Predsednik uprave Javnega stanovanjskega sklada mestne občine Murska
Sobota v skladu s 6. členom
zakona
o javnih skladih (Uradni list RS, št. 22/00) in na podlagi 26. člena
odloka o ustanovitvi Javnega stanovanjskega sklada mestne občine Murska
Sobota (Uradni list RS, št. 3/01 in 93/01) po predhodnem soglasju
nadzornega sveta, z dne 18. 12. 2003 določa |
|
S P L
O Š N E P O G O J E P O S L O V A N J A |
Javnega stanovanjskega sklada mestne občine Murska Sobota |
I. DEL
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
|
S
splošnimi pogoji poslovanja se podrobneje ureja notranja organizacija in
način poslovanja Javnega stanovanjskega sklada mestne občine Murska
Sobota (v nadaljnjem besedilu: javni sklad) v skladu z zakonom o javnih
skladih in odlokom o ustanovitvi Javnega stanovanjskega sklada Mestne
občine Murska Sobota, ki ga je sprejel Mestni svet mestne občine Murska
Sobota na seji dne 21. 12. 2000. |
2. člen
|
Javni
sklad je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih
ima po zakonu, odloku, splošnimi pogoji poslovanja in drugimi predpisi. |
Za
obveznosti v pravnem prometu je javni sklad odgovoren z vsemi sredstvi,
s katerimi upravlja in razpolaga. |
Javni
sklad zastopa in predstavlja predsednik uprave. |
Ime
javnega sklada je: Javni stanovanjski sklad mestne občine Murska
Sobota. |
Sedež
javnega sklada je v Murski Soboti, Kardoševa 2. |
Javni
sklad ima svoj transakcijski račun odprt kot sredstva za delo javnega
sklada in podračun za namensko premoženje, oba odprta pri Banki
Slovenije. |
Javni
sklad ima štampiljko okrogle oblike z besedilom: Javni stanovanjski
sklad mestne občine Murska Sobota. |
Javni
sklad je vpisan v sodni register. |
3. člen
|
Računovodska, knjigovodska in druga strokovno-tehnična opravila za javni
sklad opravlja Mestna uprava mestne občine Murska Sobota. |
4. člen
|
Javni
sklad odgovarja upnikom za svoje obveznosti: |
– če so
obveznosti nastale v zvezi z namenom, zaradi katerega je bil javni sklad
ustanovljen, z namenskim premoženjem, |
– za
druge obveznosti pa s premoženjem, ki ga kot sredstva za delo javnega
sklada zagotovi ustanovitelj. |
II. DEJAVNOST IN NAMEN JAVNEGA SKLADA
5. člen
|
Javni
sklad je bil ustanovljen z odlokom o ustanovitvi Javnega stanovanjskega
sklada mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 3/01 in 93/01)
kot |
–
nepremičninski sklad z namenom poslovanja s stanovanji, stanovanjskimi
hišami ter funkcionalnimi zemljišči, ki jih lokalna skupnost nameni za
zagotavljanje javne stanovanjske oskrbe, |
– javni
finančni sklad z namenom spodbujanja pridobivanja, gradnje in prenove
stanovanj in stanovanjskih hiš z dajanjem kreditov z ugodno obrestno
mero (in drugih oblik poroštva) na podlagi javnih razpisov. |
6. člen
|
Dejavnost javnega sklada po standardni klasifikaciji dejavnosti je: |
K/70.110 Organizacija izvedbe nepremičninskih projektov za trg |
K/70.120 Trgovanje z lastnimi nepremičninami |
K/70.200 Dajanje lastnih nepremični v najem |
K/70.310 Dejavnost agencij za posredništvo v prometu z nepremičninami |
K/70.320 Upravljanje z nepremičninami za plačilo ali po pogodbi |
L/75.110 Dejavnost uprave |
L/75.120 Dejavnost javnih ustanov, ki zagotavljajo storitve na
področju |
zdravstva, izobraževanja, kulture in druge socialne
storitve, razen |
obveznega socialnega zavarovanja |
Namen
javnega sklada je skladno z določili odloka o ustanovitvi Javnega
stanovanjskega sklada mestne občine Murska Sobota upravljanje in
razpolaganje s stanovanji in stanovanjskimi hišami ter drugim
premoženjem, ki ga je ustanovitelj prenesel na sklad z namenom
zagotavljanja javnega interesa, zlasti pa zaradi: |
–
gospodarjenja s stanovanji, stanovanjskimi hišami ter funkcionalnimi
zemljišči, |
–
financiranja gradnje in nakupa stanovanj ter prenove stanovanj,
stanovanjskih hiš in drugih nepremičnin, |
–
oddajanje neprofitnih, službenih in ostalih stanovanj ter drugih
nepremičnin v najem, |
–
zagotavljanje sredstev za pridobivanje neprofitnih stanovanj in ostalih
nepremičnin, |
–
zagotavljanja kontinuiranega pridobivanja neprofitnih, službenih in
profitnih stanovanj, |
–
pridobivanje zemljišč za stanovanjsko gradnjo, |
–
nastavitev in vodenje enotnega registra stanovanjskega fonda na območju
občine, |
–
določanje in spremljanje najemnin za vsa stanovanja, |
–
nudenje posojil z ugodno obrestno mero za nakup, izgradnjo in prenovo
stanovanj in stanovanjskih hiš, |
–
opravljanje drugih nalog določenih v občinskih stanovanjskih programih
ter s tem povezane razvojne, finančne, organizacijske in druge
aktivnosti s področja stanovanjskega gospodarstva v skladu s
stanovanjskim zakonom, statutom Mestne občine Murska Sobota, tem odlokom
in drugimi predpisi. |
III. ORGANI JAVNEGA SKLADA
7. člen
|
Organa
javnega sklada sta: |
–
nadzorni svet in |
–
uprava. |
8. člen
|
Nadzorni
svet ima predsednika in štiri člane. |
Člane
nadzornega sveta imenuje mestni svet za dobo petih let na predlog
župana. Člani nadzornega sveta so po preteku mandata lahko ponovno
imenovani. |
Predsednik nadzornega sveta je po svoji funkciji župan mestne občine. |
Člani
nadzornega sveta ne morejo biti osebe, ki so zaposlene v skladu ter
druge osebe, katerih funkcija ali dejavnost je v skladu z zakonom
nezdružljiva s članstvom v nadzornem svetu. |
9. člen
|
Nadzorni
svet ima naslednje pristojnosti: |
– skrbi
za zagotavljanje delovanja sklada v javnem interesu, |
–
sprejema poslovni načrt, finančni načrt in poslovno poročilo sklada in
jih predloži v soglasje ustanovitelju, |
– daje
soglasje upravi k določitvi organizacije sistema notranje kontrole, |
– daje
soglasje upravi k določitvi splošnih pogojev poslovanja, |
– daje
predhodno mnenje k imenovanju in razrešitvi člana uprave, |
– daje
ustanovitelju in upravi predloge in mnenja o posameznih vprašanjih, |
– odloča
o drugih zadevah, za katere je tako določeno z zakonom ali tem odlokom. |
Nadzorni
svet lahko pregleduje poslovne knjige in poslovno dokumentacijo javnega
sklada. |
Nadzorni
svet je za svoje delo odgovoren mestnemu svetu. |
Uprava
mora nadzornemu svetu na njegovo zahtevo predložiti poročilo o
posameznih poslih v zvezi z upravljanjem namenskega premoženja oziroma
drugimi zadevami, povezanimi s poslovanjem javnega sklada. |
10. člen
|
Člani
nadzornega sveta morajo pri svojem delu ravnati s skrbnostjo dobrega
gospodarstvenika in varovati poslovno skrivnost javnega sklada. |
Člani
nadzornega sveta so upravičeni do sejnin ter povračila drugih stroškov,
skladno s predpisom, ki ga izda Vlada Republike Slovenije na predlog
ministra, pristojnega za finance. |
Člani
nadzornega sveta so odgovorni za škodo, ki je nastala kot posledica
kršitve njihovih dolžnosti. |
Nadzorni
svet mora ustanovitelju na njegovo zahtevo predložiti poročilo o
posameznih poslih v zvezi z upravljanjem namenskega premoženja oziroma
drugimi zadevami, povezanimi s poslovanjem javnega sklada. |
11. člen
|
Nadzorni
svet sprejema odločitve z večino glasov vseh članov. Če je rezultat
neodločen, odloči glas predsednika. |
12. člen
|
Uprava
ima tri člane, in sicer predsednika in dva člana. |
Člane
uprave imenuje in razrešuje mestni svet na podlagi javnega natečaja ter
pod pogoji, na način in po postopku, določenimi z zakonom in tem
odlokom. Pred imenovanjem oziroma razrešitvijo člana uprave daje
predhodno mnenje nadzorni svet. |
Predsednik uprave opravlja funkcijo poklicno, ostala člana uprave pa
nepoklicno. |
Člani
uprave so imenovani za dobo štirih let in so lahko ponovno imenovani. |
Za člana
uprave je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje: |
– da ima
univerzitetno izobrazbo ali visoko strokovno izobrazbo, |
– da ima
najmanj pet let ustreznih delovnih izkušenj, |
– da ima
sposobnost vodenja in komuniciranja, |
– da ni
bila pravnomočno nepogojno obsojena na kazen zapora več kot treh
mesecev, če še ni izbrisana. |
13. člen
|
Predsednik uprave zastopa in predstavlja javni sklad. |
Uprava
ima naslednje pristojnosti: |
– vodi
in organizira poslovanje sklada, |
–
odgovarja na zakonitost poslovanja sklada, |
–
izvršuje sprejeto poslovno politiko sklada, |
–
predlaga sklic seje nadzornega sveta, pripravlja seje in na njih
sodeluje, |
– izdaja
pravne akte v posamičnih zadevah iz pristojnosti sklada, |
–
opravlja druge naloge v skladu z zakonom, tem odlokom in drugimi akti
poslovanja, |
– s
soglasjem nadzornega sveta določa splošne pogoje poslovanja in sistem
notranje kontrole. |
Uprava
je dolžna varovati poslovno tajnost sklada. |
Uprava
mora nadzornemu svetu na njegovo zahtevo predložiti poročilo o
posameznih poslih v zvezi z upravljanjem namenskega premoženja oziroma
drugimi zadevami, povezanimi s poslovanjem javnega sklada. |
Uprava
odgovarja skladu za škodo, ki je nastala zaradi njenega nevestnega ali
protipravnega ravnanja. |
14. člen
|
Predsednik uprave izdaja pravne akte v posamičnih zadevah iz
pristojnosti delovanja sklada. |
Pri
odločanju o javnopravnih stvareh se uporablja postopek, določen z
zakonom o splošnem upravnem postopku. |
Zoper
odločitev uprave pri odločanju o javnopravnih stvareh ima stranka
pravico do pritožbe. O pritožbi odloča župan. |
15. člen
|
V
primerih predčasne razrešitve članov uprave in nadzornega sveta se
smiselno uporabljajo določbe zakona o javnih skladih. |
16. člen
|
Organizacijo in način dela uprave in nadzornega sveta ureja poslovnik o
delu uprave in nadzornega sveta. |
IV. UPRAVLJANJE NAMENSKEGA PREMOŽENJA IN
ZAGOTAVLJANJE SREDSTEV ZA DELO JAVNEGA SKLADA
17. člen
|
Javni
sklad mora namensko premoženje ločiti od premoženja, ki ga kot sredstvo
za delo zagotovi ustanovitelj. |
Na
namensko premoženje je možna izvršba samo za zavarovanje oziroma
poplačilo terjatve, ki je nastala v zvezi z upravljanjem namenskega
premoženja. |
Javni
sklad mora pri banki oziroma organizaciji, ki opravlja plačilni promet,
za namensko premoženje odpreti poseben denarni račun, preko katerega
sprejema vplačila in opravlja izplačila iz poslov v zvezi z namenskim
premoženjem in vodi denarna sredstva namenskega premoženja. |
18. člen
|
Ustanovitelj mora zagotoviti opremo in poslovne prostore, potrebne za
delo javnega sklada in tekoče zagotavljati denarna sredstva za: |
–
izplačilo plač zaposlenih ter drugih materialnih stroškov, povezanih z
delom zaposlenih in za izplačilo sejnin in drugih povračil članom
nadzornega sveta, |
– za
kritje stroškov pisarniškega materiala in drugega drobnega inventarja. |
Javni
sklad ne sme uporabiti namenskega premoženja za zagotavljanje sredstev
za delo sklada. |
V. PROGRAM DELA JAVNEGA SKLADA
19. člen
|
Za
uresničevanje stanovanjske politike občine glede pridobivanja, oddajanja
stanovanj v najem, gospodarjenja in kreditiranja stanovanj, pridobitve
novih stanovanj z nakupom ali z gradnjo sprejme nadzorni svet javnega
sklada poslovni načrt za prihodnje leto, ki ga predloži v soglasje
ustanovitelju. |
II. DEL
VI. POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI
20. člen
|
Sklad
posluje kot javni nepremičninski sklad tako, da stanovanja: |
–
pridobiva, |
– oddaja
v najem, |
–
prodaja. |
VII. PRIDOBIVANJE STANOVANJ
21. člen
|
Javni
sklad pridobiva stanovanja tako, da: |
–
investira v gradnjo stanovanj in stavbna zemljišča, |
– kupuje
stanovanja in zemljišča z namenom povečanja najemnega stanovanjskega
fonda. |
O
obsegu, načinu in dinamiki pridobivanja stanovanj iz prvega odstavka
odloča v okviru poslovnega načrta nadzorni svet na predlog uprave. |
VIII. ODDAJANJE STANOVANJ V NAJEM
22. člen
|
Upravičenci, pogoji, normativi, postopek oddaje in merila za sestavo
prednostne liste upravičencev do dodelitve neprofitnega najemnega
stanovanja določa pravilnik o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem. |
23. člen
|
Dodatne
pogoje, merila in kriterije lahko določi uprava, vendar točke, ki jih je
mogoče doseči z dodatnimi pogoji ne smejo presegati najvišjega možnega
števila točk, ki ga določa pravilnik o dodelitvi neprofitnih stanovanj v
najem. Dodatni pogoji so lahko: |
–
družine z več otroki, |
–
družine z manjšim številom zaposlenih, |
– mladi
in mlade družine, |
–
invalidi in družine z invalidnim članom, |
–
državljani z daljšo delovno dobo, ki so brez stanovanja ali pa so
podnajemniki, |
–
prosilci, ki so glede na poklic ali dejavnost, katero opravljajo
pomembni za posamezno lokalno skupnost, |
– drugo. |
IX. SKLEPANJE NAJEMNIH POGODB
24. člen
|
Po
opravljeni izbiri najustreznejšega upravičenca do najema neprofitnega
najemnega stanovanja, izda predsednik uprave odločbo o oddaji stanovanja
v najem. |
Pri
izdaji odločbe za oddajo neprofitnih najemnih stanovanj po javnem
razpisu se uporablja postopek predpisan za takšno oddajo, v primerih
izredne oddaje stanovanj, pa se uporablja zakon o splošnem upravnem
postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00 in 52/02). |
Na
podlagi sklepa se z izbranim kandidatom sklene najemna pogodba, s katero
se na podlagi obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/01),
stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03) in podzakonskih
predpisov opredeli vsebina medsebojnih pravic in obveznosti med
najemodajalcem in najemojemalcem v zvezi z uporabo najemnega stanovanja. |
25. člen
|
Najemna
pogodba mora obvezno vsebovati: |
– opis
stanovanja, lego, površino, strukturo, komunalno opremljenost, leto
zgraditve ter način uporabe stanovanja, |
–
identifikacijsko oznako iz katastra stavb, |
– ime in
priimek lastnika, davčno številko lastnika, ime in priimek najemnika in
oseb, ki bodo skupaj z najemnikom uporabljale stanovanje, |
–
odpovedne razloge, ki jih določa 103. člen stanovanjskega zakona, |
– vrsto
najema po kategorijah najemnih stanovanj, |
–
določbe o medsebojnih obveznostih pogodbenih strank pri uporabi in
vzdrževanju stanovanja ter skupnih delov stanovanjske stavbe ali
večstanovanjske stavbe, |
– višino
najemnine ter način in roke plačevanja, |
– način
plačevanja in obseg stroškov, ki niso zajeti v najemnini in se nanašajo
na stroške za dobavljeno elektriko, vodo, daljinsko ogrevanje stanovanj
in podobno (individualni obratovalni stroški), |
–
določbe o načinu uporabe stanovanja ter na kakšen način in v kakšnih
časovnih razdobjih bo lastnik preverjal pravilno uporabo stanovanja, |
– čas
trajanja najemnega razmerja, če se stanovanje oddaja za določen čas, |
– način
predaje stanovanja. |
Neprofitna najemnina se zaračunava v višini, ki jo določi uprava. |
O vseh
drugih pravicah iz najemnega razmerja se pri odločanju uporablja
postopek, določen z zakonom o splošnem upravnem postopku. |
X. PRODAJA STANOVANJ – NEPREMIČNIN
26. člen
|
Prodaja
nepremičnin se lahko izvede na predlog uprave. |
27. člen
|
Metode
prodaje nepremičnin |
Premoženje sklada se proda z: |
1. javno
dražbo ali |
2. na
podlagi javnega zbiranja ponudb. |
O izbiri
metode prodaje odloči uprava. |
28. člen
|
Ne glede
na določbo prejšnjega člena se prodaja lahko opravi na podlagi
neposredne pogodbe v naslednjih primerih, če: |
1. se
prodajajo solastniški deleži na nepremičninah – skupni prostori, |
2. se
zamenjuje nepremičnina in je ponudnik samo eden, ter se od vrednosti
premoženja sklada z zamenjavo ne zmanjša, |
3. v
roku 3 mesecev od dneva, ko se je izkazalo, da je bila izbrana metoda
prodaje iz 27. člena neuspešna, pri čemer je lahko cena nižja od
izklicne cene največ za 30%, |
4. se
stanovanje proda najemniku stanovanja na njegovo željo. |
29. člen
|
Ocenitev
vrednosti nepremičnine |
Javni
sklad je dolžan poskrbeti, da se premoženje, ki je predmet prodaje
oceni. Ocenitev opravi pooblaščeni ocenjevalec nepremičnin, ki ima po
pravilih stroke veljavno licenco za cenitev. Izbiro pooblaščenega
ocenjevalca opravi predsednik uprave, ki nadzira njegovo delo. |
30. člen
|
Cenitev,
ki predstavlja osnovo za določitev izhodiščne cene za potrebe izvedbe
javne dražbe oziroma javnega odpiranja ponudb, mora vsebovati predlog
izhodiščne cene izražene v tolarjih. |
Cenitev
ne sme biti starejša od 3 mesecev – glede na datum javne dražbe oziroma
javnega zbiranja ponudb. |
31. člen
|
Javna
dražba |
Javna
dražba mora biti objavljena v sredstvih javnega obveščanja. |
Med
objavo razpisa in javno dražbo mora preteči najmanj 15 dni. |
V
primeru javne dražbe mora objava vsebovati najmanj: |
1. Naziv
in sedež organizatorja javne dražbe. |
2. Opis
predmeta prodaje. |
3. Vrsto
pravnega posla, ki je predmet dražbe (npr. prodaja stanovanja). |
4.
Izklicno ceno in najnižji znesek njenega višanja. |
5. Način
in rok plačila kupnine. |
6.
Prehod lastništva, pri čemer lastništvo preide na kupca s plačilom
celotne kupnine. |
7. Kraj
in čas javne dražbe. |
8.
Višino kavcije, ki jo je potrebno položiti pred začetkom dražbe, in ki
ne sme biti manjša od 10% izklicne cene in se vplača na poseben račun
proračuna. |
9.
Obvestilo dražiteljem, da bo po končani dražbi kavcija vrnjena tistim,
ki na dražbi ne bodo uspeli in navedbo roka, v katerem bo vrnjena. |
10.
Informacijo o tem, kje in pod kakšnimi pogoji se lahko interesenti pred
začetkom dražbe seznanijo s podrobnejšimi pogoji dražbe in si ogledajo
predmet dražbe. |
11.
Druge pogoje, ki jih mora uspeli dražitelj izpolnjevati. |
12.
Objava lahko vsebuje še druge pogoje prodaje, ki postanejo vsebina
prodajne pogodbe, sklenjene z uspelim dražiteljem. |
32. člen
|
Javno
dražbo vodi s strani predsednika uprave pooblaščena oseba. |
Izklicna
cena oziroma vsaka nadaljnja cena, če se zviša pred tretjim izklicem, se
šteje, da je sprejeta tista cena, ki je bila izklicana trikrat. Ko je
cena izklicana trikrat, pooblaščena oseba ugotovi komu in po kakšni ceni
je bil predmet javne dražbe prodan in kupca pozove k podpisu pogodbe. Če
izklicna cena ni bila dosežena, je javna dražba neuspešna. |
33. člen
|
Z
najugodnejšim dražiteljem se sklene pogodba najkasneje v tridesetih dneh
po zaključku dražbe. Če dražitelj ne podpiše pogodbe v navedenem roku
javni sklad zadrži njegovo kavcijo. |
34. člen
|
Javno
zbiranje ponudb |
V
primeru javnega zbiranja ponudb, ko je za izbor najugodnejšega ponudnika
edini kriterij višina ponujene kupnine, objava javnega zbiranja ponudb
praviloma vsebuje: |
1. Namen
poziva, navedbo prodajalca in kratek opis predmeta prodaje. |
2.
Pravno podlago za prodajo. |
3.
Obliko in pogoje, pod katerimi mora kupec predložiti ponudbo oziroma
elemente, ki naj jih ponudba vsebuje. |
4.
Določilo, da je obveznost prodajalca, da sklene pogodbo s ponudnikom, ki
ponudi najugodnejše pogoje, izključena. |
5.
Kontaktne osebe prodajalca. |
35. člen
|
Pred
obravnavo prispelih ponudb predsednik uprave preveri, če so bile poslane
v razpisnem roku in če vsebujejo vse objavljene elemente in vso
dokumentacijo, ki jo je bilo na podlagi razpisa potrebno priložiti
ponudbi. |
Ponudbo,
ki je prispela po razpisnem roku, komisija zavrže in o tem obvesti
ponudnika. Nepopolne ponudbe lahko predsednik uprave zavrže ali pa
odloči, da zahteva od ponudnika njegovo dopolnitev. |
Po
ugotovitvi izpolnjevanja procesnih pogojev za veljavno obravnavo ponudb
predsednik uprave pristopi k njihovemu vsebinskemu pregledu. Pri tem
presoja elemente ponudbe po kriterijih za izbiro najboljšega ponudnika. |
Kriteriji, ki jih komisija pri obravnavi ponudb in izbiri upošteva, so
enaki kriterijem kot so objavljeni v javnem pozivu za zbiranje ponudb. |
36. člen
|
V
primeru, da predsednik uprave oceni, da zgolj na osnovi opredeljenih
kriterijev izmed zavezujočih ponudb iz prejšnjega člena ne more izbrati
najboljšega ponudnika, ali da je mogoče doseči ugodnejše pogoje prodaje,
lahko pozove vse ponudnike ali pa samo tiste, katerih ponudbe ocenijo
kot najbolj ustrezne, da ponudbo še dopolnijo v posameznih elementih. |
37. člen
|
Ko
predsednik uprave oceni, da je ugotovil vsa dejstva, na podlagi katerih
je mogoče sprejeti odločitev o izboru najugodnejšega ponudnika, odloči
katerega od ponudnikov je izbral kot najugodnejšega, ter predlaga vse v
pogajanjih dogovorjene elemente pravnega posla, pod katerim naj se
sklene pogodba oziroma poda predlog pogodbe, ki naj se sklene z
najugodnejšim ponudnikom. |
38. člen
|
V zvezi
s prodajo nepremičnine z neposredno pogodbo iz 28. člena tega akta
odloči uprava. Pogodbeno vrednost določi cenilec, uprava pa določi
okvirno vrednost pod katero se prodaja ne more izvršiti. |
39. člen
|
Merila
in kriteriji za neposredno prodajo nepremičnine |
Odprodaja se lahko opravi: |
Če je
odprodaja v interesu javnega sklada zaradi prevelikih stroškov
investicij in rednega vzdrževanja stanovanja oziroma stavbe v kateri je
stanovanje ob upoštevanju: |
–
odstotnega deleža lastništva sklada na celotni nepremičnini v kateri se
nahaja nepremičnina, ki jo želi stranka odkupiti |
– leta
gradnje nepremičnine, |
– stanja
nepremičnine (slabo, dobro, odlično …), |
–
vloženih sredstev v nepremičnino, |
– lege
nepremičnine – v strogem mestnem jedru se prodaja odobri le izjemoma, ob
izpolnitvi vseh pogojev, ki jih narekuje obnova mestnega jedra, |
– drugih
dejavnikov, ki vplivajo na vrednost. |
40. člen
|
Najemnik
ima predkupno pravico na stanovanju, ki mu je bilo dano v najem za
nedoločen čas, če predkupne pravice ne uveljavlja solastnik oziroma
občina v primerih, ki jih določa zakon. |
Vloge za
odkup nepremičnin se oddajo v vložišču mestne občine. K vlogi je
potrebno priložiti fotokopijo najemne pogodbe in dokaz o poravnanih
obveznosti v zvezi z uporabo stanovanja, ki ga želijo kupiti. |
41. člen
|
Plačilo
kupnine |
Kupec
plača kupnino v enkratnem znesku najkasneje v roku 30 dni od podpisa
pogodbe. |
42. člen
|
Stroški
pri prodaji nepremičnin in pri nakupu nepremičnin |
Vse
stroške pri prodaji in nakupu nepremičnin nosita prodajalec in kupec
vsak do polovice, razen davek od prometa nepremičnin v obeh primerih
bremeni prodajalca. |
XI. KONČNA DOLOČBA
43. člen
|
Ti
splošni pogoji poslovanja začnejo veljati z dnem objave v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
|
Št.
36001-21/2003 |
Murska
Sobota, dne 18. decembra 2003. |
|
Predsednica uprave |
Javnega stanovanjskega sklada |
Andreja Kuhar, dipl. upr. org. l. r. |
|