujerodnih prostoživečih vrst.

84. člen

(velikost parcel namenjenih gradnji)

(1)   Velikost parcel, namenjenih gradnji, se določi v projektni dokumentaciji.

(2)   Parcela, namenjena gradnji, je površina zemljišča, ki je potrebna za redno rabo objekta, omogočati mora normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, razen če je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču.

(3)   Pri določanju velikosti parcele namenjene gradnji je treba upoštevati:

·  namembnost in velikost objekta na parceli, poteke komunalnih vodov in druge omejitve rabe prostora,

·  urbanistične zahteve (dovozi in dostopi, intervencijske poti, mirujoči promet, odprte površine),

·  sanitarno-tehnične zahteve,

·  požarno-varnostne predpise.

(4)   Obliko parcele, namenjene gradnji na stavbnih zemljiščih razpršene poselitve (A), je treba formirati tako, da bo omogočala pravilno umestitev objekta v prostor glede na naravne danosti in ustvarjene razmere in zagotavljala primerne ureditve površin, ki bodo služile temu objektu in bodo sledile pogojem oblikovanja objektov. Za kmetije je potrebno zagotoviti velikost parcele v takšnem obsegu, da bo prilagojena obsegu proizvodnje in kmetijske mehanizacije.

(5)   Za območja višje gostote in območja, kjer je dopustna gradnja večjih objektov, se parcelacija določi glede na predpisano izrabo zemljišča in ostale pogoje, ki jih določa ta odlok.

85. člen

(javni natečaj in variantne rešitve)

V Občini Gornji Grad ni območij, za katere bi bila obvezna pridobitev strokovnih rešitev z javnim natečajem. Za prostorske ureditve je pridobitev strokovnih rešitev z javnim natečajem obvezna, če je določena s predpisi, ki urejajo javne natečaje.

3.4.1.2 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

86. člen

(priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro)

(1)   Gradnja objektov je možna le na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih, ki imajo zagotovljeno vsaj minimalno komunalno in energetsko opremo: dovozno pot na javno cesto, priključek na elektriko, zadostno oskrbo z vodo ter urejeno odvajanje odpadnih vod.

(2)   Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je gradnja objektov dovoljena tudi na komunalno neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se na podlagi pogodbe o opremljanju sočasno z gradnjo objektov zagotavlja komunalno opremljanje stavbnih zemljišč.

(3)   Kjer stavbna zemljišča niso komunalno opremljena, lahko investitor zagotovi predpisano komunalno opremo objektov tudi na drugačen način, če gre za način oskrbe, ki sledi napredku tehnike in nima negativnih vplivov na okolje in z mnenjem občinskega upravnega organa, pristojnega za prostor.

(4)   V novo predvidenih območjih gradnje, kjer še ni zgrajene prometne in komunalne infrastrukture, je gradnja objektov možna po izgradnji prometne in komunalne infrastrukture oziroma ob sočasni gradnji v skladu z urbanistično pogodbo.

87. člen

(gradnja gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra)

(1)   Vsa gospodarska javna infrastruktura se mora načrtovati in graditi v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi.

(2)   Komunalne ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja (zrak, voda, tla) in ustreza obrambno zaščitnim zahtevam (varstvo pred požarom, oskrba v izrednih razmerah, zmanjševanje ogroženosti, ipd.).

(3)   Poteki posameznih vodov gospodarske javne infrastrukture morajo biti medsebojno usklajeni, praviloma naj potekajo v skupnih koridorjih, kjer je to tehnično izvedljivo. Potekajo naj po javnih površinah razen, kjer zaradi terenskih in drugih razlogov to ni mogoče. Kadar potekajo po zelenicah, se umestijo na način, da ni prizadeta zasaditev zelenic.

(4)   Posamezni komunalni objekti in naprave (transformatorske postaje, črpalne postaje, vodni zbiralniki in podobno) morajo biti postavljeni tako, da niso vidno izpostavljeni, praviloma v sklopu kakšnega drugega objekta, neposredno poleg njega ali pod nivojem javne površine.

(5)   Vsi posegi na gospodarski javni infrastrukturi in posegi, ki se nahajajo v varovalnem pasu gospodarske javne infrastrukture, se lahko izvajajo le s soglasjem upravljavca gospodarske javne infrastrukture. Upravljavec poda tudi pogoje za priključitev objektov.

(6)   V predvidenih koridorjih za potrebe komunalnega urejanja ni dovoljena gradnja drugih objektov in naprav, dovoljena so le redna vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah, razen izjemoma ob soglasju upravljavca oziroma predlagatelja posameznega voda.

88. člen

(varovana območja gospodarske javne infrastrukture)

(1)   Gradnja v varovalnih pasovih posameznih objektov gospodarske javne infrastrukture je dovoljena skladno s predpisi in s soglasjem upravljavca.

(2)   Varovalni pasovi cest znašajo, merjeno od zunanjega roba cestnega sveta:

(3)   Varovalni pasovi elektroenergetskega omrežja znašajo, merjeno od osi elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje, na vsako stran:

(4)   Varovalni pas vodovoda, kanalizacije, toplovoda oziroma vročevoda, telekomunikacijskih vodov, vključno s kabelskim razdelilnim sistemom in drugih vodov za določeno vrsto gospodarske javne službe lokalnega pomena oziroma v javno korist, razen priključkov nanje, merjen od osi, znaša za podzemne objekte 3 m.

(5)   Če so varovalni pasovi posameznega infrastrukturnega omrežja, opredeljeni v drugih predpisih, različni od navedenih v tem odloku, se upošteva določila teh predpisov.

89. člen

(cestno omrežje)

(1)   Načrtovanje in gradnja nove ter vzdrževanje obstoječe prometne infrastrukture morajo potekati skladno s predpisi s področja prometa.

(2)   Upoštevati je potrebno pogoje in določila:

·  veljavnih predpisov s področja varnosti cestnega prometa, ki se uporabljajo za vse javne prometne površine in tudi za prometne površine, ki niso kategorizirane kot javne: dovozne ceste, dostopi do objektov in zemljišč, funkcionalne prometne površine, avtobusne postaje in postajališča, gozdne ceste, ceste v zasebni lasti,

·  priključki morajo biti praviloma navezani na kategorizirano javno cesto in z njo na regionalno cesto. Novi priključki na regionalno cesto so možni le ob soglasju upravljavca in morajo biti locirani po možnosti v oseh, obstoječih priključkov na nasprotni strani,

·  ceste naj se priključujejo čim bolj pravokotno. Slepo zaključene nove ceste morajo imeti urejeno obračališče zadostne širine za obračanje komunalnih vozil,

·  ob regionalnih in lokalnih cestah naj se izvedejo kolesarske steze oziroma poti. Glede na prostorske možnosti in razpoložljivost zemljišč naj se kolesarske poti izvedejo izven cestnih teles. Ob javnih cestah je na prometnih površinah izven vozišča dovoljeno urejati avtobusna postajališča, parkirišča, obračališča in počivališča. Vse ceste je treba ustrezno odvodnjavati in redno vzdrževati. Priporočljivo je izvajanje geološko-geotehničnih raziskav pri novogradnjah in rekonstrukcijah cest, pri načrtovanju sanacijskih ukrepov za stabilizacijo plazov, ki ogrožajo ceste, in za potrebe dimenzioniranja pri obnovah konstrukcij prometnic,

·  za vsako stavbo mora biti zagotovljen dovoz in dostop z javne ceste. Dovozne ceste in dostopi do objektov in zemljišč morajo biti praviloma navezani na javne ceste nižje kategorije in preko teh na javne ceste višje kategorije. Parcela se v primeru neustrezne širine lokalne ceste ustrezno zmanjša za zagotovitev ustrezne širine vozišča. Pogoje poda upravljavec občinske ceste. Gradnja na posameznih parcelah znotraj večjih kompleksov nezazidanih stavbnih zemljišč ne sme onemogočati možne izgradnje dovozov do ostalih parcel, kmetijskih zemljišč in gozda,

·  v primeru zagotovitve dostopa preko sosednjih zemljišč mora imeti investitor za to zagotovljeno služnost. Gozdne ceste morajo biti načrtovane, izgrajene in vzdrževane po predpisih, ki urejajo gozdarstvo,

·  omrežje pešpoti in kolesarskih povezav se navezuje na javne površine (obvodne površine, zelene površine, parki, igrišča…) in se opremi z javno razsvetljavo in drugo urbano opremo skladno z določili odloka.

(3)   Na posameznih odsekih lokalnih cest na prehodu v naselja se na ravnih odsekih in pred nevarnimi točkami, na podlagi funkcije ceste, prometnih pogojev in drugih kriterijev za javne ceste, izvedejo ukrepi za umirjanje prometa. Na lokalnih cestah se vzpostavlja standard vsaj minimalnega profila za javno cesto ter glede na prometne obremenitve praviloma tudi kolesarska steza 2 x 1.50 m in hodnik za pešce širine 1.50 m.

90. člen

(železniško omrežje)

V Občini Gornji Grad ni železniškega omrežja.

91. člen

(zračni promet)

(1)   V Občini Gornji Grad ni letališč in heliportov in se ne nahaja v vplivnem območju katerega od slovenskih letališč, glede na predvideno in obstoječo mrežo letališč. Preko območja občine potekajo zračne poti.

(2)   Med ovire za zračni promet štejejo:

·  objekti višji od 30 m na vzpetinah, dvignjenih za več kot 100 m iz okoliške pokrajine,

·  objekti višji od 100 m,

·  daljnovodi,  žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami dolžine več kot 75 m,

·  objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25 m, če se nahajajo znotraj varovalnih pasov posameznih cest, železniških prog in podobno.          

(3)   Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa je potrebno pridobiti soglasje upravnega organa, pristojnega za civilno letalstvo, objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.

92. člen

(parkirne površine)

(1)   Pri gradnjah novih objektov ali pri spremembi namembnosti javnih in zasebnih objektov morajo biti zagotovljene zadostne parkirne površine ali garažna mesta na parceli namenjeni gradnji posameznega objekta, in sicer tako za stanovalce kakor tudi zaposlene in obiskovalce.

(2)   Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti dimenzionirane in urejene tako, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na javno cesto.

(3)   Parkirna mesta in garaže morajo biti razporejene in izvedene tako, da hrup ali smrad ne motita dela, bivanja in počitka v okolici. Večje parkirne ploščadi  se v čim večji meri zasadijo z drevesi.

(4)   Parkirna mesta in garaže za tovorna vozila, ki presegajo 3.5 t ter za priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih naseljih niso dopustna. Zgraditi jih je možno v območju proizvodnih  in centralnih dejavnosti in sicer v EUP GG-6 in BO-3.

(5)   Parkirna mesta za avtobuse so možna na območju prometnih površin v EUP GG-1.

(6)   Glede na namembnost ali dejavnosti je treba pri izračunu parkirnih mest praviloma upoštevati naslednje minimalno število parkirnih mest (v nadaljevanju PM):

Za ostale dejavnosti se število parkirišč določi v skladu s Tehničnimi normativi za projektiranje posameznih vrst objektov. Odstopanje od navedenega števila parkirnih mest je dopustno, če se odstopanje utemelji v projektni dokumentaciji, vendar le s soglasjem občinskega upravnega organa, pristojnega za urejanje prostora.

(7)   Na vseh javnih parkiriščih je treba, skladno s predpisi, zagotoviti ustrezno število parkirnih mest za invalidne osebe. Pri določanju parkirnih mest za objekte z javno funkcijo, ki morajo biti dostopni brez arhitektonskih ovir, je potrebno zagotoviti vsaj 5% parkirnih mest ali vsaj eno parkirno mesto za invalide. Določila veljajo povsod, razen v primeru, ko je možno zagotoviti parkiranje na drugih površinah. V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnosti se upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju.

93. člen

(vodovodno omrežje)

(1)   Na območjih, kjer obstaja javno vodovodno omrežje, morajo biti vsi objekti priključeni na vodovodno omrežje v skladu s pogoji upravljavca. Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju poselitve, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe, če je vodovod v zasebni lasti, ima upravljavca in vodno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo in:

·  vodni vir oskrbuje območje z manj kot 50 prebivalci s stalnim prebivališčem,

·  je letna povprečna zmogljivosti oskrbe s pitno vodo manjša od 10 m3 pitne vode na dan.

·  Na območjih, kjer ni možno zagotoviti oskrbe iz javnega vodovodnega omrežja, niti ni predvidena napeljava le-tega, si mora investitor zagotoviti skladno z vodnim dovoljenjem lasten vir vode v skladu s higienskimi in sanitarno tehničnimi pogoji Pravilnika o pitni vodi, praviloma za več objektov skupaj, sicer gradnja ni mogoča.

(2)   Predvidene vodovode se načeloma gradi ob obstoječih in predvidenih prometnih površinah tako, da je možno vzdrževanje omrežja in priključkov.

(3)   Uporabniki tehnološke vode morajo imeti zgrajene zaprte sisteme.

(4)   Za priključitev na vodovod morajo vsi uporabniki pridobiti soglasje upravljavca vodovoda.

(5)   Na vodovodnem omrežju je potrebno zgraditi hidrantno omrežje, ki mora zagotoviti zadostno požarno vodo. Na območjih, kjer ni zagotovljena zadostna količina požarne vode, se uredi požarne bazene ali druge možne izvedbe za zagotavljanje požarne vode.

94. člen

(odvajanje in čiščenje odpadnih voda)

(1)   Kanalizacijsko omrežje je namenjeno odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode iz stavb ter padavinske vode s streh in utrjenih površin, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih javnih površin.

(2)   Kanalizacija mora biti zgrajena v ločenem sistemu, razen na območjih, kjer je izveden mešan sistem kanalizacije. Obvezna je vodotesna izvedba.

(3)   Vsi obstoječi in predvideni objekti na območjih, na katerih je možna priključitev, morajo biti priključeni na kanalizacijsko omrežje v skladu s pogoji upravljavca kanalizacijskega omrežja. Po priključitvi se obstoječe greznice opustijo, očistijo in dezinficirajo.

(4)   Trase in jaški kanalizacijskih vodov morajo praviloma potekati izven vozišča, kadar to ni možno, morajo biti jaški na vozišču umeščeni izven kolesnic vozil.

(5)   Odpadne vode iz vseh obstoječih in predvidenih objektov na območjih, na katerih ni urejeno javno kanalizacijsko omrežje, je treba odvajati v male komunalne čistilne naprave. Komunalna odpadna voda se lahko zbira v nepretočni greznici, če obremenjevanje okolja zaradi nastajanja komunalne odpadne vode v stavbi ne presega 50 PE in je nepretočna greznica zgrajena v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode, njeno praznjenje pa se izvaja v skladu s predpisom občine, ki ureja občinsko gospodarsko javno službo odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Male komunalne čistilne naprave morajo biti redno vzdrževane in evidentirane pri izvajalcu javne službe za odvajanje in čiščenje odpadne vode. Praviloma morajo biti čistilne naprave umeščene v prostor tako, da bodo zadostno oddaljene od stanovanjskih površin ter tako, da lokacija omogoča morebitno razširitev oziroma nadgradnjo čistilne naprave. Iztok iz čistilne naprave mora ustrezati zakonsko določenim parametrom. Čistilna naprava mora imeti urejen ustrezen dovoz za vzdrževalna vozila upravljavca.

(6)   Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin in strešin je potrebno predvideti na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki in podobno). Čiste padavinske vode in zaledne vode se odvaja preko peskolovov v površinske odvodnike ali ponikalnice skladno z geološkim mnenjem, onesnažene padavinske vode iz utrjenih površin se očisti na lovilcih olj. Padavinske vode z zasebnih površin ne smejo pritekati na javne površine in ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje javnih površin.

(7)   Tehnološke vode se pred izpustom v javno kanalizacijsko omrežje očisti do takšne mere, da je možno nadaljnje čiščenje na javni čistilni napravi.

(8)   Odpadne vode iz gospodarskih poslopij (gnojnico ali gnojevko) se odvaja v vodotesne jame na izpraznjevanje in ne v javno kanalizacijsko omrežje.

(9)   Pri gradnji objektov je treba zagotoviti ponikanje čim večjega dela padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin. Na vseh območjih, za katera je iz strokovnih podlag (geomehansko poročilo) razvidno, da teren omogoča ponikanje, je treba območja za ponikanje umestiti na raščenem terenu parcele namenjene gradnji objekta.

95. člen

(elektroenergetsko omrežje)

(1)   Opredeljena poselitvena in druga razvojna območja, ki se bodo urejala na podlagi OPN, se bodo oskrbovala z električno energijo iz obstoječih TP. V primeru slabih napetostnih razmer oziroma povečanega odjema elektrike bo upravljavec zgradil nove TP s pripadajočimi srednje napetostnimi priključki in nizko napetostnimi vodi.

(2)   Nizko in srednje napetostno omrežje ter priključke se zgradi v podzemni oziroma kabelski izvedbi, zlasti v območjih kulturnih spomenikov in zavarovanih območij narave in njihovih vizurah ter na območju strnjene poselitve. Gradnja nadzemnega 10/20 kV in nizkonapetostnega distribucijskega omrežja je dovoljena izven naselij in v primerih, ko gradnja podzemnih vodov ni možna zaradi terenskih razmer. Pri načrtovanju nadzemnih daljnovodov se je potrebno izogniti dominantnim objektom v prostoru, izpostavljenim vrhovom in grebenom. V območjih evidentirane arheološke kulturne dediščine se trase elektroenergetskega omrežja v največji možni meri umakne izven zavarovanih območij.

(3)   Gradnje novih in rekonstrukcije obstoječih objektov in vodov elektroenergetskega omrežja so dopustne, če ne povzročajo čezmerne celotne obremenitve območja s sevanjem v skladu z veljavnimi predpisi.

(4)   V primeru posodobitve ali rekonstrukcije srednje napetostnih daljnovodov se na območju strnjene poselitve praviloma izgradi v podzemni oziroma kabelski izvedbi.

(5)   Nove gradnje za potrebe stanovanj in varovanih prostorov v varovalnem pasu daljnovodov niso dovoljene oziroma so dovoljene pod pogoji upravljavca vodov v skladu z veljavnimi predpisi.

(6)   Za priključitev objektov na elektroenergetsko distribucijsko omrežje je pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj potrebno pridobiti soglasje upravljavca.

96. člen

(plinovodno omrežje)

V Občini Gornji Grad ni plinovodnega omrežja.

97. člen

(javna razsvetljava)

(1)   Nova omrežja javne razsvetljave v naselju morajo biti podzemna. Polaganje kablov je praviloma ob cesti. Izgradnja javne razsvetljave naj se izvede enotno za celotno naselje oziroma del naselja. Dostopne ceste in hodniki za pešce z nizkimi uličnimi svetilkami, glavne ulice in ceste pa z enotno visokimi svetilkami tipske oblike. Posebno pozornost je potrebno nameniti oblikovanju oziroma izboru tipa svetilke, ki mora upoštevati obstoječe oblikovno kvalitetne rešitve, značilne za določeno okolje.

(2)   Upošteva se ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, določene s predpisi, ki urejajo svetlobno onesnaževanje okolja. Na obstoječih osvetljenih javnih površinah je obstoječe sijalke potrebno zamenjati z varčnimi. Obstoječe svetilke se preoblikuje v obliko, da je delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, enak 0%. Na javno manj obremenjenih območjih javnih površin je potrebno uvesti časovne intervale osvetlitve oziroma izklopiti posamezne svetilke.

(3)   V kolikor se na območjih naselij načrtuje ureditev javne razsvetljave površin oziroma razsvetljave objektov, se kot omilitveni ukrep:

·  načrtuje uporaba takšnih svetil, ki omogočajo osvetljavo talnih površin in ne osvetljujejo neba in širše okolice,

·  uporabijo svetila, ki ne oddajajo svetlobe v UV-spektru,

·  v drugem delu noči (24.00-5.00) ostane prižgano minimalno število luči, če je iz varnostnih razlogov to dopustno (pri osvetljevanju zunanjih površin naj se namestijo svetila na samodejni vklop/izklop),

·  upošteva določila predpisov, ki urejajo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja,

·  kot obvezen ukrep k zmanjšanju porabe električne energije se vgradijo varčne žarnice v svetilke.

98. člen

(ogrevanje in obnovljivi viri energije)

(1)   Naselje Gornji Grad je pretežno pokrito s toplovodom.

(2)   Ogrevanje objektov se lahko predvidi z individualnimi kurišči, vendar s pogojem obvezne uporabe ekološko sprejemljivih goriv: les, lesna biomasa, utekočinjen naftni plin, lahko kurilno olje, s katerimi se ne bo dodatno onesnaževalo okolja.

(3)   Za ogrevanje objektov in pripravo tople vode se lahko uporabljajo obnovljivi viri ogrevanja (sončna elektrarna, geotermalno ogrevanje ipd….). Usmerja se v izgradnjo oziroma sanacijo:

·  plusenergijskih stavb,

·  nizkoenergijskih stavb,

·  pasivnih stavb,

·  solarnih sistemov za ogrevanje,

·  toplotnih črpalk za ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode,

·  fotonapetostnih sistemov za pridobivanje električne energije iz sonca,

·  sistemov soproizvodnje električne energije in toplote.

(4)   Na območjih pozidave, kjer je predvidena visoka gostota pozidave in v primeru sočasne gradnje je možno ogrevanje iz skupne kotlovnice. Pri ogrevanju s tekočim naftnim plinom naj bodo rezervoarji locirani na vizualno neizpostavljenih mestih. V nasprotnem primeru morajo biti vkopani. Ogrevanje na ekološko nesprejemljive energente ni dopustno.

(5)   Izraba sončne energije za proizvodnjo elektrike in pripravo tople vode na objektih je možna pod pogojem, da so naprave izvedene tako, da bo njihova vizualna izpostavljenost čim manjša in ob upoštevanju veljavnih varstvenih režimov.

(6)   Gradnja malih hidroelektrarn je dopustna na krajinsko manj izpostavljenih lokacijah in sicer v okviru prenove obstoječih objektov (mlini, žage ipd). pod pogojem, da objekti ohranijo bistvene morfološke značilnosti in kvalitete vodotokov in obvodnega prostora. Gradnja na območju povirnih delih vodotokov, slapov, korit in ostalih naravnih vrednot, kjer ni mogoče zagotavljati ekološko sprejemljivega pretoka, ni dopustna. Morebitne gradnje malih hidroelektrarn je treba utemeljiti na podlagi ocen vplivov na okolje in s strani strokovne organizacije določiti ekološko sprejemljiv pretok ter potrebne ureditve in omilitvene ukrepe.

99. člen

(komunikacijsko omrežje)

(1)   Novogradnje, rekonstrukcije in priključki komunikacijskega omrežja morajo biti v naseljih zgrajeni v podzemni oziroma kabelski izvedbi. Pri prečkanju prometne infrastrukture je potrebno predvideti cevne propuste (zaščitne cevi).

(2)   Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije (bazne postaje) je treba upoštevati naslednje usmeritve in pogoje:

·  baznih postaj ni dovoljeno nameščati na stanovanjske objekte,

·  dopustno jih je umeščati zunaj stanovanjskih območij z namenskimi rabami SS, SSv, SB,

·  prednostno se objekte in naprave mobilne telefonije usmerja na lokacije, ki zagotavljajo manjši vpliv na zdravje ljudi, ohranjanje narave, okolje in kulturno dediščino,

·  objekte in naprave mobilne telefonije se umešča v prostor tako, da se jih v čim večji meri združuje v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave,

·  na izpostavljenih legah je treba zagotoviti čim manjši vpliv na vidne kvalitete prostora,

·  na zavarovana območja ohranjanja narave in kulturne dediščine se bazne postaje lahko postavlja le izjemoma, kadar ni mogoče zagotoviti primernejše lokacije, pri čemer poseg ne sme spreminjati lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo ta status in ob predhodni pridobitvi soglasja pristojnega soglasodajalca,

·  oblikovanje objektov mobilne telefonije se prilagodi prevladujočim urbanim in krajinskim značilnostim prostora (npr. barve, oblika stebrov in anten).

(3)   Kabelsko razdelilni sistem mora praviloma potekati po isti trasi kot poteka drugo komunikacijsko omrežje. Predvideni kablovodi morajo biti vkopani in praviloma v zaščitnih ceveh. Upoštevati je potrebno predpisane vertikalne in horizontalne odmike kabla CTV od ostalih komunalnih vodov.

100. člen

(ravnanje z odpadki)

(1)   Komunalne odpadke se zbira v zabojnikih znotraj parcele, namenjene gradnji. Pri novih objektih se predvidijo zbirna mesta komunalnih odpadkov tako, da niso vizualno izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz smeti.

(2)   Za ločeno zbiranje posameznih vrst odpadkov se v skladu z občinskimi predpisi, na primerno dostopnih mestih v naselju, locira zbiralnice nenevarnih frakcij (ekološki otoki). Zbiranje posebnih in nevarnih odpadkov mora biti ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in urejeno na način, ki ga predpisujejo veljavni predpisi in področni predpisi o posameznih nevarnih snoveh.

(3)   Organski odpadki naj se zbirajo in kompostirajo na ustreznih individualnih kompostih ali na urejeni kompostarni oziroma naj se ustrezno drugače ponovno uporabijo.

(4)   Odjemna mesta za odpadke na pokopališčih morajo biti praviloma urejena znotraj ograje.

(5)   Gradbene odpadke se oddaja v zbirni center za odlaganje tovrstnih odpadkov.

(6)   Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov je urejeno z ustreznimi predpisi in jih izvaja pristojna komunalna organizacija. Komunalne odpadke se odvaža na ustrezen center za ravnanje z odpadki. Pri nadaljnjem načrtovanju je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo in občinske predpise, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki.

3.4.1.3 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede varstva kulturne dediščine in ohranjanja narave

101. člen

(kulturna dediščina)

(1)   Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine.

(2)   Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine).

(3)   Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).

(4)   Gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in rekonstrukcija na objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni, če so s tem prizadete varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot.

(5)   Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.

(6)   Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.

(7)   Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.

(8)   Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi. Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne elemente spomenika je treba izdelati konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi konservatorski načrt  in usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom.

(9)   Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.

(10) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, ki so navedeni v Prilogi 2.

·      Za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:

·  tlorisna in višinska zasnova (gabariti),

·  gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,

·  oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),

·  funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,

·  sestavine in pritikline,

·  stavbno pohištvo in notranja oprema,

·  komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,

·  pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih - cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),

·  celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),

·  zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.

·  Za registrirano naselbinsko dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:

·  naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),

·  odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),

·  prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),

·  prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),

·  naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,

·  podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),

·  odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),

·  stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),

·  oprema in uporaba javnih odprtih prostorov,

·  zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.

V primeru, da pri posamezni enoti kulturne dediščine varujemo tudi zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami je potrebno upoštevati tudi PIP za registrirana arheološka najdišča.

Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem:

·  odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,

·  poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter jezer,

·  ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati,

·  gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in

·  postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.

·  Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev:

·  če ni možno najti drugih rešitev in

·  če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.

·  v primeru, da se območje urejuje z OPPN, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta.

·      Za registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:

·  avtentičnost lokacije,

·  materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,

·  vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.

·      Za drugo registrirano dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:

·  materialna substanca, ki je še ohranjena,

·  lokacija in prostorska pojavnost,

·  vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.

(11) V vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno.

(12) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu, je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje za posege po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje urejanja. Če se upravičeno domneva, da je v nepremičnini, ki je predmet posegov, neodkrita dediščina, in obstaja nevarnost, da bi z načrtovanimi posegi bilo povzročeno njeno poškodovanja ali uničenje, je treba izvesti predhodne raziskave skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Obseg in čas predhodnih raziskav dediščine določi pristojna javna služba. Za izvedbo raziskave je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo po predpisih s področja varstva kulturne dediščine

(13) Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa dela, ki se štejejo za vzdrževanje objekta skladno s predpisi s področja graditve objektov in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi odloka OPN ali drugih predpisov.

(14) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.

(15) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti.

(16) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/ investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.

(17) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.

(18) Kulturno dediščino predstavljajo tudi vsi leseni kozolci, slopna znamenja in zidane kapelice, ki se nahajajo na varovanem območju kulturne dediščine.

(19) Oblikovanje označevalnih in usmerjevalnih tabel, ulična in cestna oprema (avtobusna postajališča, ekološki otoki, koši za smeti ipd.) se na varovanih območjih oblikujejo celostno, skladno s pogoji pristojne službe za varstvo kulturne dediščine Zavoda za varstvo kulturne dediščine Celje.

102. člen

(ohranjanje narave)

(1)   Posege in dejavnosti na zavarovanih območjih, območjih naravnih vrednot, ekološko pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000), ki bi lahko pomenili trajno spremembo lastnosti le – teh, naj se ne načrtuje ali izvaja.

(2)   Na zavarovanih območjih narave je potrebno upoštevati usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo zavarovanih območij narave, ki so podani z varstvenimi režimi v sprejetih aktih o zavarovanju (Odloki občine ali države o zavarovanju). Za vse posege na varovanih območjih je potrebno pridobiti naravovarstvene pogoje in soglasje.

(3)   Z naravnimi vrednotami je treba ravnati tako, da se ne ogrozi njihovega obstoja. Posegi in dejavnosti se izvajajo na naravni vrednoti, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti. Če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti, se posegi in dejavnosti:

·  na površinski in podzemeljski geomorfološki, hidrološki in geološki naravni vrednoti izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na način, da se v čim manjši možni meri spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote. V območju, ki je enako tlorisu obsega krošnje dreves se ne izvajajo izkopi in gradbena dela; v to območje se ne posega z gradbeno mehanizacijo ter ne deponira materiala,

·  na drevesni naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne zmanjša vitalnost, ne poslabša zdravstveno stanje drevesa in se ne poslabšajo življenjske razmere na rastišču,

·  na botanični in zoološki naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere rastlin in živali, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto do takšne mere, da jim je onemogočeno dolgoročno preživetje,

·  na ekosistemski naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne spremenijo kvalitete ekosistema ter naravni procesi v njem do takšne mere, da se poruši naravno ravnovesje,

(4)   Na ekološko pomembnih območjih, ki niso tudi posebna varstvena območja, so vsi posegi in dejavnosti možni, načrtuje pa se jih tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena. Skladno s to usmeritvijo se naj posege in dejavnosti načrtuje izven najbolj občutljivih in biotsko najvrednejših delov ekološko pomembnih območij.

(5)   Na posebnih varstvenih območjih (območja Natura 2000) se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji možni meri:

·  ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst,

·  ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo,

·  ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih ali živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze kot so, zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali,

·  ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena.

(6)   Pri izvajanju in načrtovanju posegov in dejavnosti na posebnih varstvenih območjih (območja Natura 2000), se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši. Čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin tako, da se:

·  živalim prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne, ali v čim manjši možni meri, sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja,

·  rastlinam prilagodi tako, da se omogoči semenenje, naravno zasajevanje ali druge oblike razmnoževanja,

·  na posebna varstvena območja se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov.

(7)   Ob načrtovanju rekonstrukcij ali investicijsko vzdrževalnih del na odsekih cest, kjer se nahajajo evidentirani prednostni odseki (Šmiklavž– Gornji Grad,  Gornji Grad – Bočna,  Gornji Grad – Radmirje) je potrebno kot omilitveni ukrep načrtovanje prehodov in zaščitnih ograj za neovirano prehajanje dvoživk.

(8)   V postopku pridobitve gradbenega dovoljenja na območju, ki ima na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave poseben status in je treba izvesti presojo sprejemljivosti, se ta izvede v postopku izdaje naravovarstvenega soglasja.

(9)   Za vse posege na območjih ohranjanja narave je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojnega ministrstva.

(10) Pri posegih v prostor in izvajanju drugih ukrepov na območju ohranjanja narave se upoštevajo veljavna zakonodaja in predpisi.

3.4.1.4            Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede varstva okolja in naravnih dobrin

103. člen

(splošno)

(1)   Gradnje in prostorske ureditve so dopustne, če so njeni vplivi v mejah dopustnih vrednosti, dovoljenih s predpisi. Pri vseh posegih je potrebno upoštevati normativne določbe glede varovanja okolja.

(2)   Spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, energetsko varčna gradnja ter izvedba in namestitev naprav za rabo obnovljivih virov energije, za zbiranje in uporabo padavinske vode, za kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov za potrebe gospodinjstev ob pogoju, da se s tem ne poslabšajo bivalne razmere na območju, in če niso v nasprotju z režimi varovanja okolja, varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave in s krajinskimi kakovostmi

(3)   Pri načrtovanju posegov, ki lahko pomembno vplivajo na okolje in so opredeljeni v predpisih, ki urejajo področje presoje vplivov na okolje, je treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje pristojnega ministrstva.

104. člen

(varstvo zraka)

(1)   Pri načrtovanju in gradnji novih objektov upoštevati predpise za varstvo zraka in zagotoviti, da pri njihovem obratovanju ne bodo prekoračene dovoljene emisije.

(2)   Proizvodne, obrtne, stanovanjske in druge objekte se mora priključiti na ekološko čiste vire energije. Zagotovi se racionalna raba energije in izboljšanje toplotne izolacije objektov. Objekti se priključijo na daljinsko ogrevanje, kjer je to mogoče.

105. člen

(varovanje tal in plodne zemlje)

(1)   Ohranjati je treba naravne prvine v prostoru in se s posegi prilagajati reliefnim značilnostim prostora.

(2)   Investitor je v času gradnje dolžan poskrbeti za zavarovanje plodne zemlje pred uničenjem, deponirati jo mora na določeno lokacijo za njeno začasno shranjevanje in nadaljnjo uporabo. Rodovitni del tal se namensko uporabi za sanacijo degradiranih površin ali pa uporaba zemljine pri parkovnih ureditvah. Po končanih zemeljskih delih je potrebno takoj začeti s sanacijskimi in zasaditvenimi deli na razgaljenih površinah. Posege v tla je potrebno izvesti tako, da se prizadene čim manjše površine tal.

(3)   Pri načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je treba načrtovati tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo preprečili razlitje nevarnih snovi v tla.

(4)   Vse razgaljene površine naj se čim prej zatravijo ali drugače biotehnično uredijo z rastišču primernimi avtohtonimi vrstami ter vzdržujejo tako, da se prepreči zarast tujerodnih invazivnih vrst.

106. člen

(varovanje vodnih virov)

(1)   Območja varovanj vodnih virov, zavarovana z odloki, so prikazana v Prikazu stanja prostora.

(2)   Pri posegih na območja varstvenih pasov virov pitne vode se upošteva določila odlokov o varovanju vodnih virov oziroma predpisov, ki urejajo varovanje vodnih virov.

(3)   Za posege v prostor na vodovarstvenem območju je potrebno pridobiti soglasje pristojnega urada za urejanje voda.

(4)   Znotraj širših vodovarstvenih pasov vodnih virov je gradnja dovoljena ob pogoju, da so priključeni na javno kanalizacijo zaključeno s čistilno napravo zadovoljive proste kapacitete ali na malo komunalno čistilno napravo. Gradnja objektov je dovoljena tudi, če je javna kanalizacija, ki omogoča takšno priključevanje, določena kot investicija v načrtu razvojnih programov občine in v programu opremljanja zemljišč za gradnjo. Potrebno je upoštevati veljavne odloke o zavarovanju virov pitne vode, predvsem kar se tiče gnojenja tal.

107. člen

(urejanje voda)

(1)   Vodna in priobalna zemljišča so določena s posebnimi predpisi s področja varovanja voda. Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen v primerih, ki jih določa Zakon o vodah. Meja priobalnih zemljišč znaša 5 m od meje vodnega zemljišča na vodotokih II. reda (vsi vodotoki v občini). Za vsako gradnjo na vodnem ali priobalnem zemljišču je potrebno pridobiti vodno soglasje.

(2)   Za vsak poseg, ki lahko trajno ali začasno vpliva na vodni režim ali stanje voda, je treba izdelati hidrološko – hidravlično analizo in pridobiti soglasje, ki ga izda pristojni urad za urejanje voda.

(3)   Pri načrtovanju poteka trase gospodarske javne infrastrukture je potrebno predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče. Manjši odmiki od zakonsko določenih so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar na tak način, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnost brežin vodotokov.

(4)   Prečkanja vodov gospodarske javne infrastrukture pod strugo vodotokov morajo biti načrtovana tako, da se ne bo zmanjšala prevodna sposobnost struge vodotoka.

(5)   Posegi na vodovarstvena območja so dovoljeni pod pogoji, ki so določeni v pravnih aktih, s katerimi so ta območja zavarovana.

(6)   Dopustna dela in druge prostorske ureditve na vodotokih, ki imajo status naravne vrednote ali območje biotske raznovrstnosti, naj se načrtuje in izvaja v obsegu in na način, ki bo zagotavljal varstvo naravnih vrednot in biotsko raznovrstnost, predvsem ohranjanje habitatov tistih živalskih vrst in habitatnih tipov, zaradi katerih je določeno ekološko pomembno območje in posebno varstveno območje (območje Natura 2000).

(7)   Ob vseh vodotokih se ohranja obstoječa avtohtona vegetacija, na delih brežine, kjer je bila odstranjena pa se z zasaditvijo avtohtone grmovne in drevesne vegetacije ponovno vzpostavi pestra vrstna in višinska strukturiranost obvodnega pasu.

(8)   Vzdolž vodnih brežin naj se za preprečevanje širitve alohtonih (invazivnih) vrst, npr.: pelionolistne ambrozije, robinije, rudbekije, japonskega dresnika, žlezave nedotike, topinambura, velikega pajesna, kanadske zlate rozge, zagotovi izvajanje ukrepov za njihovo odstranitev in nato vzdržuje pestra strukturiranost rastišču primerne avtohtone vegetacije. Morebitno širjenje invazivnih vrst na območju, kjer se izvajajo posegi, se prepreči z njihovim sprotnim odstranjevanjem.

108. člen

(kmetijska zemljišča)

(1)   Na območju namenske rabe kmetijskih zemljišč se lahko načrtujejo dopustni objekti navedeni v prilogi 1 tega odloka ter nezahtevni in enostavni pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, navedeni v prilogi 3 tega odloka.

(2)   Na kmetijskih zemljiščih se dopusti izboljšava ekološkega stanja tal z vnosom zemeljskih izkopov in umetno pripravljenih zemljin v skladu s predpisom, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov v primeru:

·  rekultivacije tal,

·  nasipavanja zemljišč pri vzpostavitvi novega stanja tal ali

·  zaradi zapolnjevanja izkopov zaradi vzpostavitve prvotnega stanja tal.

(3)   Pri poseganju v tla je po koncu del treba izvesti sanacijska in zasaditvena dela za preprečitev erozijskih pojavov in širjenje tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst.

(4)   Kmetijska zemljišča je treba uporabljati v skladu z njihovim namenom ter preprečevati njihovo onesnaževanje ali drugačno degradiranje in onesnaževanje in jih namenjati za pridelavo zdrave, lokalno pridelane hrane.

109. člen

(gozdovi)

(1)   Na območju gozdov so dopustni posegi skladno s prilogo 1 tega odloka.

(2)   Varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim namenom so določeni s predpisi s področja gozdarstva in so prikazani v Prikazu stanja prostora. V območjih varovalnih gozdov posegi v prostor niso dovoljeni, če je iz presoje vpliva objekta na okolje razvidno, da obstoja možnost ogrožanja ekoloških funkcij gozda. Za posege v varovalni gozd je potrebno pridobiti dovoljenje ministrstva, pristojnega za gozdarstvo ter soglasje pristojne enote Zavoda za gozdove.

(3)   V večnamenskih gozdovih, ki imajo na ravni 1. stopnje poudarjeno katerokoli ekološko ali socialno funkcijo, se posegi dopustijo le v izjemnih primerih, ko so nujni in zanje ni druge možnosti, v gozdovih s poudarjenimi socialnimi funkcijami pa v primerih, ko gre za objekt, ki dopolnjuje načrtovano, poudarjeni socialni funkciji skladno rabo gozda in gozdnega prostora.

(4)   Na površinah gozdov so dopustne krčitve gozda v kmetijske namene v primerih, ki jih določajo predpisi o gozdovih. Na izkrčenih površinah za kmetijske namene se za dovoljevanje posegov v prostor smiselno uporabljajo določila PIP za kmetijska zemljišča po tem odloku.

(5)   Dostop do gozda se mora ohranjati neoviran. Ograditev gozda ni dopustna, razen v izjemnih primerih, za kar je treba pridobiti dovoljenje pristojne enote Zavoda za gozdove.

(6)   Posege in ureditve na stavbnih in vodnih zemljiščih, ki mejijo na območje gozdov, je treba načrtovati tako, da se ne posega v obstoječi gozdni rob. Za posamezne vrste objektov je treba zagotoviti naslednje najmanjše odmike:

·  gradnja stavb v pasu 25 m od gozdnega roba ni dopustna brez soglasja pristojne enote Zavoda za gozdove,

·  drugi objekti, posegi in ureditve, ki so na nivoju zemljišča, morajo biti odmaknjeni od gozdnega roba najmanj 1 m,

·  če ureditve na kmetijskih zemljiščih, ki mejijo na območja gozdov, zahtevajo objekte, morajo biti le ti odmaknjeni najmanj 4 m od gozdnega roba.

(7)   V projektni dokumentaciji je dopustno opredeliti tudi manjši odmik, če je iz soglasja pristojne enote Zavoda za gozdove razvidno, da manjši odmik ne povzroča negativnega vpliva na gozdni rob oziroma na funkcije gozdov in gozdnega prostora.

(8)   Za graditev objektov ter posege v gozd in gozdni prostor, vključno s krčitvami gozda za kmetijske namene, se pridobi soglasje pristojne enote Zavoda za gozdove, ne glede na namensko rabo, določeno s tem odlokom.

3.4.1.5 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede varstva vojnih in prikritih vojnih grobišč

110. člen

(varstvo vojnih in prikritih vojnih grobišč)

(1)   Na območju občine se nahajajo vojna in prikrita vojna grobišča, ki so razvidna iz Prikaza stanja prostora.

(2)   Na teh območjih je prepovedano spreminjati zunanji videz grobišč, poškodovati grobišča ali odtujiti njihove sestavne elemente, izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja do grobišč ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč. Za vsak poseg v območje vojnega grobišča je treba pridobiti soglasje pristojnega organa

3.4.1.6 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambne potrebe

111. člen

(zaščita pred poplavami)

(1)   Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag. Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so sestavni del Prikaza stanja prostora. Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, so sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav in podatki o poplavnih dogodkih.

(2)   Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega.

(3)   Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njo.

(4)   Ukrepi za zagotavljanje poplavne varnosti se lahko izvajajo etapno v skladu s potrjeno strokovno podlago, pri čemer mora biti ves čas izvajanja zagotovljena njihova celovitost. Po izvedbi ukrepov se v prikazu stanja prostora prikaže nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti.

(5)   Na poplavnih območjih, za katera razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževanje objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda.

(6)   Ne glede na določbe drugega in petega odstavka tega člena so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti v skladu ter pod pogoji, ki jih določajo predpisi o vodah.

112. člen

(potresna ogroženost)

Pri projektiranju objektov mora biti za zagotavljanje potresne varnosti upoštevana (kot je opredeljeno v karti potresne nevarnosti Slovenije):

·  v pretežnem delu občine se upošteva projektni pospešek tal, ki znaša 0.175 g,

·  v skrajnem zahodnem delu občine se upošteva  projektni pospešek tal, ki znaša 0.200 g.

113. člen

(erozijska in  plazljiva območja)

(1)   Erozijska območja, nastala zaradi škodljivega delovanja voda  in razredi erozijskih nevarnosti so določeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag. Erozijska območja in  razredi erozijskih nevarnosti so sestavni del Prikaza stanja prostora. Na območju razreda srednje erozijske nevarnosti je gradnja objektov izjemoma možna šele po primerni ureditvi in stabilizaciji strug potokov na vplivnem območju gradnje.

(2)   Na večini območja občine veljajo običajni, delno tudi zahtevni protierozijski zaščitni ukrepi (opozorilna karta erozije, geoportal ARSO, gis.arso.gov.si). Za vsak poseg v prostor na teh območjih se izdela geološko geomehansko poročilo. Na erozijskem območju je prepovedano:

·  poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov,

·  ogoljevanje površin,

·  krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, ki uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije,

·  zasipavanje izvirov,

·  nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih,

·  omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,

·  odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov,

·  zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,

·  odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge,

·  vlačenje lesa.

(3)   Plazljiva območja so prikazana na karti verjetnosti pojavljanja plazov (geoportal ARSO, gis.arso.gov.si). Na območjih srednje, velike in zelo velike verjetnosti pojavljanja plazov se za vsak poseg v prostor izdela geološko geomehansko poročilo.

(4)   Na plazljivih območjih se upošteva:

·  gradnja objektov na aktivno plazljivih območjih ni dopustna,

·  gradnja objektov na že saniranih plazovih je dopustna le izjemoma v primeru, da se z geološko geomehanskim elaboratom preveri vpliv novih posegov na že sanirano stanje plazu ter prilagodi mikrolokacijo predvidenega objekta,

·  na plazljivem območju in strmem terenu se ne sme posegati na zemljišče tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča.

·  prepovedano je: zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč, poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišč in dvig podzemne vode, izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča, krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešujejo plazenje zemljišč.

(5)   Na plazljivem območju in strmem terenu se ne sme posegati na zemljišče tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča. Prepovedano je:

·  zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,

·  poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišč in dvig podzemne vode,

·  izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča,

·  krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešujejo plazenje zemljišč.

(6)   Plazljiva in erozijsko nevarna območja so opozorilna. Investitor mora pridobiti mnenje organizacije s področja geomehanike tudi zunaj prikazanih območij, kadar obstaja sum, da je zemljišče plazljivo ali erozijsko nevarno.

114. člen

(zaščita pred požarom)

(1)   Pri načrtovanju predvidenih posegov je treba upoštevati predpise, ki urejajo zaščito pred požarom. Pri vseh posegih je treba upoštevati pogoje za varen umik ljudi in premoženja.

(2)   Objekti morajo biti praviloma toliko odmaknjeni med seboj, da je onemogočen prenos požara z objekta na objekt. Razpored objektov in dovoznih poti mora biti takšen, da omogoča nemoteno posredovanje intervencijskih vozil in možnost evakuacije. Zagotovi se zadostno količino vode za gašenje.

(3)   Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu - zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu - študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.

115. člen

(obramba in zaščita)

(1)   Na območju možne izključne rabe za potrebe obrambe Vivodnik se s posegi ne sme onemogočati uporabe območja v vojnem ali izrednem stanju, v krizi ter v miru za usposabljanje, oziroma so posegi lahko takšni, da se uporaba območja za potrebe obrambe lahko v teh primerih takoj vzpostavi. Za posege v prostor na območju možne izključne rabe za potrebe obrambe je treba predhodno pridobiti soglasje ministrstva pristojnega za obrambo.

(2)   Obrambne dejavnosti na teh lokacijah ne smejo povzročati negativnih vplivov na okolje, ki bi presegli dovoljene ravni oziroma zmanjševali potenciale za druge rabe in dejavnosti v prostoru. Upoštevati je potrebno omilitvene ukrepe:

·  v vodna telesa na območju (kali) se ne posega.

·  kolesnice in podobne kotanje, ki bodo nastajale ob uporabi težke mehanizacije in bi lahko zadrževale vodo, je potrebno sproti zasipavati, saj bi lahko v nasprotnem primeru privabile osebke hribskih urhov, kar bi ob nadaljnjih aktivnostih pomenilo uničenje teh osebkov ter vplivalo na lokalno subpopulacijo. Pozornost izvedbe ukrepa je potrebno nameniti v času parjenja vrste, ki poteka od sredine aprila do začetka avgusta.

·  za dovozne poti naj se v čim večji meri uporablja obstoječa infrastruktura.

·  dejavnosti, ki bi lahko ogrozile ali celo uničile geomorfološke tvorbe (jame, vhode v jame, drugo) na območju niso dovoljene (npr: eksplozije).

·  terenske aktivnost z aktivno udeležbo več oseb naj se ne izvajajo v obdobju od začetka maja do konca junija.

·  odstranjevanje zemljine ali prekopavanje širšega območja (območje trajnih travišč) za potrebe urjenja niso dopustne.

·  možne so postavitev začasnih mobilnih vadbenih elementov, ki se po končani vadbi lahko odstranijo brez večjega posega v zemljino. Take aktivnosti v nočnem času niso dovoljene; natančneje, spomladi, poleti in jeseni od 20:00 do 6:00, pozimi od 18:00 do 6:00.

·  dodatno osvetljevanje mobilnih objektov ni dovoljeno. Dejavnosti kot so označevanje vadbenih poligonov ali prometna signalizacija, se izvedejo tako, da se ne poškoduje gozdnega drevja. Pritrjevanje označb na drevje z žeblji, vijaki ipd. ni dovoljeno. Po opravljenih aktivnostih na območju se mora odstraniti vso signalizacijsko opremo in odpadke nastale pri aktivnostih ter vrniti območje v prvotno stanje. Vse morebitne poškodbe na gozdnih tleh in gozdnih prometnicah, ki bi lahko povzročile erozijske procese, se morajo po opravljenih aktivnostih sanirati.

·  v primeru obilnejših padavin in razmočenega zemljišča se zaradi nevarnosti poškodb tal aktivnosti prestavi na kasnejši, vremensko ugodnejši termin.

·  na območju možne izključne rabe se ne sme sekati, odstranjevati, ali poškodovati drevja. Dovoljeno ni niti, spreminjati vrstne sestave travne ruše ali kakršnokoli vnašanje kemikalij, olj, maziv ipd.

·  na obravnavanem območju je prepovedano nameščanje kakršnihkoli stalnih naprav ali objektov ter spreminjanje reliefnih razmer (npr: nasipavanje, gramoziranje ali drugo utrjevanje poti).

(3)   Zaklonišča se gradijo v objektih, določenih s predpisi.

3.4.1.7 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja

116. člen

(varstvo pred onesnaženjem zraka)

(1)   Pri načrtovanju in gradnji novih objektov je potrebno upoštevati predpise za varstvo zraka in zagotoviti, da pri njihovem obratovanju ne bodo prekoračene dovoljene emisije.

(2)   Vse nove pomembne vire onesnaževanja zraka se umesti v gospodarske cone.

(3)   Proizvodne, obrtne, stanovanjske in druge objekte se mora priključiti na ekološko čiste vire energije. Zagotovi se racionalna raba energije in izboljšanje toplotne izolacije objektov. Objekti se priključijo na daljinsko ogrevanje, kjer je to mogoče.

(4)   S primernimi oddaljenostmi virov vonjav kot so kompostarne, bioplinarne se zagotovi, da je zunanji rob območja od stanovanjskih, gostinskih, upravnih, pisarniških in trgovinskih stavb, stavb za kulturo in razvedrilo, za izobraževanje, zdravstvo in šport ter športne rekreacijskih površin oddaljen najmanj 300 m oziroma 500 m pri odprtem kompostiranju. Za nove objekte namenjene za rejo živali, ki so viri vonjav in širitvi takih objektov pa je s strokovno študijo treba preveriti vplivno območje in jih umestiti v primerno oddaljenost od zgoraj navedenih območij, pri reji in skladiščenju ter prevozu gnoja pa je obvezna uporaba tehnoloških postopkov, ki preprečuje obremenjevanje okolja z neprijetnimi vonjavami.

117. člen

(varstvo pred hrupom)

(1)   Varstvo pred hrupom v občini je opredeljeno na podlagi posameznih območij osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora. Območja varstva pred hrupom so določena v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju in sicer:

·  I. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine na mirnih območjih na prostem, ki potrebujejo povečano varstvo pred hrupom;

·  II. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa;

·  III. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih so dopustni z vidika hrupa manj moteči posegi v okolje;

·  IV. stopnja varstva pred hrupom je določena za stavbe na površinah podrobnejše namenske rabe, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa.

(2)   Na stavbnih zemljiščih se, v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, določa III. stopnja varstva pred hrupom. Izjeme so območja, kjer velja:

a) II. stopnja varstva pred hrupom:

·  na območju stanovanjskih površin  (SS) in sicer v naslednjih EUP:  GG-15, GG-16, GG-18, GG-19, GG-31, GG-33, GG-41, GG-42,

·  na območju stanovanjskih površin za posebne namene (SB) in sicer v EUP  GG-17,

·  na območju površin počitniških hiš in sicer v EUP GG-44,

·  na posebnem območju, ki je namenjeno površini za turizem (BT) in sicer v naslednjih EUP:  GG-32, GG-45, GG-47, GG-48, DO-5, DO-4.

b) IV. stopnja varstva pred hrupom na naslednjih površinah:

·  na območju proizvodnih dejavnosti (IG),

·  na območju prometne infrastrukture (PC, PO),

·  na območju energetske infrastrukture (E) komunikacijske infrastrukture (T) in na območju okoljske infrastrukture (O),

·  na območju mineralnih surovin (LN),

·  na območju kmetijskih zemljišč (K1 in K2), razen na mirnem območju na prostem.

(3)   Novogradnje in nove dejavnosti, spremembe namembnosti in rekonstrukcije obstoječih objektov je treba locirati tako, da ravni hrupa ne presegajo mejnih vrednosti, določenih z Uredbo o mejnih vrednosti kazalcev hrupa v okolju glede na PNRP iz 2. točke tega člena.

(4)   Izvedba protihrupnih ukrepov na območjih gradnje in obratovanja je obveznost povzročiteljev vira hrupa pri čemer imajo aktivni ukrepi prednost pred izvedbo pasivnih protihrupnih ukrepov.

(5)   Med izvajanjem gradbenih del je potrebno upoštevati ukrepe za varstvo pred hrupom:

·  zagotovi se uporaba delovnih naprav in gradbenih strojev, ki so izdelane v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev,

·  hrupna gradbena dela naj potekajo le v dnevnem času med 6. uro zjutraj in 18. uro zvečer.

(6)   Vse nove pomembne proizvodne ali industrijske vire hrupa se umesti v gospodarske cone

(7)   V IV. stopnji varstva pred hrupom je treba vse obstoječe stanovanjske objekte varovati ali urejati pod pogoji za III. stopnjo varstva pred hrupom.  Umeščanje novih stanovanjskih objektov v takšna območja ni dopustno.

(8)   V posamezne enote urejanja prostora se lahko umeščajo le tiste dejavnosti, ki so dopustne v skladu s prostorskimi izvedbenimi pogoji, določenimi v tem odloku.

(9)   Uporaba zvočnih naprav na shodih in prireditvah, ki se izvajajo na prostem, v odprtem prostoru stavbe ali na odprti ali nepokriti površini objekta oziroma stavbe, je pogojena z zahtevami veljavnih predpisov.  Za uporabo zvočne naprave na prireditvi mora organizator prireditve pridobiti dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom v skladu s 94. členom Zakona o varstvu okolja.

(10) Uporaba zvočnih naprav na shodih in prireditvah, ki povzročajo čezmerno obremenitev s hrupom, ni dovoljena na območjih, kjer sta določeni I. in II. stopnja varstva pred hrupom. Izjemoma je to možno v dnevnem in večernem času na posebnih površinah za prireditve ali shode, ki jih določa prostorski akt ali režim varstva narave. Določbe tega člena ne veljajo za hrup, ki ga povzroča hrupu izpostavljen človek sam, ki nastane zaradi del v gospodinjstvih, zaradi vojaških, obrambnih ali zaščitnih dejavnosti, pri reševanju  in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah ter pri izvajanju medicinske, policijske in druge pomoči.

118. člen

(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)

(1)   Vir elektromagnetnega sevanja so visokonapetostni transformator, razdelilna transformatorska postaja, nadzemni ali podzemni vod za prenos električne energije, odprt oddajni sistem za brezžično komunikacijo, radijski ali televizijski oddajnik, radar ali druga naprava ali objekt, katerega uporaba ali obratovanje obremenjuje okolje.

(2)   Novogradnja objekta, ki je vir elektromagnetnega sevanja ali rekonstrukcija obstoječega objekta ali naprave, ki je vir sevanja, ne sme povzročiti čezmerne obremenitve okolja, kot jih določajo predpisi, ki urejajo elektromagnetno sevanje v naravnem in življenjskem okolju. Pri načrtovanju posegov, ki lahko pomembno vplivajo na okolje in so opredeljeni v predpisih, je treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje pristojnega ministrstva.

(3)   Glede na občutljivost posameznega območja naravnega ali življenjskega okolja za učinke elektromagnetnega polja, ki jih povzročajo viri sevanja, sta določeni I. in II. stopnja varstva pred sevanjem.

·  I. stopnja varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem. I. območje je območje bolnišnic, zdravilišč, okrevališč ter turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, čisto stanovanjsko območje, območje objektov vzgojnovarstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti, ter tisti predeli območja, namenjenega kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjeni bivanju.

·  II. stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. II. območje je zlasti območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti ter vsa druga območja, ki niso v prejšnjem odstavku določena kot I. območje.

·  II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki so v I. območju namenjene javnemu cestnemu ali železniškemu prometu.

119. člen

(varstvo pred svetlobnim onesnaženjem)

(1)   Pri osvetljevanju objektov in javnih površin je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, določene s predpisi, ki urejajo svetlobno onesnaževanje okolja. Za osvetlitev se uporablja svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0%. Obstoječe sijalke je potrebno zamenjati z varčnimi. Na javno manj obremenjenih območjih javnih površin je potrebno uvesti časovne intervale osvetlitve oziroma izklopiti posamezne svetilke. Kot obvezen ukrep k zmanjšanju porabe električne energije se v svetilke vgradijo varčne žarnice.

(2)   Osvetlitev, ki jo povzročajo umetni viri svetlobe na prostem, na oknih varovanih prostorov ne sme presegati mejnih vrednosti določenih v predpisih, ki urejajo svetlobno onesnaženje.

(3)   Vsa obstoječa svetila, na prostem in porabo električne energije je treba uskladiti s predpisi, ki urejajo svetlobno onesnaženje.

120. člen

(zagotavljanje zdravstvenih zahtev v zvezi z osvetlitvijo, osončenjem in kakovostjo bivanja)

(1)   Pri umeščanju novih stavb je potrebno zagotavljati ustrezne medsebojne odmike ter ustrezno osončenje bivalnih prostorov v skladu s predpisi in s tem odlokom.

(2)   Pri vseh stanovanjskih bivalnih prostorih (bivalna kuhinja, dnevna soba, otroška soba) se zagotovi minimalno zahtevano osončenje.  V teh prostorih je potrebno zagotoviti naravno osončenje v času od sončnega vzhoda do sončnega zahoda:

·  na dan 21. 12. – najmanj 1 uro,

·  na dan 21. 3. in na dan 21. 9. – najmanj 3 ure.

(3)   Za večino prebivalstva se zagotovi oskrba s kakovostno pitno vodo.

(4)   Na območju poselitve se zagotavlja ustrezen delež površin namenjenih za šport in rekreacijo, pridelavo lokalne zdrave pridelane hrane in spodbuja zdrav življenjski slog bivanja.

(5)   Zagotovi se kolesarske povezave med naselji.

121. člen

(arhitektonske ovire)

Pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju vseh vrst objektov v javni rabi in pri večstanovanjskih stavbah se zagotovi dostop brez arhitekturnih ovir.

122. člen

 (spremljanje stanja okolja za zagotavljanje zdravja ljudi)

Občina skladno s predpisi zagotovi spremljanje stanja okolja za kazalce, navedene v okoljskem poročilu in sicer:

3.4.2   PODROBNEJŠI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI

123. člen

(podrobnejši PIP)

Podrobnejši PIP so opredeljeni za določene EUP in veljajo poleg splošnih PIP, razen kadar jih izrecno spreminjajo. Podrobnejši PIP so opredeljeni v prilogi 2.

3.4.3   PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI NA OBMOČJIH PREDVIDENIH OPPN

124. člen

(splošni pogoji za urejanje na območjih predvidenih OPPN)

(1)   Za EUP, kjer je predvidena izdelava OPPN, so določeni PIP, ki veljajo do njegovega sprejema in usmeritve za izdelavo OPPN in so opredeljeni v prilogi 2.

(2)   Za EUP, kjer je predvidena izdelava OPPN, se praviloma pripravi po en OPPN, lahko pa tudi več OPPN ob zagotovilu, da posamezni OPPN vključuje prostorsko in funkcionalno smiselno zaključeno enoto (vključno s predvidenimi zelenimi površinami in gospodarsko javno infrastrukturo). Lahko se izdela en OPPN na več EUP skupaj.

125. člen

(pogoji za pripravo OPPN, ki niso določeni s tem odlokom)

Kriteriji za določanje prostorskih ureditev, za katere se izdela OPPN, pa le ta s tem OPN še ni predviden:

·  gradnja objektov z enim ali dvema stanovanjema, kadar gre za več kot osem objektov ali za površino, ki presega 1,0 ha,

·  gradnja objektov z več stanovanji in objektov za posebne oblike bivanja, kadar je kapaciteta objekta več kot 6 stanovanj,

·  kamp nad 0,50 ha,

·  umestitev cest in ostale GJI, kadar le ta predstavlja javni interes.

126. člen

(dopustni posegi na območjih, kjer je predvidena izdelava OPPN)

Na območjih, kjer je predvidena izdelava OPPN, so do izdelave OPPN dopustni naslednji posegi, če ni drugače opredeljeno v prilogi 2:

·  vzdrževanje objektov:

·  redno vzdrževanje,

·  vzdrževalna dela v javno korist,

·  gradnje skladno z opredelitvijo po območjih podrobnejše namenske rabe:

·  dozidave obstoječih objektov,

·  nadzidave objektov dopustnih gabaritov za vrsto obstoječega objekta,

·  rekonstrukcije objektov,

·  odstranitve objektov in novogradnja iste namembnosti na mestu odstranjenega objekta,

·  gradnja in postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov, ki predstavljajo dopolnilne objekte k že izgrajenemu objektu na parceli namenjeni gradnji skladno z opredelitvijo po posameznih namenskih rabah,

·  sprememba namembnosti:

·  spremembe namembnosti so možne za dejavnosti, ki so v skladu z namembnostjo območja namenske rabe ali EUP, ob upoštevanju normativov za varstvo okolja,

·  gospodarska javna infrastruktura:

·  redno vzdrževanje, obnavljanje, rekonstrukcije in novogradnje ter odstranitve objektov za potrebe gospodarske javne infrastrukture in drugih omrežij in objektov komunale, energetike, prometa in zvez in drugo.

4 PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

127. člen

(stopnja natančnosti mej, dopustna odstopanja)

(1)   Meje EUP in NRP so določene na zemljiško katastrskem prikazu. Položajna natančnost mej EUP in NRP je enaka položajni natančnosti zemljiškega katastra, v kolikor meja sovpada s parcelno mejo. V kolikor meje ne sovpadajo s parcelno mejo, je položajna natančnost meje odvisna od razlik med položajno natančnostjo topografskih in digitalnih ortofoto načrtov in zemljiško katastrskem prikazu na območju obravnavane meje.

(2)   Drugi grafični prikazi iz tega odloka so pripravljeni na podlagi podatkov o prikazu stanja prostora (GJI, varstveni režimi ipd), ki so pretežno določeni na podlagi topografskih in digitalnih ortofoto načrtov različnih meril. Njihova položajna natančnost je različna in se praviloma razlikuje od položajne natančnosti zemljiškega katastra.

(3)   V OPN so površine cest in vodotokov prikazane po parcelah zemljiškega katastrskega prikaza in na posameznih območjih zgolj kot prikaz GJI v karti Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture. Te površine so po veljavni zakonodaji opredeljene kot javno dobro za zagotavljanje javnega interesa. Dejansko stanje prometne infrastrukture se ugotavlja na terenu in na podlagi izmere dejanskega stanja. Pri poseganju v prostor je na parcelah, ki mejijo na površine cest, potrebno pridobiti soglasje pristojnega upravljavca, ki na podlagi dejanskega stanja v prostoru presoja o sprejemljivosti posameznih posegov v prostor.

(4)   V primerih, ko zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti različnih podatkov meje, prikazane v tem aktu, odstopajo od dejanskega stanja v naravi in s tem onemogočajo izvedbo gradnje v skladu s tem aktom, je potrebna interpretacija natančnosti zemljiškega katastra v odnosu na uporabljene topografske podatke. Praviloma je potrebno izvesti postopek ureditve meje ali drug predpisan geodetski postopek, s katerim se položajno nenatančen podatek nedvoumno locira v prostoru.   Interpretacijo, s katero se nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane gradnje s tem prostorskim aktom in stanjem v prostoru poda občinska služba, pristojna za urejanje prostora.

128. člen

(veljavni prostorski izvedbeni akti)

(1)   Na območjih za katere veljajo sprejeti IPA, veljajo vsi pogoji, ki jih ti akti določajo. Te EUP so razvidne iz priloge 2.

(2)   IPA, ki po sprejetju OPN ostanejo v veljavi, so:

Zazidalni načrti:

·  Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu obrtno-stanovanjske cone Spodnji trg v naselju Gornji Grad (Uradno glasilo zgornjesavinjskih občin, št. 3/04) v območju EUP GG-25,

·  Odlok o zazidalnem načrtu športnih igrišč osnovne šole Frana Kocbeka v Gornjem Gradu (Uradno glasilo zgornjesavinjskih občin, št. 3/1999, 15/2009, 2/2010).

·  Občinski lokacijski načrti:

·  Odlok o  lokacijskem načrtu Tičjek II (Uradno glasilo zgornjesavinjskih občin, št. 13/2006).

·  Občinski podrobni prostorski načrti:

·  Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za kamnolom Lenart pri Gornjem Gradu (Uradno glasilo zgornjesavinjskih občin, št. 15/2009),

·  Odlok o  občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Ravni (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 38/2012).

·  Ureditveni načrt:

·  Odlok o ureditvenem načrtu za odlagališče nenevarnih komunalnih odpadkov Podhom (Uradno glasilo zgornjesavinjskih občin, št. 11/2003) v območju EUP BO-12.

(3)   Do sprejema posameznih OPPN v EUP GG-1, GG-2, GG-3, GG-4, GG-5, GG-7, GG-13, GG-19, GG-28 in GG-35  ostaja v veljavi Odlok o ureditvenem načrtu prenove starega jedra Gornji Grad (Uradno glasilo zgornjesavinjskih občin, št. 8/96, 8/04). Po sprejemu posameznega OPPN preneha veljavnost navedenega ureditvenega načrta v območju tangirane EUP.

129. člen

(prenehanje veljavnosti prostorskih planskih in izvedbenih aktov)

(1)   Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati prostorski planski akt za območje občine Gornji Grad, to je Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Mozirje za obdobje od leta 1986 do leta 2000, dopolnjenega leta 1989 in srednjeročnega družbenega plana občine Mozirje za obdobje od leta 1986 do leta 1990, usklajenega leta 1989, za območje občine Gornji Grad – dopolnitev v letu 2002 (Uradno glasilo zgornjesavinjskih občin, št. 2/2002).

(2)   Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji IPA za območje občine Gornji Grad:

·  Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za dele naselij Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Ljubno, Luče in Gornji Grad (Uradni list RS, št. 66/1993, 8/2000) na območju Občine Gornji Grad,

·  Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih Okolice občine Gornji Grad (Uradno glasilo zgornjesavinjskih občin, št. 5/2006, 11/2010),

·  Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu obrtno-stanovanjske cone Spodnji trg v naselju Gornji Grad (Uradno glasilo zgornjesavinjskih občin, št. 3/04) zunaj območja EUP GG-25,

·  Odlok o zazidalnem načrtu stanovanjske cone "Tičjek" v naselju Gornji Grad (Uradni list RS, št. 47/1994),

·  Odlok o ureditvenem načrtu za odlagališče nenevarnih komunalnih odpadkov Podhom (Uradno glasilo zgornjesavinjskih občin, št. 11/2003) zunaj območja EUP BO-12.

130. člen

(dokončanje postopkov za pridobitev gradbenega dovoljenja)

(1)   Vsi postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se dokončajo po določbah do sedaj veljavnih IPA.

(2)   Z uveljavitvijo novih predpisov in podzakonskih aktov se le-ti smiselno upoštevajo.

131. člen

(vpogled in hramba)

OPN je v času uradnih ur na vpogled na sedežu Občine Gornji Grad. Arhivski izvod se hrani tudi na Upravni enoti Mozirje in ministrstvu, pristojnem za urejanje prostora.

132. člen

(veljavnost)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 03201-0025/2014-2018-3

Datum: 19.4.2018

Priloge:

·  Priloga 1:       PIP za posamezna območja podrobnejše namenske rabe

·  Priloga 2:       Podrobnejši PIP za posamezna območja EUP in PIP na območjih predvidenih OPPN

·  Priloga 3:       Vrste dopustnih gradenj nezahtevnih in enostavnih objektov po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe prostora