Na podlagi 5. odstavka 61. člena in v povezavi s 3. alinejo 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07) in ZVO-1B (Ur. l. RS, št. 70/08) ter 17. člena Statuta Občine Kidričevo(Ur.l. RS, št. 10/04 in 58/05) je Občinski svet Občine Kidričevo na svoji 28. redni seji dne 8. 7. 2010  sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA DEL OBMOČJA  P16 - S4 NJIVERCE I (SEVER)

I.       UVODNE DOLOČBE

1. člen

S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za del območja P16 – S4 Njiverce I (sever) v Občini Kidričevo, ki ga je izdelal Komunaprojekt d.d. Maribor pod številko projekta  9060/04 v juniju  2010 (v nadaljnjem besedilu OPPN).

2. člen

            OPPN obsega besedilo in kartografski del. Izdelan je v digitalni in analogni obliki.

            Sestavljen je iz naslednjih delov:

A) BESEDILO

B) KARTOGRAFSKI DEL

C) PRILOGE

Priloge OPPN so:

-        izvleček iz strateškega prostorskega akta

-        prikaz stanja prostora

-        strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta

-        povzetek za javnost

-        spis postopka

-        smernice in mnenja

II.     OPIS MEJE OBMOČJA

3. člen

(1) Ureditveno območje OPPN se nahaja ob severnem robu strnjenega naselja Njiverce. Obstoječa pozidava na južnem robu območja je pretežno stanovanjska, na zahodni strani je območje omejeno z regionalno cesto R2-432 Kidričevo – Majšperk. Na severni in vzhodni strani se zemljišče dotika gozda.

(2) V ureditveno območje OPPN so v celoti oz. delno vključene parcele št. 722/1, 722/4, 723/1, 723/2, 723/3, 723/4, 723/5, 724/2, 724/3, 724/4, 724/5, 725/14, 725/17, 725/18, 725/19, 725/20, 725/26 - del,  vse v k.o. Gerečja vas.

(3) Meja obodne parcelacije območja P16 – S4 Njiverce I (sever):

Izhodišče je v severovzhodnem vogalu parcele št. 722/1, pri stiku s parcelama 721/1 in 722/1. Od izhodišča poteka meja v smeri proti jugovzhodu, po severovzhodnih mejah parcel 722/1, 723/5, vse do skupnega stičišča parcele 722/2 in 723/5. Od tukaj dalje poteka meja po v smeri proti vzhodu po meji parcele št. 723/5, do skupnega stičišča parcel 722/2, 723/5 in 723/6. Nato se meja obrne proti jugovzhodu in poteka po severovzhodnih mejah parcel 723/5, 724/5 in 725/19 do skupnega stičišča parcel 725/19 in 726/3. V tej točki se obrne proti zahodu in poteka po južnem robu parcele 725/19 do skupnega stičišča parcel 725/19, 726/19, 725/18. Od tukaj dalje poteka meja v smeri proti severu po vzhodnem robu parcele 725/18 do stičišča s parcelo 725/4. V tej točki se obrne proti zahodu in poteka po severnem robu parcel 725/18 in 725/17 do skupnega stičišč  parcel 725/17 in 725/29. V tej točki se obrne proti jugu in poteka do skupnega stičišča parcel 725/17, 725/12 in 725/20. V tej točki se meja obrne proti jugozahodu in poteka po jugozahodnem robu parcele 725/20 do skupnega stičišča parcel 725/7, 725/20 in 725/16. V tej točki se obrne proti severovzhodu in poteka ob severovzhodnem robu parcele št. 725/16 do skupnega stičišča parcel 724/5 in 725/16. V tej točki se obrne proti  jugozahodu in poteka po jugozahodnem robu parcel 724/5, 724/4, 724/2, 724/3  in preko parcele 725/26 do skupnega stičišča parcel 725/26 in 1172/2 (približno na polovici skupne meje). Od te točke naprej se obrne proti severu  in poteka po meji parcele št. 725/26, 723/1, 722/3 in 722/1 do skupnega stičišča parcel 722/1, 721/1 in 1172/2; tukaj se obrne in poteka proti severovzhodu po severovzhodni meji parcele št. 722/1 do izhodišča, kjer se meja OPPN tudi zaključi. Vse naštete parcele se nahajajo v k.o.  Gerečja vas.

(4) Velikost ureditvenega območja znotraj opisane meje je cca. 3,81  ha.

III.    FUNKCIJE OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO GRADNJE TER URBANISTIČNE OMEJITVE

4. člen

Območje je v veljavnih planskih aktih občine (zadnje spremembe sprejete z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin Dolgoročnega plana Občine Ptuj za obdobje 1986-2000 in Srednjeročnega plana Občine Ptuj za obdobje 1986-1990, za območje Občine Kidričevo, dopolnjenih v letu 2001 (Ur. l. RS, št. 83/04 in 46/05 - popravek) ter Uredbo o državnem lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Slivnica – Draženci (Ur. l. RS, št. 73/05) in Uredbo o državnem prostorskem načrtu za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge Pragersko – Hodoš (Ur. l. RS, št. 51/09); v nadaljevanju: (-veljavni planski akti) v celoti opredeljeno kot gradbene parcele in je namenjeno gradnji stanovanj, dejavnostim javne infrastrukture in storitvenim dejavnostim, ki služijo prebivalcem na območju ter delno zelenim površinam. Območje je na zahodni strani navezano na regionalno cesto R2-432 Kidričevo – Majšperk, na vzhodni strani pa na lokalno cesto Njiverce – Gerečja vas.

5. člen

Pogoji za izrabo območja

Na južni strani pozidave je potrebno posebno pozornost nameniti sozvočju nove stanovanjske pozidave z obstoječo zazidavo in oblikovanju kakovostne stanovanjske soseske, na zahodni strani pa umestitvi poslovno  storitvenega in poslovno stanovanjskih objektov znotraj predvidenih gradbenih črt in gradbenih mej.

Posegi v prostor

V območju so možni sledeči posegi:

-        gradnja novih objektov, naprav in omrežij,

-        vzdrževanje objektov (redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela, vzdrževalna dela v javno korist),

-        spremembe namembnosti objektov, ureditev zelenih površin.

6. člen

Urbanistične omejitve

V območju obdelave veljajo naslednje urbanistične omejitve, ki so prikazane v grafičnem delu:

-        gradbena črta je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni novozgrajeni objekti, dovoljeni so le manjši odmiki delov fasad (balkoni, nadstreški in podobno),

-        gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost,

-        maksimalna etažnost je oznaka, ki podaja največje število etaž novogradenj in se izraža kot  oznaka kleti, pritličja in števila nadstropij nad njimi,

-        namembnost objekta je oznaka objekta z barvno šrafuro (list št. 3), objekti v območju so lahko namenjeni stanovanjskim dejavnostim, poslovno stanovanjskim dejavnostim in poslovno storitvenim dejavnostim, pri čemer se kot poslovne dejavnosti po tem odloku štejejo dejavnosti, ki so razvidne iz 8. člena tega odloka,

-        faktor izrabe (FIZ) je  razmerje med bruto etažno površino objektov nad kletjo in velikostjo območja; v območju znaša 0,39,

-        faktor pozidanosti je razmerje med pozidano površino in velikostjo območja; v območju znaša 0,187.

7. člen

Koncept, poimenovanje objektov in lega v prostoru

(1) Objekti in pozidave v območju se delijo na pozidavo zahodnega dela – ob  regionalni cesti R2-432 Kidričevo – Majšperk in območje pozidave stanovanjskih objektov – v osrednjem delu in vzhodnem delu območja

(2) Tipi objektov in njihova namembnost:

objekt A, A1 – stanovanjsko poslovni objekt,

objekt B – poslovno storitveni objekt,

objekti C1, C2, C3, C4, C5, C6, C7, C8, C9, C10, C11, C12, C13, C14 – posamezni stanovanjski objekti – enodružinske hiše,

objekti D1, D2, D3, D4, D5, D6, D7, D8, D9, D10, D11, D12, D13, D14, D15, D16, D17, D18 – posamezni stanovanjski objekti – dvojčki.

(3) Natančna lega in oznaka objektov je razvidna iz grafičnih prilog OPPN (list številka 3 – Ureditvena situacija).

IV.     MERILA IN POGOJI ZA GRADNJO OBJEKTOV

8. člen

(1) Vrste objektov:

-        stanovanjski objekti (enostanovanjske in dvostanovanjske stavbe),

-        poslovno storitveni objekti,

-        stanovanjsko poslovni objekti.

(2) Vrste dopustnih dejavnosti v objektih:

-        stanovanja,

-        mirne storitvene dejavnosti,

-        poslovne dejavnosti,

-        upravni prostori,

-        osebne storitvene dejavnosti.

V.      FUNKCIONALNA IN OBLIKOVNA MERILA TER POGOJI

9. člen

(1) Pri oblikovanju objektov je potrebno posebno pozornost posvetiti oblikovanju objektov, ki naj bodo v sozvočju s podobo naselja Kidričevo, ki je kompleksno načrtovano ter organizirano grajeno mesto v gozdu. To prepoznavnost je potrebno ohranjati. Zasnovo novih objektov je potrebno načrtovati tako, da le-ti dopolnjujejo obstoječe.

(2) Objekti se morajo oblikovno prilagoditi veduti na severovzhodni rob pozidave obstoječega naselja.

(3) Maksimalne tlorisne velikosti objektov in gabariti so razvidni iz karte številka 3 (ureditvena situacija) v digitalni in analogni obliki.

(4) Vhodi v objekte se natančno določijo pri projektiranju objektov, nanje je potrebno navezati bližino parkirnih mest za invalide v skladu s predpisi.

Objekt A – stanovanjsko poslovni objekt:

-        gradnja stanovanjsko poslovnega objekta, tlorisne velikosti 16 m x 33 m, v skladu z maksimalnim horizontalnim gabaritom, ki je podan v količbeni situaciji,

-        streha objekta je dvokapnica naklona 25o - 45o, opečna kritina ali kritina podobne barve,

-        streha nad samostojno stoječo garažo ali nadstreškom, namenjenim za zaščito osebnih motornih vozil, je lahko tudi ravna ali izvedena v minimalnem naklonu,

-        maksimalna etažnost objekta: K+P+2, pri etažah so upoštevane standardne višine poslovnih in stanovanjskih etaž, ki ne smejo presegati  3 m bruto za stanovanjsko etažo in 4,5 m bruto za poslovno etažo,

-        objekt je potrebno odmakniti za najmanj 4 m od parcelne meje, v skladu z ureditveno  in količbeno situacijo,

-        velikost gradbene parcele znaša 1.544 m2.

Objekt A1 – stanovanjsko poslovni objekt:

-        gradnja stanovanjsko poslovnega objekta, tlorisne velikosti 16 m x 27,5 m, v skladu z maksimalnim horizontalnim gabaritom, ki je podan v količbeni situaciji,

-        streha objekta je dvokapnica naklona 25o - 45o, opečna kritina ali kritina podobne barve,

-        streha nad samostojno stoječo garažo ali nadstreškom, namenjenim za zaščito osebnih motornih vozil, je lahko tudi ravna ali izvedena v minimalnem naklonu,

-        maksimalna etažnost objekta: K+P+1, pri etažah so upoštevane standardne višine poslovnih in stanovanjskih etaž, ki ne smejo presegati 3 m bruto za stanovanjsko etažo in 4,5 m bruto za poslovno etažo,

-        objekt je potrebno odmakniti za najmanj 4 m od parcelne meje, v skladu z ureditveno in količbeno situacijo,

-        velikost gradbene parcele znaša 842 m2.

Objekt B – poslovno storitveni objekt:

-        gradnja poslovno storitvenega objekta, tlorisne velikosti 12 m x 26,5 m v skladu z maksimalnim horizontalnim gabaritom, ki je podan v količbeni situaciji,

-        streha objekta je dvokapnica naklona 25o - 45o, opečna kritina ali kritina podobne barve,

-        streha nad samostojno stoječo garažo ali nadstreškom, namenjenim za zaščito osebnih motornih vozil, je lahko tudi ravna ali izvedena v minimalnem naklonu,

-        maksimalna etažnost objekta: K+P+1, ki ne sme presegati 4,5 m bruto za poslovno etažo,

-        objekt je potrebno odmakniti za najmanj 4 m od parcelne meje, v skladu z ureditveno in količbeno situacijo,

-        velikost gradbene parcele znaša 635 m2.

Objekti C1, C2, C3, C4, C5, C6, C7, C8, C9, C10, C11, C12, C13, C14 – individualne stanovanjske hiše:

-        gradnja 14 stanovanjskih objektov - individualnih stanovanjskih hiš, tlorisne velikosti 10 m x 12 m in 10 m x 8 m - v skladu z maksimalnim horizontalnim gabaritom, ki je podan v količbeni situaciji,

-        streha objektov je dvokapnica naklona 25o - 45o, razen objektov C8 in C9, kjer je enokapnica naklona med 6o in 20o - opečna kritina ali kritina podobne barve,

-        streha nad samostojno stoječo garažo ali nadstreškom, namenjenim za zaščito osebnih motornih vozil, je lahko tudi ravna ali izvedena v minimalnem naklonu,

-        maksimalna etažnost objekta: K+P+1, pri etažah so upoštevane standardne višine stanovanjskih etaž, ki ne smejo presegati 3 m bruto za stanovanjsko etažo,

-        objekte je potrebno od parcelne meje odmakniti za najmanj 4 m, v skladu z ureditveno in količbeno situacijo,

-        velikosti gradbenih parcel znašajo  od minimalno 430 m2 do maksimalno 1.260 m2.

Objekti D1, D2, D3, D4, D5, D6, D7, D8, D9, D10, D11, D12, D13, D14, D15, D16,¸D17, D18 –  stanovanjski objekti - dvojčki:

-        gradnja 18 stanovanjskih objektov - dvojčkov, tlorisne velikosti 10 m x 24 m v skladu z maksimalnim horizontalnim gabaritom, ki je podan v količbeni situaciji,

-        streha objektov je dvokapnica naklona 25o - 45o, opečna kritina ali kritina podobne barve,

-        streha nad samostojno stoječo garažo ali nadstreškom, namenjenim za zaščito osebnih motornih vozil, je lahko tudi ravna ali izvedena v minimalnem naklonu,

-        maksimalna etažnost objekta: K+P+1, pri etažah so upoštevane standardne višine stanovanjskih etaž, ki ne smejo presegati 3 m bruto za stanovanjsko etažo,

-        objekte je potrebno od parcelne meje odmakniti za najmanj 4 m, v skladu z ureditveno – količbeno situacijo,

-        velikosti gradbenih parcel (za celoten objekt dvojčka) znašajo od minimalno 740 m2 do maksimalno 1.200 m2.

Kleti:

            Pod vsemi objekti je možno graditi kletno etažo, ki pa ne sme segati na parcele, ki niso v lasti investitorja.

            Oznaka K na objektih, prikazana v grafičnem delu, pomeni možnost izgradnje kletne etaže, v kolikor to dopuščajo geološki, hidrološki in drugi pogoji.

Podzemne garaže:

Pod poslovno stanovanjskimi objekti (A, A1, B) je možno graditi podzemne garaže. Uvozi v garaže so razvidni iz prometne situacije, maksimalni horizontalni gabariti niso določeni, vendar se smiselno navezujejo na konstrukcijo objektov nad njimi in ne smejo segati izven parcel, ki so v lasti investitorja. V kolikor investitor ne gradi podzemne garaže, je dolžan zagotoviti potrebno število parkirnih mest za stanovalce in obiskovalce ob objektu v skladu s 13. členom, ali objekt zmanjšati v dovoljenih tolerancah.

Nezahtevni in enostavni objekti:

(1) Za potrebe odstavljanja koles, ureditve ekoloških otokov in drugih pokritih površin, namenjenih stanovanjskemu kompleksu, je možno graditi nezahtevne in enostavne objekte.

(2) Dovoljena je postavitev mikrourbane opreme in igral v skladu z ureditveno situacijo.

(3) Za lastne potrebe je dovoljeno graditi sledeče enostavne oziroma nezahtevne objekte:

-        garaže za osebna in motorna vozila,

-        nadstreški pred vhodi,

-        ute ali senčnice,

-        zimski vrtovi, steklenjaki,

-        drvarnice, lope za shranjevanje vrtne opreme,

-        bazeni za kopanje,

-        rezervoarji za UNP ali podobno,

-        utrjena dvorišča do 300 m2,

-        ograje.

VI.     FAZNOST GRADNJE

10. člen

(1) Izgradnja komunalne opreme območja (komunalna, energetska, telekomunikacijska in prometna infrastruktura) se mora izvesti pred gradnjo ostalih objektov oz. stavb (objektov A, A1, B  in stanovanjskih objektov C in D) ali sočasno z gradnjo objektov A, A1, B in stanovanjskih objektov C in D.

(2) Izgradnja posameznih objektov (A, A1, B  in stanovanjskih objektov C in D ) ob sočasni ali predhodni komunalni opremi lahko predstavlja zaključeno celoto.

(3) Posamezne faze časovno niso opredeljene in so med seboj neodvisne.

(4) V vsakem primeru je pogoj za začetek gradnje v zahodnem delu območja izgradnja ceste A in krožišča v zahodnem delu območja obdelave v navezavi na regionalno cesto R2-432 Kidričevo – Majšperk.

VII.   OBLIKOVANJE ODPRTEGA PROSTORA

11. člen

(1) Odprti prostori se oblikujejo  kot zelene površine, utrjene ploščadi, manipulativna dvorišča ali peš poti. Finalne obdelave tlakov, izbor in razporeditev grmovnic, dreves ter mikrourbane  opreme na celotnem območju, bodo določeni v projektni dokumentaciji za ureditev prostih in zelenih površin.

(2) Poti med stanovanjskimi objekti so javno dostopne in prehodne. Peš površine naj bodo pretežno tlakovane iz naravnih materialov, asfaltirane ali (pot) tlakovane s kamnitimi ploščami, granitnimi kockami ali betonskimi tlakovci. Tlaki naj bodo položeni v enostavnem paralelnem rastru.

(3) Utrjene površine med objekti A, A1 in B niso javno prehodne, so sestavni del manipulativnih površin posameznih objektov.

            Povozne površine so pretežno asfaltirane in primerne nosilnosti.

Ureditev zelenih površin

V območju je predvidena:

-        zasaditev dreves med območjem poslovno storitvenih in poslovno stanovanjskih objektov (A, A1, B) in območjem stanovanjskih hiš, kakor je prikazano v ureditveni situaciji (list št. 3),

-        zatravitev, zazelenitev in zasaditev dreves med objekti,

-        ureditev in oprema sprehajalnih poti (klopi).

            Drevesa so varovalnega značaja pred vizualnimi konflikti in nudijo senco poslovnemu kompleksu. Zasadi se avtohtone drevesne vrste. Izbira vseh rastlinskih vrst, zatravitev in natančna razmestitev v območju celotnega OPPN je predmet projektne dokumentacije.

            Zagotoviti je potrebno zaključene tratne ploskve v kontrastnem razmerju do vegetacijskih elementov in ostalih prvin v prostoru.

12. člen

Parcelacija

(1) V ureditveni situaciji je prikazana parcelacija objektov, parcele so funkcionalno navezane na objekte. Osrednja povezovalna cesta je predvidena kot javna prometna površina. Ob pričetku gradnje se odparcelira in zgrajena preda v javno rabo. Zalivi pred uvozi k stanovanjskim objektom (D2, D4, D5, D6, D7, D8, D9, D10, D11, D12, C8, C9) so v privatni lasti, v načrtu parcelacije so opredeljeni kot skupna prometna površina lastnikov posameznih delov stanovanjskih objektov. Lastništvo je skupno – od vseh lastnikov, ki preko teh uvozov dostopajo do svojih parcel. Parcele ob stanovanjskih hišah (C, D) so v celoti v zasebni lasti.

(2) Gradbene parcele so razvidne iz načrta parcelacije, list številka 8. 

VIII. MERILA IN POGOJI ZA GRADNJO PROMETNEGA OMREŽJA

13. člen

Motorni promet

(1) Uvoz v predvideno poslovno – stanovanjsko sosesko je preko novega krožišča na regionalni cesti R2-432 Kidričevo – Majšperk.

(2) Glavna in edina napajalna pot na območju soseske (cesta A) poteka od začetka do konca predvidene soseske v smeri Z-V. Iz nje so izvedeni odcepi proti J in S, vendar samo znotraj predvidene pozidave. V kolikor se ceste ne navezujejo na prometnice se zaključijo z obračališčem (cesta B in C).

(3) Vse ostale ulice so sekundarnega pa tudi terciarnega pomena in bodo v naravi predstavljale samo možnost dovoza do predvidenih novozgrajenih objektov.

(4) V skladu z razvrstitvijo cest po pomenu in uporabnosti je predvideno dimenzioniranje prometnih komunikacij. Glavna dovozna cesta A in ostale napajalne ceste so predvidene kot dvopasovnice širine 2 × 3 m z obojestranskimi pločniki.

(5) Dostavna cesta (uvoz za stanovalce) D je širine 4 m. Interne ceste v območju objektov A in B so prav tako ožje, podrobnosti so razvidne iz Prometne situacije.

(6) Dimenzioniranje zgornjega in spodnjega ustroja cestišč kot tudi mirujočega prometa bo detajlno obdelano v projektni dokumentaciji PGD.

Mirujoči promet

(1) Parkiranje vozil za novogradnje je zagotovljeno na prostih površinah ob objektih in v podzemnih garažah. V primeru neizpolnjevanja standardov, se število parkirišč v projektni dokumentaciji dimenzionira v skladu s Tehničnimi normativi za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin (FAGG, PTI, 1991). Podzemne garaže je možno izvesti v objektih A, A1 in B. Ob vhodih v poslovne objekte je potrebno v projektni dokumentaciji zasnovati in izvesti parkirna mesta za invalide.

(2) Za posamezne objekte se določi v skladu z veljavnimi predpisi naslednje število parkirnih mest:

Objekt A – okvirne bruto površine 1.584 m2 ob okvirni velikosti stanovanja 100 m2 bruto je predvidenih 10 stanovanj in pritlična poslovna etaža. Za stanovanja je potrebno zagotoviti 17 parkirnih mest z odstopanji +/- 10 % glede na velikost stanovanja.

Za poslovne prostore je potrebno ob okvirni bruto površini 528 m2 zagotoviti 14 parkirnih mest (1 PM / 30 m2 neto površine).

Parkirna mesta se zagotovijo ob objektu – 17 parkirnih mest, ostalih 14 pa v podzemni garaži.

Objekt A1 – okvirne bruto površine 880 m2 ob okvirni velikosti stanovanja 110 m2 bruto so predvidena 4 stanovanja in pritlična poslovna etaža. Za stanovanja je potrebno zagotoviti 7 parkirnih mest z odstopanji +/- 10 % glede na velikost stanovanja.

            Za poslovne prostore je potrebno ob okvirni bruto površini 440 m2 zagotoviti 12 parkirnih mest (1 PM / 30 m2 neto površine).

            Parkirna mesta se zagotovijo ob objektu – 8 parkirnih mest, ostalih 11 pa v podzemni garaži.         

Objekt B – okvirne bruto površine 633 m2.

            Za poslovne prostore je potrebno zagotoviti 1 PM / 30 m2 neto površine. Za storitvene dejavnosti je potrebno zagotoviti 1 PM / 50 m2 površine. Ob okvirni bruto površini poslovnih prostorov 318 m2 je potrebno zagotoviti 9 parkirnih mest. Ob okvirni bruto površini 318 m2, namenjeni storitvenim dejavnostim, je potrebno zagotoviti 5 parkirnih mest.

            Parkirna mesta se zagotovijo ob objektu – 7 parkirnih mest, ostalih 7 pa v podzemni garaži.         

Objekti C1, C2, C3, C4, C5, C6, C7, C8, C9, C10, C11, C12, C13, C14 – okvirne bruto površine 240 m2; za enostanovanjsko stavbo je potrebno zagotoviti 3 parkirna mesta. Predvideti je potrebno tudi parkirna mesta za obiskovalce. Parkirna mesta se zagotovijo ob objektu.

Objekti D1, D2, D3, D4, D5, D6, D7, D8, D9, D10, D11, D12, D13, D14, D15, D16, D17, D18 – okvirne bruto površine 480 m2; za dvostanovanjsko stavbo  je potrebno v skladu s predpisi zagotoviti 6 parkirnih mest.

Parkirna mesta se zagotovijo ob objektu.

Peš in kolesarski promet

Pešcem je namenjen pločnik, ki poteka ob robovih novih cest. Projektirana je tudi kolesarska steza, ki se navezuje na novo krožišče na magistralni cesti. Odstava koles pa je predvidena v stanovanjskih ali pomožnih objektih.

IX.    VAROVANJE KULTURNE DEDIŠČINE IN VAROVANJE NARAVE

14. člen

(1) V območju, ki ga ureja ta OPPN, je potrebno upoštevati kulturno varstvene smernice. Obravnavano območje leži izven evidentiranih in zavarovanih območij nepremične kulturne dediščine, vendar pa se v njegovi neposredni bližini na drugi strani ceste nahaja enota kulturne dediščine Kidričevo – Naselje (EŠD 22209). Urbanistični koncept zavarovanega naselja je kvaliteten in izjemen. Zato je potrebno na zahodnem delu območja z ustreznimi novogradnjami ohraniti poglede in veduto zavarovanega območja.

(2) Pred posegom v prostor je priporočljivo opraviti predhodne arheološke raziskave. V kolikor le te niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del,  je potrebno upoštevati  55. in 26. člen ZVKD-1 (Ur. l. RS, št. 16/08, 123/08).

15. člen

Površina območja, ki ga ureja ta OPPN, se v celoti nahaja znotraj ekološko pomembnega območja EPO – Dravsko polje (št. 42.500), ki je opredeljeno kot obvezno izhodišče prostorskih sestavin dolgoročnega plana RS.

Ureditveno območje, ki ga ureja ta OPPN, se nahaja v ožjem vodovarstvenem območju zajetij pitne vode z oznako  ''VVO II'' (Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko – ptujskega polja (Ur. l. RS, št. 59/07).

X.      VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI

16. člen

Splošne zahteve

-        Obravnavano območje leži po karti Potresne nevarnosti Slovenije v coni, kjer znaša projektni pospešek tal 01G. Vsi načrtovani objekti morajo biti grajeni potresno varno.

-        Območje ni erozivno in plazovito, zato izdelava geomehanskega poročila ni potrebna.

-        Obravnavano območje ni poplavno, vendar mora biti dno izkopa vsaj 2 m nad najvišjo gladino podzemne vode.

-        Za možnost razlitja nevarnih snovi se na parkiriščih in manipulativnih utrjenih površinah  morajo izvesti ustrezno dimenzionirani lovilci olj s koalescentnimi filtri, ki so priključeni na javno kanalizacijo.

-        V obravnavanem območju je nična možnost požara v naravnem okolju, zato niso potrebni ukrepi.

-        Za vse objekte ni potrebna ojačitev prve plošče, saj ima naselje manj kot 5000 prebivalcev. Kljub temu je priporočena izvedba objektov z ojačano prvo ploščo (na porušitev samo nase) ali gradnja zaklonišč (68. člen Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami – Ur. l. RS, št. 51/06 in Uredba o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Ur.l. RS, št. 57/96).

17. člen

Požarno varstvo

-        Z lokacijo posameznih objektov morajo biti zagotovljeni pogoji za varen umik ljudi in premoženja kakor tudi ustrezni odmiki med objekti za intervencijo – v skladu z 22. členom Zakona o varstvom pred požarom (Ur. l. RS, št. 3/07) in s 5. in 6. členom Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Ur. l. RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07). Zagotoviti je potrebno ustrezno požarno ločitev objektov, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru - v skladu s Pravilnikom o požarni varnosti v stavbah (Ur. l. RS št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07).

-        Zaradi možnosti intervencije gasilcev morajo biti intervencijske poti izvedene v skladu s SIST DIN 14090, utrjene za nosilnost osne obremenitve 10 ton.

-        Na območju se mora izgraditi hidrantno omrežje, ki zagotavlja ustrezen pretok – v skladu s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur. l. SFRJ, št. 30/91) ter 6., 7. ali 8. členom Pravilnika o požarni varnosti v stavbah; (Ur. l. RS, št.31/04, 10/05, 83/05 in 14/07).

-        Zaradi zmanjšanja požarnega tveganja se morajo upoštevati morebitni vplivi obstoječih industrijskih objektov - 22. člen Zakona o varstvu pred požarom (Ur. l. RS, št. 71/93, 87/01,105/06 in 3/07).

-        Pri pripravi projektne dokumentacije je za večstanovanjske objekte obvezna izdelava študije požarne varnosti pred vložitvijo vloge za gradbeno dovoljenje.

XI.    VARSTVO OKOLJA

18. člen

Varovanje voda

(1) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena s Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Ur. l. RS, 109/07) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Ur. l. RS, št. 47/05, 45/07).

(2) Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba predvideti v skladu z 92. členom Zakona o vodah (ZV-1, Ur. l. RS, št. 67/02, 110/02-ZGO-1, 2/04, 41/04-ZVO-1, 57/08), in sicer, na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki,.. ).

            Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest mora biti usklajena z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Ur. l. RS, št. 47/05) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Ur.l. RS, št. 47/05, 45/07).

(3) Odvodnjavanje padavinskih voda s parkirišč naj se uredi preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj s koalescentnimi filtri v ponikovalnico, ki naj bodo dimenzionirani ob upoštevanju velikosti prispevnih površin, intenzitete padavin in možne pričakovana količine naftnih derivatov.

(4) Padavinske vode z obravnavanega območja (iz streh, parkirišč, cest)  je treba, če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati, pri tem morajo ponikovalnice biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Če ponikanje ni možno, kar je potrebno računsko dokazati, je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok, če tega ni, pa razpršeno po terenu. Pri tem mora biti ureditev odvodnje načrtovana tako, da bodo padavinske vode speljane izven plazovitega in erozijsko ogroženega območja. V primeru odvodnje po erozijsko nestabilni ali plazoviti ogroženi brežini je treba predvideti odvodnjo po kanaletah ali drugače utrjenih muldah.

(5) Tla v podzemni garaži naj bodo brez talnih izpustov, v primeru le teh se izvede odvodnja odpadnih voda preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj s koalescentnimi filtri v ponikovalnico.

(6) Dno izkopa kleti mora biti vsaj 2 m nad najvišjo gladino podzemne vode, kar mora biti nedvoumno razvidno iz projektne dokumentacije. Pri izvedbi posega ni dovoljeno poseči v podzemno vodo.

(7) Ureditveno območje, ki ga ureja ta OPPN se nahaja v ožjem vodovarstvenem območju zajetij pitne vode z oznako  ''VVO II'' (Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko – ptujskega polja (Ur. l. RS,št. 59/07). V skladu s 3. odstavkom 7. člena navedene uredbe je potrebno izdelati revidirano analizo tveganja za onesnaženje in sicer na način ter v obsegu kot to določa točka 4 (načrtovanje zaščitnih ukrepov) Pravilnika o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Ur. list RS št. 64/04, 5/06). Iz rezultatov analize mora biti razvidno, ali je tveganje za onesnaženje podzemne vode, zaradi predvidenega posega, še sprejemljivo. Vse izsledke revidirane Analize tveganja za onesnaženje je potrebno upoštevati pri izdelavi PGD dokumentacije.

(8) Projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za predvideno gradnjo mora biti usklajena z veljavnimi prostorskimi akti, kar mora biti razvidno iz projektne dokumentacije.

19. člen

Varstvo pred hrupom

Za območje je v skladu z veljavnimi predpisi s področja varstva pred hrupom določena III. stopnja varstva pred hrupom.

20. člen

Ravnanje s komunalnimi odpadki

V skladu z občinskim odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki se uredijo zbirna in prevzemna mesta za ločene frakcije ter lokacije za zbiralnice ločenih frakcij komunalnih odpadkov v objektih ali v pomožnih objektih ob njih.

XII.   MERILA IN POGOJI ZA GRADNJO KOMUNALNE INFRASTRUKTURE

21. člen

Kanalizacija:

(1) V območju OPPN poteka kanalizacija za fekalne in odpadne vode novozgrajene soseske od 2 m in globlje v osi vseh cest. Križanja te kanalizacije imajo jaške ustreznih dimenzij. Enaki so tudi vsi priključni jaški posameznih stanovanjskih objektov. Premer cevi primarne kanalizacije za fekalne in odpadne vode je O 30 cm, sekundarne pa O 20 cm. Kanalizacijski jaški so na razdalji min. 25 m do max. 40 m. Vsaka od parcel mora imeti za odvodnjavanje padavinskih voda s streh novozgrajenih objektov svojo ponikovalnico. Lege ponikovalnic morajo biti med hišami in cesto.

(2) Za odvodnjavanje padavinskih voda iz utrjenih prometnih površin (ceste, parkirišča) se predvidi posebni kanalski vod v cestišču vzporedno s fekalnim. Vse vode se pred ponikanjem očistijo s centralnim lovilcem olj, ki mora biti ustrezno dimenzioniran.

(3) Izven območja OPPN se nova predvidena kanalizacija priključi na novo zgrajeni jašek na novo zgrajeni kanalizaciji ob ulici Borisa Kraigherja. Iz novega jaška se podaljša vzdolž ulice Borisa Kraigherja do Tovarniške ceste in se v zeleni površini obrne proti severu (vzporedno s cesto). Pred novim zgrajenim krožiščem (peš prehod) prečka Tovarniško cesto in se nadaljuje po pločniku do priključka na kanalizacijo predvidene pozidave.

22. člen

Vodovod:

(1) V območju OPPN poteka vodovod v novozgrajeno sosesko vedno ob isti strani ceste. Križanje vodovoda ima jašek O 60 cm. Cev vodovoda mora biti odmaknjena vsaj 1 m od robnika in vsaj 2 m od kanalizacije. Globina vodovoda naj bi bila od 1,2 do 1,4 m. Premer cevi vodovoda je O 100 mm. V skladu s predpisi je znotraj soseske predvideno tudi potrebno število hidrantov za javno rabo upoštevajoč, da razdalja med njimi ni več kot 100 m.

(2) Izven območja OPPN poteka priključni vodovod novozgrajene soseske po vzhodnem pločniku novozgrajenega krožišča, prečka Tovarniško ulico pred prehodom za pešce in se nadaljuje vzdolž Tovarniške ulice do severnega roba ulice Borisa Kraigherja in po severnem robu ulice Borisa Kraigherja do navezave na obstoječo vodovodno omrežje. Vodovodno omrežje ima v izogib občasnim popravilom in posledično zapiranju vode predvideno dvostransko napajanje z navezavo na obstoječi vodovod, ki poteka v cesti Ob gozdu.

23. člen

Ogrevanje:

(1) V območju OPPN poteka vročevod na nasprotni strani vodovoda. Premer cevi vročevoda bo določen v projektni dokumentaciji. Možno je tudi ogrevanje z drugimi okolju prijaznimi energetskimi viri (obnovljivi viri energije, sončna energija, ipd.).

(2) Izven območja OPPN poteka novozgrajeni vročevod iz obstoječega jaška ob križišču Tovarniške in Kopališke ulice vzdolž Tovarniške ulice med obstoječo in novozgrajeno kanalizacijo vzporedno med njima proti severu do novozgrajenega krožišča, kjer prečka Tovarniško ulico in se naveže na novozgrajen vročevod novozgrajene stanovanjske soseske.

24. člen

Elektrika:

(1) V območju OPPN  bo potrebno za potrebe napajanja predvidene stanovanjske soseske:

-        NN kable položiti v zemlji oziroma v gibljivih plastičnih ceveh pri križanjih z drugimi komunalnimi napravami in povoznimi površinami. Na strehah objektov je možna namestitev sončnih celic oz. kolektorjev in fotovoltaičnih naprav (PV modulov in PV elektrarn).

-        (2) Izven območja OPPN bo potrebno za potrebe napajanja predvidene stanovanjske soseske:

-        zgraditi novi NN izvod od TP Njiverce 2 (t-258) do nove prostostoječe razdelilne omarice,

-        zgraditi ustrezne NN razvode iz nove prostostoječe razdelilne omarice do predvidenih novih objektov,

-        predvidene trase NN razvodov se izvede v skladu s študijo ''Ureditev NNO 230/400 V v sklopu OPPN za del območja P16-S4 Njiverce I (sever)'' – izdelovalec Elektro Maribor d.d., september 2009.

25. člen

Javna razsvetljava:

V območju OPPN se predvidi za potrebe javne obcestne razsvetljave postavitev cestnih svetilk po celotnem naselju. Predvideva se postavitev cestnih kandelabrov višine do 4 m, z ustreznim svetlobnim telesom, kar bo omogočalo dovolj svetlobe za odvijanje prometa (tudi pešcev) in varnost bivanja v naselju. Lokacija obcestnih svetil je locirana v javnih površinah, to je v obcestnih zelenicah. Kjer zelenic ni, je predvidena v pločnikih, sicer pa direktno ob vozišču.

26. člen

Telekomunikacije:

            V območju OPPN  se predvidi izgradnja nove kabelske kanalizacije, ki se preko novega KJ poveže na traso obstoječega TK omrežja ob Tovarniški cesti.  Kabelska kanalizacija med objekti mora imeti ustrezne kabelske jaške. Kabli na objektih se bodo zaključevali v kabelskih omaricah v katerih se bodo zaključile tudi interne TK inštalacije posameznega objekta.

            Predvidene TK trase se izvedejo v skladu z idejno zasnovo ''Del območja  P16 – S4 Njiverce I (sever) TK omrežje'', izdelovalec Ibitel s.p., november 2009.

27. člen

CATV

V območju OPPN se objekti priključijo na obstoječe kabelsko omrežje, ki leži v neposredni bližini,  v skladu s smernicami upravljavca omrežja.

XIII. TOLERANCE PRI LEGI, VELIKOSTI IN FUNKCIJI OBJEKTOV IN NAPRAV

28. člen

            Tolerance so dopustne zgolj pri spremembah namembnosti in rekonstrukcijah objektov v okviru drugih urbanističnih omejitev, pod pogojem, da se obstoječa dejavnost nadomesti z drugo dejavnostjo in se za novo dejavnost zagotovi zadostno število parkirnih mest v skladu z normativi iz 13. člena tega odloka.

            Maksimalna tlorisna velikost objektov in gabariti so podani v ureditveno količbeni situaciji z možnimi odstopanji +1 m in –2,5 m ali več navznoter, pri čemer je potrebno upoštevati gradbeno črto in gradbeno mejo. Dovoljena so odstopanja v višini objektov do +/- 1 m.

Pri gradnji kleti so dovoljene tolerance do 1 m od parcelne meje objekta v notranjost parcele, v kolikor je strop kletne etaže pod finalno koto terena.

            Preseganje urbanističnih omejitev (maksimalna etažnost in maksimalni horizontalni gabariti, izključna namenska raba) in okoljskih obremenitev (hrup, emisije v ozračje in podtalje) ni dovoljeno.

            Pri navajanju višin z etažami se uporabijo funkcionalne višine etaž v skladu z dejavnostjo objektov.

            Pri gradnji ali prenovi komunalne in druge infrastrukture, zunanjih ureditev ter urejanju parkirišč in cestne infrastrukture, so dovoljene tolerance, v kolikor se pri izdelavi izvedbene dokumentacije ali med gradnjo ugotovi, da je s spremembami mogoče doseči tehnično in ekonomsko ugodnejšo rešitev pod pogojem, da se ne spreminja zasnova objektov.

XIV.  OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV

29. člen

(1) Investitorji morajo izvesti ali zagotoviti financiranje za izdelavo programa opremljanja stavbnih zemljišč in vseh posegov, ki so predvideni v OPPN.

(2) Zraven obveznosti, navedenih v vseh členih tega odloka, so obveznosti investitorjev in izvajalcev med gradnjo in po njej naslednje:

-        promet med gradnjo organizirati tako, da ne bo večjih zastojev na obstoječem prometnem omrežju,

-        pred pričetkom gradnje skupaj z upravljavci evidentirati stanje obstoječe infrastrukture,

-        omogočiti dostop do vseh objektov in zemljišč med gradnjo in po njej,

-        sodelovati pri izgradnji krožišča na regionalni cesti.

(3) Izvajalci so dolžni upoštevati določila občinskega podrobnega prostorskega načrta, projektne dokumentacije za posege ter določila veljavnih predpisov in standardov.

XV.    KONČNE DOLOČBE

30. člen

OPPN je v času uradnih ur na vpogled pri Občinski upravi Občine Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 25, Kidričevo  in Skupni občinski upravi Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj.

31. člen

Nadzor nad odlokom ima Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat za okolje in prostor.

32. člen

Ta odlok začne veljati 15 dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 3500-4/2009

Datum:   9. 7. 2010