Na podlagi 149. člena
Zakona o varstvu okolja (Uradni list
RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl.
US, 112/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1 A in 70/08), 21.,
29., 61 in 62. člena
Zakona o lokalni samoupravi (Uradni
list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odl. US, 76/08
in 79/09), 3. in 7. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah
(Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP), 3. in 26.
člena
Zakona o prekrških (Uradni list RS,
št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 17/08, 21/08 – popr.), 3. člena
Odloka o gospodarskih javnih službah na območju Občine Podčetrtek
(Uradni list RS, št. 26/99) in
Statuta Občine Podčetrtek (Uradni list
RS, št. 66/06, 92/06, 5/07 in 75/09) je Občinski svet Občine Podčetrtek
na 26. redni seji dne 2. 12. 2009 sprejel |
O D L O K |
o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini
Podčetrtek |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
(javna služba) |
(1) Ta odlok določa način, predmet in
pogoje opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja,
obdelave in prevoza komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: javna služba)
na celotnem območju Občine Podčetrtek (v nadaljevanju: občina).
|
(2) Način, predmet in pogoje za
opravljanje gospodarske javne službe odlaganje ostankov predelave ali
odstranjevanja komunalnih odpadkov iz Občine Podčetrtek v Regionalnem
centru za ravnanje s komunalnimi odpadki Celje določa Odlok o koncesiji
za opravljanje lokalne gospodarske javne službe odlaganja ostankov
predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v Občini Podčetrtek. |
2. člen |
(vsebina odloka) |
S tem odlokom se določajo: |
1. organizacijska in prostorska zasnova
opravljanja javne službe, |
2. vrsta in obseg storitev javne službe
ter njihova prostorska razporeditev, |
3. pogoji za zagotavljanje in uporabo
storitev javne službe, |
4. pravice in obveznosti uporabnikov
storitev javne službe, |
5. financiranje javne službe, oblikovanje
cen in obračun storitev javne službe, |
6. vrste objektov in opreme za izvajanje
javne službe, |
7. nadzor nad izvajanjem javne službe,
|
8. kazenske in prehodne določbe. |
3. člen |
(cilji javne službe) |
Cilji ravnanja s komunalnimi odpadki po
tem odloku so: |
– uveljavitev načela »stroške plača
povzročitelj komunalnih odpadkov«; |
– izboljšati dostop do storitev javne
službe; |
– zagotoviti učinkovit sistem ločenega
zbiranja komunalnih odpadkov; |
– zagotoviti oddajo komunalnih odpadkov v
obdelavo preden se jih odstrani z odlaganjem na odlagališču komunalnih
odpadkov; |
– zagotoviti spremljanje količine in vrste
odpadkov glede na vir nastajanja odpadkov, osveščanje in obveščanje
uporabnikov javne službe o učinkovitem ravnanju z odpadki ter izdelavo
letnih in dolgoročnih programov ukrepov na področju ravnanja s
komunalnimi odpadki. |
4. člen |
(uporaba predpisov) |
Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne
službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem
odlokom, se uporabljajo republiški predpisi s področja varstva okolja. |
5. člen |
(opredelitev pojmov) |
(1) Posamezni izrazi uporabljeni v tem
odloku imajo naslednji pomen: |
1. Komunalni odpadek po tem odloku je
odpadek iz gospodinjstva ali njemu po naravi ali sestavi podoben odpadek
iz proizvodnje, trgovine, storitvene ali druge dejavnosti in je uvrščen
v skupino odpadkov s številko 20 s klasifikacijskega seznama odpadkov in
podskupino s številko 15 01 s klasifikacijskega seznama odpadkov,
določenega v predpisu o ravnanju z odpadki (v nadaljevanju tega odloka:
odpadek). |
2. Povzročitelj odpadkov po tem odloku je
vsak prebivalec občine in vsaka fizična ali pravna oseba, katere
delovanje ali dejavnost na območju občine povzroča nastajanje odpadkov
(izvirni povzročitelj odpadkov), oziroma vsaka oseba, ki izvaja
predobdelavo, mešanje ali druge postopke, s katerimi se spremenijo
lastnosti ali sestava teh odpadkov. |
3. Imetnik odpadkov je povzročitelj
odpadkov (pravna ali fizična oseba), ki ima odpadke v posesti.
|
4. Javna služba ravnanja s komunalnimi
odpadki je zbiranje, prevoz, obdelava in odstranjevanje odpadkov,
vključno z nadzorovanjem teh postopkov in nadzorom odlagališč po
zaprtju. |
5. Izvajalec javne službe je pravna oseba,
ki skladno s tem odlokom opravlja dejavnost javne službe ravnanja s
komunalnimi odpadki. |
6. Uporabnik storitev javne službe je
oseba, ki skladno s tem odlokom izpolnjuje pogoje za vključitev v sistem
obveznega ravnanja s komunalnimi odpadki. |
7. Prepuščanje odpadkov po tem odloku je
oddaja odpadkov v nadaljnje ravnanje izvajalcu javne službe zbiranja in
prevoza komunalnih odpadkov. |
8. Zbiranje odpadkov je prevzemanje
odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo izvajalcu javne službe,
njihovo razvrščanje ter predhodno skladiščenje zaradi oddaje v obdelavo.
|
9. Ločeno zbrane frakcije komunalnih
odpadkov so odpadki iz podskupine »Ločeno zbrane frakcije (razen 15 01)«
s klasifikacijsko številko 20 01 in ločeno zbrana odpadna embalaža, ki
je komunalni odpadek iz podskupine »Embalaža (vključno z ločeno zbrano
embalažo, ki je komunalni odpadek)« s klasifikacijsko številko 15 01 s
klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z
odpadki. |
10. Ločene frakcije so ločeno zbrane
frakcije, ki niso nevarni odpadki in so določene v predpisu o ravnanju z
ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe. |
11. Nevarne frakcije so ločeno zbrane
frakcije, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti iz predpisa, ki ureja
ravnanje z odpadki in so določene v predpisu o ravnanju z ločeno
zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe. |
12. Kosovni odpadki so odpadki iz
podskupine »Drugi komunalni odpadki« s klasifikacijsko številko 20 03 07
s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z
odpadki, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso primerni za
prepuščanje v zabojnikih, posodah ali vrečkah za odpadke. |
13. Mešani komunalni odpadki so odpadki,
ki se skladno s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, uvrščajo med
odpadke s številko 20 03 01 iz klasifikacijskega seznama odpadkov.
|
14. Biološko razgradljivi odpadki so
organski kuhinjski odpadki iz podskupine »ločeno zbrane frakcije«,
odpadki primerni za kompostiranje iz podskupine »odpadki z vrtov in
parkov (vključno z odpadki s pokopališč)« in po sestavi organskim
kuhinjskim odpadkom podobni odpadki iz živilskih trgov in podskupine
»drugi komunalni odpadki« s klasifikacijskega seznama, določenega s
predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki. |
15. Ostanki komunalnih odpadkov so
odpadki, ki se odložijo na odlagališču po mehansko biološki obdelavi
(MBO) in po odstranitvi lahke frakcije. |
16. Embalaža so vsi izdelki iz
kateregakoli materiala, namenjeni temu, da blago, ne glede na to, ali
gre za surovine ali izdelke, obdajajo ali držijo skupaj zaradi hranjenja
ali varovanja, rokovanja z njim, njegove dostave ali predstavitve na
poti od proizvajalca do končnega uporabnika ali potrošnika. |
17. Odpadna embalaža, ki je komunalni
odpadek, je odpadna prodajna ali sekundarna embalaža, ki nastaja kot
odpadek v gospodinjstvu ali kot po naravi in sestavi gospodinjskim
odpadkom podoben odpadek v industriji ali obrtni, storitveni ali drugi
dejavnosti. |
18. Zbiralnica ločenih frakcij ali
»Ekološki otok« je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za
ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij, kjer
povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije
prepuščajo. |
19. Zbiralnica nevarnih frakcij je pokrit
prostor, opremljen za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje nevarnih
frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe
te frakcije oddajajo. |
20. Premična zbiralnica nevarnih frakcij
je tovorno vozilo, opremljeno za ločeno zbiranje nevarnih frakcij, ki s
postanki po določenem urniku na naseljenih območjih omogoča, da
povzročitelj komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije
oddajajo. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tudi pokrit prostor
ali ustrezen zabojnik, ki se ga za določen krajši čas začasno uredi in
opremi za oddajanje in ločeno zbiranje teh frakcij. |
21. Zbirni center je pokrit ali nepokrit
prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje
vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz
širše okolice izvajalcu javne službe prepuščajo te frakcije in kosovne
odpadke. Zbirni center je lahko hkrati urejen tudi kot zbiralnica
nevarnih frakcij. |
22. Prevzemno mesto je vnaprej določen
prostor, kjer uporabniki v predpisanih namenskih posodah ali zabojnikih
ali tipiziranih vrečah za odpadke prepuščajo te odpadke izvajalcu javne
službe. |
23. Zbirno mesto je prostor, kjer imajo
uporabniki nameščene predpisane namenske posode ali zabojnike za
zbiranje mešanih komunalnih odpadkov v času do prevzema odpadkov.
|
24. Stavba je stavba po predpisih o
graditvi objektov, v kateri stalno ali začasno prebiva ena ali več oseb.
|
25. Objekt je objekt po predpisih o
graditvi objektov, v ali na katerem se opravlja proizvodna ali
storitvena dejavnost ali je v javni rabi, ki povzroča nastajanje
komunalnih odpadkov. |
(2) Drugi pojmi, uporabljeni v tem odloku,
imajo enak pomen kot je določeno v zakonih in v podzakonskih predpisih,
ki so izdani na njihovi podlagi. |
6. člen |
(strokovno tehnične naloge javne službe) |
(1) Strokovno-tehnične, organizacijske in
razvojne naloge javne službe, ki z občinskim aktom ali pogodbo z
izvajalcem javne službe niso prenesene na izvajalca javne službe,
opravlja občinska uprava. |
(2) Občinska uprava Občine Podčetrtek
skrbi za koordinacijo med občino in izvajalcem javne službe.
|
(3) Strokovno tehnične, organizacijske in
razvojne naloge, ki jih občina lahko prenese na izvajalca javne službe
so: |
– strokovne, tehnične in organizacijske
naloge v zvezi z načrtovanjem razvoja javne službe in izvedbo
načrtovanih infrastrukturnih ureditev; |
– zagotavljanje strokovnih podlag v zvezi
z načrtovanjem komunalne opremljenosti predvidenega poselitvenega
območja; |
– zagotavljanje strokovnih podlag, ki jih
občina potrebuje za izvajanje upravnih nalog pri urejanju javne službe;
|
– pospeševanje uvajanja informatiziranih
procesov za potrebe javne službe. |
(4) Občinska uprava izvaja nadzor nad
izvajanjem javne službe skladno s predpisi in dogovorjenim načrtom
nadzora in zagotavljanja kakovosti. |
(5) Izvajalcu javne službe se podelijo
naslednja javna pooblastila: |
– da izvaja javno službo v skladu s
predpisi Republike Slovenije in Občine Podčetrtek, |
– da uporablja zbiralnice ločenih frakcij
in zbirni center v namene izvajanja javne službe, |
– da upravlja, koristi in vzdržuje objekte
in naprave potrebne za izvajanje javne gospodarske službe, |
– da prevzema vodenje vseh evidenc, ki so
za opravljanje predmetne gospodarske javne službe potrebne, skladno z
veljavnimi predpisi, |
– da predlaga dela za investicijske posege
v objekte in naprave potrebne za izvajanje javne gospodarske službe.
|
(6) Na podlagi tega odloka se izvajalcu
javne službe podeljuje javno pooblastilo za odločanje v upravnih zadevah
izdaje projektnih pogojev in soglasij k projektnim rešitvam v skladu s
predpisi, ki urejajo graditev objektov. |
(7) Izvajalec javne službe vodi evidence
oziroma registre v skladu z zakoni in podzakonskimi predpisi, ki urejajo
ravnanje z odpadki, gospodarske javne službe, oblikovanje cen in tem
odlokom. |
7. člen |
(subsidiarno ukrepanje) |
(1) Občina skrbi: |
– za zagotavljanje izvajanja vseh storitev
predpisanih z zakonom, s predpisi o načinu izvajanja javne službe in s
tem odlokom ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku;
|
– da se zagotavlja takšna višina plačil in
cena storitev, da je ob normalnem poslovanju možno zagotoviti ustrezen
obseg in kakovost storitev ter vzdrževanje objektov, naprav in opreme
izvajalca javne službe, da se ohranja njihova vrednost; |
– da se zagotovi sankcioniranje
uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev javne službe;
|
– da se zagotovi sankcioniranje morebitnih
drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki izvajajo storitve javne službe na
področju občine; |
– da pisno obvešča izvajalca o morebitnih
ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov. |
(2) Občina skrbi za odpravo posledic
čezmerne obremenitve okolja zaradi ravnanja s komunalnimi odpadki in
krije stroške odprave teh posledic, če jih ni mogoče naprtiti določenim
ali določljivim povzročiteljem ali ni pravne podlage za naložitev
obveznosti povzročitelju obremenitve ali posledic ni mogoče drugače
odpraviti. |
(3) Izvajalec javne službe zbiranja in
prevoza komunalnih odpadkov je v primeru iz prejšnjega odstavka dolžan
na račun občine zagotoviti zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, ki
povzročajo čezmerno obremenitev okolja ter oddajo teh odpadkov v
obdelavo. |
(4) Če se v primeru iz prvega odstavka
tega člena povzročitelj ugotovi kasneje, ima občina pravico in dolžnost
izterjati vračilo stroškov iz prejšnjih odstavkov. |
II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA
OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE |
8. člen |
(oblika izvajanja javne službe) |
(1) Občina zagotavlja izvajanje javne
službe na celotnem območju občine, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo
okolja in podzakonskimi predpisi ter v skladu z zakonom, ki ureja
gospodarske javne službe tako, da so storitve javne službe dostopne vsem
povzročiteljem, uporaba storitev javne službe pa je za vse povzročitelje
obvezna. |
(2) Izvajalec gospodarske javne službe
zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov je pravna oseba, organizirana v
obliki javnega podjetja, ustanovljena na podlagi Odloka o ustanovitvi
OKP javnega podjetja za komunalne storitve Rogaška Slatina d.o.o.
(Uradni list RS, št. 93/98, 72/99, 118/05 in 75/08). |
9. člen |
(tehnični pravilnik) |
(1) Izvajalec javne službe sprejme
Tehnični pravilnik o zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov (v
nadaljevanju: pravilnik). V enaki obliki in postopku se sprejmejo tudi
vse dopolnitve in spremembe pravilnika. |
(2) Pravilnik iz prejšnjega odstavka tega
člena obsega: |
– opredelitev tehnologije ravnanja z
odpadki; |
– tehnologijo, pogoje in način ločenega
zbiranja odpadkov; |
– tipizacijo predpisanih posod za odpadke,
vključno z merili za določanje izhodiščne prostornine posod za posamezne
kategorije uporabnikov; |
– tipizacijo namenskih predpisanih vreč za
odpadke in pogoje njihove uporabe; |
– minimalne standarde za določitev
prevzemnih mest in zbiralnic; |
– podrobnejše pogoje prepuščanja
komunalnih odpadkov v zbirnih centrih; |
– podrobnejšo vsebino katastra zbirnih in
prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov; |
– druge pogoje glede minimalnih
oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za ravnanje z odpadki skladno s
predpisi in nemoteno opravljanje javne službe. |
III. VRSTA IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE
TER NJIHOVA PROSTORSKA RAZPOREDITEV |
10. člen |
(vrsta in obseg storitev javne službe) |
(1) Javna služba po tem odloku obsega
storitve zbiranja, obdelave in prevoza komunalnih odpadkov, ki jih
njihovi imetniki prepuščajo izvajalcu javne službe, in sicer:
|
– storitve prevzemanja komunalnih odpadkov
na prevzemnih mestih, zbiralnicah in zbirnih centrih, vključno s
prevozom komunalnih odpadkov do zbirnega centra; |
– storitve kompostiranja biološko
razgradljivih odpadkov v mali kompostarni; |
– storitve predhodnega skladiščenja
komunalnih odpadkov zaradi oddaje odpadkov v nadaljnjo obdelavo ali za
odlaganje na regijsko odlagališče za nenevarne odpadke; |
– prevoz preostankov po obdelavi
komunalnih odpadkov na regijsko odlagališče. |
(2) Storitve iz prejšnjega odstavka so v
okviru opravljanja javne službe kot javne dobrine zagotovljene vsakomur
pod enakimi pogoji. |
11. člen |
(uporabniki storitev javne službe) |
(1) Uporaba storitev iz prejšnjega člena
je obvezna za vse uporabnike storitev javne službe. |
(2) Uporabnik storitev javne službe je
vsak imetnik komunalnih odpadkov, ki ima ne glede na pravni temelj:
|
– pravico do uporabe stavbe ali dela
stavbe, v kateri stalno ali začasno prebiva ena ali več oseb;
|
– pravico do uporabe objekta ali dela
objekta, v ali na katerem se opravlja storitvena ali proizvodna
dejavnost; |
– pravico do upravljanja objekta v javni
rabi, ki povzroča nastajanje komunalnih odpadkov; |
– pravico do uporabe stavb, kjer ni stalno
prijavljenih prebivalcev (vikendi, vinske kleti in ostali podobni stalno
nenaseljeni objekti). |
(3) Kot dokazilo, da ima imetnik odpadkov
pravico do uporabe stavbe ali objekta, se šteje zlasti dokazilo o
lastništvu, najemna in podnajemna pogodba ali pisno soglasje lastnika
oziroma upravljavca stavbe ali objekta. Imetnik odpadkov je dolžan
obvestiti izvajalca javne službe o pridobitvi statusa uporabnika iz
prejšnjega odstavka v roku osmih dni od izpolnitve predpisanih pogojev.
|
(4) Če je imetnikov pravice do uporabe
nepremičnin iz drugega odstavka tega člena več, imajo skupaj nerazdelno
pravice in obveznosti uporabnika storitev javne službe. |
(5) Če v skladu s prejšnjimi odstavki ni
mogoče določiti uporabnika storitev javne službe, je uporabnik storitev
javne službe lastnik stavbe ali dela stavbe oziroma objekta ali dela
objekta, v kateri stalno ali začasno prebiva ena ali več oseb oziroma v
ali na katerem se opravlja storitvena ali proizvodna dejavnost ali
objekta v javni rabi, ki povzroča nastajanje odpadkov. Če je lastnikov
nepremičnine več, imajo skupaj nerazdelno pravice in obveznosti
uporabnika storitev javne službe. |
(6) Imetniki odpadkov, ki na podlagi
prejšnjih odstavkov izpolnjujejo pogoje za pridobitev statusa uporabnika
glede več nepremičnin na območju občine, so za vsako nepremičnino
posebej dolžni uporabljati storitve javne službe po tem odloku.
|
(7) Izjemoma so uporabniki iz prejšnjih
odstavkov prosti obveznosti po tem odloku, če izvajalcu javne službe
izkažejo, da stavba ali objekt oziroma del stavbe ali objekta ni v
trajni uporabi neprekinjeno že najmanj tri mesece. |
Prevzemanje komunalnih odpadkov |
12. člen |
(ločeno zbiranje komunalnih odpadkov) |
(1) Izvajalec javne službe je dolžan
zagotoviti, da se v okviru javne službe ločeno zbirajo in prevzemajo
naslednje ločene frakcije komunalnih odpadkov: |
– papir in drobna lepenka, vključno z
drobno odpadno embalažo iz papirja ali lepenke, |
– drobna odpadna embalaža iz stekla,
|
– drobna odpadna embalaža iz plastike ali
sestavljenih materialov, |
– drobna odpadna embalaža iz kovine,
|
– kuhinjski odpadki (biološko razgradljivi
kuhinjski odpadki in biološko razgradljivi odpadki), |
– mešana odpadna komunalna embalaža zbrana
od vrat do vrat. |
(2) Izvajalec javne službe mora
zagotoviti, da se nevarne frakcije zbirajo ločeno od drugih ločeno
zbranih frakcij komunalnih odpadkov. |
(3) Ostanki komunalnih odpadkov, ki se ne
zbirajo ločeno na podlagi prejšnjih odstavkov, se zbirajo kot mešani
komunalni odpadki. |
(4) Imetniki odpadkov prepuščajo komunalne
odpadke izvajalcu javne službe z odlaganjem v tipizirane in označene
zabojnike, posode ali vreče, postavljene na prevzemnih mestih,
zbiralnicah in zbirnih centrih pod pogoji in na način, ki so določeni s
tem odlokom. |
13. člen |
(prevzemanje ločeno zbranih frakcij) |
(1) Storitve prevzemanja ločenih frakcij
obsegajo: |
– prevzemanje zbrane odpadne embalaže po
sistemu od vrat do vrat v skladu s Tehničnim pravilnikom; |
– prevzemanje ločenih frakcij v
zbiralnicah ločenih frakcij, v zbirnih centrih in po sistemu od vrat do
vrat v skladu s Tehničnim pravilnikom; |
– prevzemanje ločenih frakcij v zbirnih
centrih; |
– prevzemanje kosovnih odpadkov v zbirnih
centrih in |
– občasno prevzemanje kosovnih odpadkov na
prevzemnih mestih kosovnih odpadkov. |
(2) Storitve prevzemanja nevarnih frakcij
obsegajo: |
– prevzemanje nevarnih frakcij v
zbiralnicah nevarnih frakcij, |
– prevzemanje nevarnih frakcij, ki jih
povzročitelji komunalnih odpadkov oddajajo v zbirnem centru ali
premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij. |
(3) Podrobneje se obseg in vsebina
storitev ter način ločenega zbiranja odpadkov iz prvega in drugega
odstavka tega člena določi z letnim programom ravnanja z ločeno zbranimi
frakcijami, ki mora vsebovati podatke, določene s predpisom o ravnanju z
ločeno zbranimi frakcijami in v Tehničnem pravilniku. Program za vsako
naslednje leto izdela izvajalec javne službe najpozneje do 30. novembra
v tekočem letu, ki ga potrdijo pristojni organi izvajalca javne službe v
skladu z določili družbene pogodbe in statuta javnega podjetja. |
14. člen |
(biološko razgradljivi odpadki) |
(1) Biološko razgradljivi odpadki, ki
nastajajo pri povzročiteljih iz gospodinjstev, se morajo zbirati ločeno
od drugih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov in od mešanih
komunalnih odpadkov. Prevzemno mesto je isto kot za mešane komunalne
odpadke. |
(2) Za biološko razgradljive odpadke je
potrebno zagotoviti ločeno zbiranje in prevzemanje pri povzročiteljih
odpadkov na območju mestnega jedra ali večjega stanovanjskega naselja.
|
(3) Na območjih, kjer izvajalec javne
službe ne zagotavlja rednega odvzema biološko razgradljivih odpadkov,
mora povzročitelj odpadkov sam zagotoviti kompostiranje svojih biološko
razgradljivih odpadkov v hišnem kompostniku. |
(4) Izvajalec javne službe spodbuja
povzročitelje odpadkov, da lastne biološko razgradljive odpadke
kompostirajo v hišnih kompostnikih tudi na območjih z organiziranim
rednim prevzemanjem biološko razgradljivih odpadkov, če imajo za tako
kompostiranje na razpolago vrt in pri tem upoštevajo ustrezne postopke
predelave biološko razgradljivih odpadkov. |
(5) Izvajalec javne službe mora
zagotoviti: |
– da se na območjih, kjer je organizirano
ločeno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov, ti odpadki zbirajo v
predpisanih zabojnikih ali posodah in prevažajo z vozili, opremljenimi
za prevoz biološko razgradljivih odpadkov, tako da se odpadki ne
izpuščajo v okolje in da ne povzročajo emisije vonjav; |
– prevzemanje biološko razgradljivih
odpadkov skladno z letnim programom zbiranja; |
– čiščenje in razkuževanje predpisanih
zabojnikov in posod za zbiranje ter vozil, s katerimi zagotavlja
prevažanje biološko razgradljivih odpadkov. |
(6) Če povzročitelj odpadkov odlaga v
posodo za zbiranje biološko razgradljivih odpadkov nepravilno ločene
odpadke, ki jih ni mogoče predati v končno oskrbo, izvajalec takih
odpadkov na dan odvoza tovrstnih odpadkov ne prevzame, temveč jih
prevzame na dan odvoza mešanih odpadkov. Pri tem povzročitelj odpadkov
izvajalcu plača strošek prihoda (zbiranje in odvoz), dodatni strošek
zbiranja in odvoza ter predpisano dajatev za odlaganje odpadkov, ob
prevzemu na dan odvoza ostankov odpadkov. Izvajalec to ugotovitev
posreduje prekrškovnemu organu. |
15. člen |
(sistem »od vrat do vrat«) |
(1) Izvajalec javne službe s sistemom »od
vrat do vrat«, ki vključuje uporabo namenske rumene vreče zagotavlja pri
uporabnikih storitve izvorno ločevanje in prevzem naslednjih vrst
odpadne embalaže: |
– odpadna embalaža iz papirja;
|
– odpadna embalaža iz plastike;
|
– odpadna embalaža iz kovin; |
– odpadna embalaža iz sestavljenih
materialov. |
(2) V rumeno vrečo se ne odlaga:
|
– steklena embalaža; |
– časopisni papir; |
– večje škatle; |
– ostanki hrane; |
– nečiste vrečke in embalaža; |
– nevarni odpadki (baterije, pločevinke
barv, razredčil, kartuše). |
(3) Uporabniki storitve javne službe papir
in steklo zbirajo ločeno v škatlo ali posebno vrečo in ga po urniku na
dan odvoza odložijo na prevzemno mesto oziroma ga oddajo na obstoječih
ekoloških otokih ali v zbirnem centru. |
16. člen |
(zbiralnice ločenih frakcij) |
(1) Izvajalec javne službe mora za
prevzemanje ločenih frakcij zagotoviti zbiralnice ločenih frakcij, ki
morajo biti opremljene s tipiziranimi posodami ali zabojniki za
prevzemanje ločenih frakcij komunalnih odpadkov iz prvega odstavka 13.
člena tega odloka. |
(2) Zbiralnice ločenih frakcij so
prostorsko razporejene: |
– v urbanih ali večjih stanovanjskih
naseljih najmanj ena zbiralnica na vsakih 500 prebivalcev. |
(3) Ne glede na prejšnji odstavek
zbiralnic ni treba urediti v naseljih na območju z gostoto poselitve
manj kot 300 prebivalcev na km2, če je v okviru opravljanja javne službe
zagotovljeno ločeno zbiranje frakcij iz prvega odstavka 12. člena tega
odloka na izvoru (od vrat do vrat po sistemu »rumena vreča«).
|
(4) Iz zbiralnic se stalno, redno in
nemoteno zagotavlja ločen prevoz frakcij v zbirni center. |
17. člen |
(zbiralnice nevarnih frakcij) |
(1) Izvajalec javne službe mora zagotoviti
prevzemanje nevarnih frakcij v skladu z podzakonskim predpisom, ki ureja
ravnanje z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe
ravnanja s komunalnimi odpadki. |
(2) Ločeno zbiranje nevarnih frakcij se
zagotavlja najmanj enkrat v koledarskem letu s premično zbiralnico
nevarnih frakcij po vnaprej določenem urniku, ki ga določi izvajalec
javne službe. |
(3) Izvajalec javne službe mora
povzročitelje komunalnih odpadkov najmanj štirinajst dni pred prevzemom
nevarnih frakcij obvestiti o času in načinu prevzema z obvestilom,
objavljenim v sredstvih javnega obveščanja in na drug krajevno običajen
način. |
18. člen |
(urejanje in vzdrževanje zbiralnic) |
(1) Zbiralnice se uredijo na javnih
površinah lokalnega pomena, ki so dostopne za transportna vozila, če se
s tem ne ogroža njihova splošna raba. Kadar bi bila lahko zaradi
ureditve zbiralnice ogrožena splošna raba javne površine, občina
zagotovi drugo primerno javno površino. |
(2) Izvajalec javne službe opremi
zbiralnico z zabojniki ali posodami za ločeno zbiranje komunalnih
odpadkov. Tipi in oznake zabojnikov ali posod za posamezne ločene in
nevarne frakcije ter označbe zbiralnic se določijo s tehničnim
pravilnikom iz 9. člena tega odloka. |
(3) Izvajalec javne službe mora zbiralnice
vzdrževati tako, da: |
– povzročitelji komunalnih odpadkov lahko
nedvoumno ugotovijo, katere vrste frakcij se v zbiralnici zbirajo,
|
– se ločene frakcije prepuščajo in začasno
hranijo tako, da je možna njihova ponovna uporaba, predelava ali
odstranjevanje skladno s predpisi, |
– na kraju zbiralnice ne prihaja do
onesnaževanja okolja in |
– lahko ločene frakcije prepuščajo vsi
povzročitelji komunalnih odpadkov ne glede na njihovo prebivališče.
|
(4) V zbiralnici nevarnih frakcij mora
nevarne frakcije, ki jih oddajajo povzročitelji komunalnih odpadkov,
prevzemati za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje teh frakcij
usposobljena oseba. |
(5) Izvajalec javne službe mora prepuščene
ločene frakcije in oddane nevarne frakcije v zbiralnicah redno
prevzemati in jih v začasno skladiščenje, predelavo ali odstranjevanje
odpremljati s tako opremljenimi vozili, da nakladanje in razkladanje
odpadkov ne povzroča prašenja in povzroča čim manj hrupa, med prevozom
pa ne prihaja do raztresanja odpadkov. |
19. člen |
(prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov) |
(1) Prevzemanje mešanih komunalnih
odpadkov se opravlja na prevzemnih mestih, kjer so uporabniki dolžni po
vnaprej določenem urniku prepustiti te odpadke izvajalcu javne službe v
tipiziranih posodah s prostornino 120 l, 240 l in 1100 l. |
(2) Druge posode, zabojniki ali tipizirane
vrečke za prepuščanje mešanih komunalnih odpadkov, ki jih določa
pravilnik iz 9. člena tega odloka, se lahko uporabijo samo, če iz
objektivno opravičljivih razlogov (na primer zaradi nedostopnosti ali
velike oddaljenosti od prevzemnega mesta ali izrednega povečanja
količine odpadkov) ni mogoče uporabiti posode ali zabojnika iz
prejšnjega odstavka. V teh primerih morajo uporabniki do prevzema
hraniti odpadke pri sebi. |
(3) Izvajalec javne službe mora zagotoviti
prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov na območju občine najmanj:
|
– enkrat na vsakih štirinajst dni v ožjem
mestnem središču in na območjih poselitve s strnjeno individualno
pozidavo; po vključitvi uporabnikov v sistem prevzema biološko
razgradljivih odpadkov pa najmanj enkrat na mesec; |
– enkrat mesečno v predelih s pretežno
individualno gradnjo izven strnjenih naselij. |
(4) Podrobnejši način prevzema odpadkov na
območjih iz predhodnega odstavka tega člena določi izvajalec javne
službe v Tehničnem pravilniku. |
20. člen |
(velikost in število obveznih posod za
odpadke) |
(1) Velikost in število obveznih posod
oziroma zabojnikov za posamezne uporabnike storitev določita skupaj
izvajalec javne službe in povzročitelj odpadkov. Glede na pogostnost
prevzemanja odpadkov iz 19. člena se število obveznih posod ali
zabojnikov in njihovo velikost določi z upoštevanjem predvidene
najmanjše količine prepuščenih odpadkov in števila povzročiteljev
odpadkov skladno z merili, določenimi s pravilnikom iz 9. člena tega
odloka. |
(2) Kadar zaradi prostorskih ali tehničnih
razlogov ni mogoče zagotoviti zadostnega števila prevzemnih mest za
namestitev posod ali zabojnikov za vse uporabnike, se za zbiranje
mešanih komunalni odpadkov določijo skupne posode ali zabojniki, katerih
število in velikost določi izvajalec javne službe skladno z merili,
določenimi s pravilnikom iz 9. člena tega odloka. |
(3) Uporabniki so dolžni na svoje stroške
zagotoviti nabavo in vzdrževanje tipiziranih posod, zabojnikov ali vrečk
za prepuščanje mešanih komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih. Stroški
zamenjave in vzdrževanja se določijo v tarifnem pravilniku. |
(4) Če imajo uporabniki občasno več
odpadkov, kot to dopušča njihova posoda za zbiranje odpadkov, jih morajo
odložiti v namensko predpisano vrečo za zbiranje odpadkov z logotipom
izvajalca (zelena vreča) ter jo postaviti poleg predpisane posode za
zbiranje odpadkov ali pa prepustiti v zbirnem centru, če ta omogoča
njihovo prevzemanje. |
(5) Če količina prepuščenih odpadkov redno
presega prostornino posod ali zabojnikov za odpadke, lahko izvajalec
javne službe določi ustrezno povečanje prostornine posode ali zabojnika
oziroma povečanje števila posod ali zabojnikov. |
21. člen |
(prevzemna mesta) |
(1) Prevzemna mesta se praviloma določijo
na javnih površinah, če se s tem ne ogroža njihova splošna raba. Če
prevzemnega mesta ni mogoče določiti na javni površini, se prevzemno
mesto lahko določi tudi na zasebnem zemljišču uporabnika. |
(2) Prevzemno mesto je lahko oddaljeno
največ 5 metrov od roba prometne poti smetarskega vozila. |
(3) Uporabnik mora zagotoviti, da se
zabojnik ali namenska vreča prestavi z zbirnega mesta na prevzemno mesto
do 6. ure zjutraj glede na predviden dan odvoza, po prevzemu odpadkov pa
prazni zabojnik čimprej, najkasneje pa do konca dne, ko je bil prevoz
opravljen, vrne na zbirno mesto. |
(4) Prevzemno mesto določi uporabnik v
soglasju z izvajalcem javne službe. Če do soglasja ne pride, določi
prevzemno mesto na predlog katere koli stranke občinska uprava Občine
Podčetrtek. |
(5) Dovozna pot do prevzemnega mesta za
komunalne odpadke ne sme imeti stopnic, robnikov ali drugih ovir in mora
biti urejena tako, da je omogočen neposreden in nemoten dostop s
specialnimi komunalnimi vozili v dnevnem času, v vseh vremenskih
razmerah in mora prenesti osne obremenitve posebnega komunalnega vozila.
|
(6) V primeru, da cesta, ki vodi do
prevzemnih mest, ne omogoča dovoza za specialna vozila izvajalca, si
mora uporabnik storitev javne službe v dogovoru z izvajalcem zagotoviti
ustrezno število namensko označenih vrečk za zbiranje posameznih vrst
odpadkov ter jih na dan prevzemanja dostaviti na prevzemno mesto.
|
(7) Izvajalec javne službe sme pri
prevzemanju odpadkov odstopiti od letnega koledarja odvozov le v primeru
višje sile, kot so neprimerne vremenske razmere, začasna neprevoznost
poti do prevzemnih mest in nenadne okvare posebnih vozil. O tem mora
povzročitelje v najkrajšem možnem času na krajevno običajem način
obvestiti o razlogih opustitve odvoza ter o novih terminih odvoza
odpadkov. |
22. člen |
(zbirna mesta) |
(1) V času do predvidenega prevzema
mešanih komunalnih odpadkov se odpadki zbirajo v posodah ali zabojnikih,
ki so nameščeni na zasebnem površinah ali v zasebnih prostorih pri
uporabnikih (zbirna mesta). Uporabniki morajo zagotoviti, da se odpadki
zbirajo na način, ki ne povzroča emisije vonjav in onesnaževanja
okolice. |
(2) Za urejenost in čistočo zbirnega mesta
skrbi povzročitelj. |
(3) Če s tem soglaša izvajalec javne
službe, so lahko zbirna mesta hkrati tudi prevzemna mesta. |
23. člen |
(zbirni center) |
(1) Občina zagotavlja ločeno zbiranje
odpadkov v zbirnem centru. |
(2) Občina mora zagotoviti, da je zbirni
center na lokaciji, ki omogoča nemoten dostop povzročiteljem za
prepuščanje posameznih vrst odpadkov, prav tako pa tudi dostop
specialnim vozilom izvajalca za njihovo prevzemanje ter prevoz.
|
(3) V zbirnem centru izvajalec javne
službe v okviru obratovalnega časa zagotavlja ločeno zbiranje v
zabojnikih in posodah za naslednje frakcije: |
– papir in lepenka vseh vrst in velikosti,
vključno z odpadno embalažo iz papirja in lepenke, |
– stekla vseh velikosti in oblik, vključno
z odpadno embalažo iz stekla, |
– plastike, vključno z odpadno embalažo iz
plastike ali sestavljenih materialov, |
– odpadkov iz kovin, vključno z odpadno
embalažo iz kovin, |
– les, vključno z odpadno embalažo iz
lesa, |
– oblačila, |
– tekstil, |
– jedilno olje in maščobe, |
– barve, črnila, lepil in smol, ki ne
vsebujejo nevarnih snovi, |
– detergenti, ki ne vsebujejo nevarnih
snovi, |
– baterije in akumulatorje, ki niso
razvrščene v skupine 16 06 01, 16 06 02 ali 16 06 03 v klasifikacijskem
seznamu odpadkov, določenem v predpisu o ravnanju z odpadki,
|
– električne in elektronske opreme, ki ne
vsebujejo nevarnih snovi in |
– kosovne odpadke. |
(4) V zbirnem centru lahko prepustijo
odpadke vsi, ki imajo status uporabnika skladno z 11. členom tega odloka
za odpadke, ki se zbirajo v okviru izvajanja obvezne gospodarske javne
službe. |
(5) Vrste odpadkov, ki jih prevzema
izvajalec v zbirnem centru ter vrsto posod za njihovo zbiranje (tip,
barva,volumen in število), vodi izvajalec v registru zbirnega centra, za
posamezno koledarsko leto pa se določijo v letnem programu. |
(6) Izvajalec prevzema odpadke v zbirnem
centru v obratovalnem času zbirnega centra, o katerem povzročitelje
obvesti na krajevno običajen način. |
(7) V vsaki občini se uredi vsaj en zbirni
center. |
24. člen |
(ureditev in vzdrževanje zbirnega centra) |
(1) Izvajalec javne službe mora zbirni
center urediti in vzdrževati tako, da: |
– povzročitelji komunalnih odpadkov lahko
nedvoumno ugotovijo, katere vrste frakcij se v zbirnem centru zbirajo,
|
– se ločeno zbrane frakcije v zbirnem
centru oddajajo, razvrščajo in začasno hranijo tako, da je možna njihova
ponovna uporaba, predelava ali odstranjevanje skladno s predpisi in da
|
– na kraju zbirnega centra in v njegovi
okolici ne prihaja do onesnaževanja okolja. |
(2) Izvajalec javne službe mora
zagotavljati reden prevzem v zbirnem centru zbranih frakcij in jih v
začasno skladiščenje, predelavo ali odstranjevanje odpremljati s tako
opremljenimi vozili, da nakladanje in razkladanje odpadkov ne povzroča
prašenja in povzroča čim manj hrupa, med prevozom pa ne prihaja do
raztresanja odpadkov. |
25. člen |
(prevzemanje kosovnih odpadkov) |
(1) V okviru javne službe mora biti v
vsakem naselju ne glede na število prebivalcev najmanj enkrat v
koledarskem letu zagotovljeno prevzemanje kosovnih odpadkov na
prevzemnih mestih kosovnih odpadkov, ki jih določi izvajalec javne
službe v obvestilu iz tretjega odstavka tega člena. |
(2) V okviru prevzema kosovnih odpadkov iz
prejšnjega odstavka mora biti zagotovljeno tudi prevzemanje opreme, ki
se uporablja v gospodinjstvu in vsebuje nevarne snovi. |
(3) Izvajalec javne službe mora
povzročitelje komunalnih odpadkov najmanj štirinajst dni pred prevzemom
iz prejšnjih odstavkov obvestiti o času in načinu prevzema z naznanilom,
objavljenim na krajevno običajen način. |
(4) Imetniki kosovnih odpadkov morajo
preden prepustijo te odpadke izvajalcu javne službe zagotoviti, da se
kosovni odpadek večjih dimenzij razstavi na več kosov tako, da posamezni
kos odpadka vsebuje pretežno eno ločeno frakcijo in ni pretežak ali
prevelik za ročno nakladanje na vozilo za prevoz kosovnih odpadkov.
|
(5) Prevzemanje kosovnih odpadkov ni redna
storitev prevzemanja komunalnih odpadkov. Stroške prevzemanja kosovnih
odpadkov krije imetnik kosovnih odpadkov in so vračunani v stroških
ravnanja z odpadki. |
26. člen |
(javne prireditve) |
(1) Organizatorji kulturnih, športnih in
drugih javnih prireditev v skladu z zakonom, ki ureja javna zbiranja in
javne prireditve, morajo za čas trajanja prireditve v dogovoru z
izvajalcem javne službe zagotoviti, da se prireditveni prostor proti
plačilu opremi s tipskimi posodami za zbiranje tistih odpadkov za katere
se pričakuje, da bodo nastali. |
(2) Podrobneje dogovorita vrsto in obseg
storitve javne službe organizator prireditve in izvajalec javne službe s
pogodbo. |
(3) Organizatorji so dolžni obvestiti
izvajalca javne službe o nameravani prireditvi najmanj štirinajst dni
pred datumom izvedbe prireditve. |
27. člen |
(ukrepanje v primeru nepravilno odloženih
odpadkov) |
(1) Če so na zemljišču v lasti občine ali
države nezakonito odloženi komunalni odpadki, odredi občinska
inšpekcija/občinska redarska služba izvajalcu javne službe njihovo
odstranitev, ta pa jih mora odstraniti v skladu s predpisi o ravnanju z
odpadki na račun lastnika zemljišča, v primeru, da izvaja posest nad
zemljiščem druga oseba, pa na račun osebe, ki izvaja posest.
|
(2) Če se kasneje odkrije povzročitelja
nezakonito odloženih odpadkov, ima občina pravico in dolžnost od njega
izterjati vračilo stroškov iz prejšnjega odstavka. |
(3) Če so odpadki nezakonito odloženi na
zemljišču v lasti osebe zasebnega prava, odredi odstranitev komunalnih
odpadkov občinska inšpekcija lastniku ali drugemu posestniku zemljišča. |
Obdelava komunalnih odpadkov |
28. člen |
(obdelava komunalnih odpadkov) |
V okviru javne službe po tem odloku se
zagotavljajo naslednje storitve obdelave komunalnih odpadkov:
|
– predelava odpadnega lesa v sekance;
|
– storitve obdelave biološko razgradljivih
odpadkov v kompostarnah in napravah za mehansko-biološko obdelavo
odpadkov; |
– storitve predobdelave komunalnih
odpadkov z namenom zmanjšanja prostornine ali teže odpadkov pred
njihovim odlaganjem ali zmanjšanja nevarnih lastnosti zaradi njihovega
odlaganja na odlagališče za nenevarne odpadke; |
– storitve predobdelave komunalnih
odpadkov z namenom povečanja možnosti za njihovo predelavo. |
29. člen |
(razvrščanje komunalnih odpadkov) |
V okviru javne službe zbiranja in prevoza
se z izvornim razvrščanjem komunalnih odpadkov zagotavlja predhodno
ločevanje komunalnih odpadkov na osnovne frakcije: |
– odpadna komunalna embalaža (vse
frakcije); |
– biološko razgradljivi in kuhinjski
odpadki; |
– kosovni odpadki in |
– nevarni odpadki. |
30. člen |
(tehtanje komunalnih odpadkov) |
V okviru javne službe zbiranja in prevoza
se zagotavljajo storitve tehtanja naslednjih odpadkov: |
– odpadne embalaže, katero mora izvajalec
javne službe skladno s predpisi oddati družbi za ravnanje z odpadno
embalažo; |
– ločene frakcije, ki gredo v predelavo;
|
– vsake pošiljke odpadnih jedilnih olj, ki
se oddajo v predelavo; |
– nevarne frakcije, ki gredo v predelavo
ali odstranjevanje; |
– preostanek odpadkov, ki gre na
odlaganje. |
Predhodno skladiščenje komunalnih odpadkov |
31. člen |
(predhodno skladiščenje) |
(1) V okviru javne službe se zagotavlja
skladiščenje odpadkov pri izvajalcu javne službe v zbirnih centrih z
namenom in za čas, ki je potreben, da se odpadki lahko pripravijo za
prevoz do osebe, ki skladno s predpisi o ravnanju z odpadki izvaja
nadaljnjo obdelavo odpadkov. |
(2) V storitev iz prejšnjega odstavka je
vključen tudi prevoz preostanka komunalnih odpadkov po obdelavi iz 28.
člena tega odloka na odlagališče za nenevarne odpadke. |
IV. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE IN UPORABO
STORITEV JAVNE SLUŽBE |
32. člen |
(pogoji obratovanja) |
(1) Izvajalec javne službe mora pri
opravljanju javne službe zagotoviti: |
– nabavo in vzdrževanje opreme za
izvajanje javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov;
|
– redno higiensko vzdrževanje opreme iz
prejšnje alineje, vključno z rednim razkuževanjem in pranjem;
|
– urejanje in vzdrževanje prostorov, na
katerih je nameščena oprema zbiralnic in zbirnih centrov; |
– zagotavljanje podatkov ter sporočanje
podatkov o zbranih komunalnih odpadkih skladno s predpisi, ki urejajo
ravnanja z odpadki; |
– evidentiranje števila prevzemov posod za
vsako posamezno prevzemno mesto po posameznem imetniku odpadkov.
|
(2) Storitve javne službe se morajo
opravljati na način, da ni ogroženo človekovo zdravje in brez uporabe
postopkov in metod, ki bi čezmerno obremenjevali okolje, zlasti pa
povzročili: |
– čezmerno obremenitev voda, zraka, tal;
|
– čezmerno obremenjevanje s hrupom ali
vonjavami; |
– bistveno poslabšanje življenjskih
pogojev živali in rastlin, ali |
– škodljive vplive na krajino ali območja,
zavarovana po predpisih o varstvu narave in predpisih o varstvu kulturne
dediščine. |
33. člen |
(register prevzemnih mest) |
(1) Izvajalec javne službe mora voditi
register prevzemnih mest z naslednjimi podatki: |
– lokacija prevzemnega mesta za mešane
komunalne odpadke; |
– identifikacijska oznaka iz katastra
stavb za vsako posamezno stavbo ali del stavbe, v kateri nastajajo
mešani komunalni odpadki; |
– ulica in hišna številka stavbe.
|
(2) V registru prevzemnih mest se vodijo
tudi naslednji podatki, ki so potrebni za določitev cene in obračun
storitev javne službe: |
– firma oziroma ime ter sedež oziroma
prebivališče uporabnikov; |
– število članov posameznega gospodinjstva
v stavbi; |
– površina poslovnih prostorov za pravne
osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, če je to
potrebno zaradi obračuna storitev; |
– velikost in število posod ali zabojnikov
oziroma delež na skupni posodi ali zabojniku po posameznem uporabniku.
|
(3) Uporabniki storitev javne službe
morajo izvajalcu v roku 8 dni od nastanka spremembe pisno sporočiti
vsako spremembo podatkov, ki se vpisujejo v register. |
(4) Podatki v registru uporabnikov se
lahko spremenijo na podlagi: |
– pisnega sporočila uporabnika,
|
– ugotovitev izvajalca javne službe glede
na uradni vir podatkov iz centralnega registra prebivalstva (CRP) in
glede na ugotovljeno stanje pri posameznem povzročitelju, |
– ugotovitev pristojnega ali prekrškovnega
organa. |
(5) Izvajalec javne službe ob vsaki
spremembi podatkov v registru uporabnikov na vlogo uporabnika oziroma
ugotovitev iz druge in tretje alineje četrtega odstavka tega člena,
potrdi uporabniku vpis teh sprememb in uskladi prevzemanje odpadkov ter
obračun storitev javne službe s spremembami najkasneje v roku 30 dni po
vpisu spremembe v register uporabnikov. |
34. člen |
(javna obvestila) |
(1) Izvajalec javne službe mora
povzročitelje komunalnih odpadkov na območju, za katerega uredi
zbiralnico ločenih frakcij ali zbiralnico nevarnih frakcij ali zbirni
center, z naznanilom v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno
običajne načine obvestiti o: |
– lokaciji zbiralnice ali zbirnega centra;
|
– času obratovanja zbiralnice nevarnih
frakcij ali zbirnega centra; |
– ločenih ali nevarnih frakcijah, ki se
prepuščajo; |
– načinu prepuščanja ali oddajanja ločeno
zbranih frakcij; |
– načinu predvidene predelave ali
oddajanja ločeno zbranih frakcij; |
– drugih pogojih za prevzem ločenih
frakcij. |
(2) Izvajalec javne službe mora
povzročitelje kuhinjskih odpadkov na območju, za katerega uredi
prevzemanje kuhinjskih odpadkov, z javnim naznanilom v sredstvih javnega
obveščanja in na druge krajevno običajne načine obvestiti o:
|
– območju in načinu prepuščanja kuhinjskih
odpadkov; |
– drugih pogojih za prepuščanje kuhinjskih
odpadkov. |
35. člen |
(redno obveščanje) |
(1) Izvajalec javne službe je dolžan v
sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine redno
obveščati in na druge načine seznanjati uporabnike, da naj: |
– izločijo iz komunalnih odpadkov čim več
ločenih frakcij in jih prepuščajo v rumenih/embalažnih vrečah,
zbiralnicah ločenih frakcij ali zbirnih centrih; |
– izločijo iz komunalnih odpadkov nevarne
frakcije in jih oddajajo v zbiralnicah ali premičnih zbiralnicah
nevarnih frakcij; |
– prepuščajo ločene frakcije, ki so
onesnažene z nevarnimi snovmi ali v katerih so zmešani nevarni odpadki,
kot nevarne frakcije; |
– hranijo ločene in nevarne frakcije varno
in neškodljivo za okolje, dokler jih ne prepustijo ali oddajo izvajalcu
javne službe; |
– ne mešajo ločenih ali nevarnih frakcij z
drugimi komunalnimi odpadki tako, da jih ni možno izločati pri
razvrščanju komunalnih odpadkov v sortirnici; |
– prepuščajo odpadna zdravila, odpadna
olja ali druge ločene ali nevarne frakcije, za katere je zbiranje s
predpisom urejeno na poseben način, tako kot je predpisano; |
– prepuščajo kosovne odpadke in opremo, ki
se uporablja v gospodinjstvih in vsebuje nevarne snovi, na prevzemnih
mestih ali v zbirnih centrih in |
– razstavijo kosovni odpadek večjih
dimenzij tako, da posamezni kos vsebuje pretežno eno ločeno frakcijo in
ni pretežak ali prevelik za ročno nakladanje na vozilo za prevoz
kosovnih odpadkov. |
(2) Izvajalec javne službe mora
povzročitelje kuhinjskih odpadkov v sredstvih javnega obveščanja in na
druge krajevno običajne načine redno obveščati o: |
– prepovedi mešanja kuhinjskih odpadkov z
drugimi komunalnimi odpadki, vključno z zelenim vrtnim odpadom;
|
– izločanju vseh kuhinjskih odpadkov iz
komunalnih odpadkov in njihovem obveznem prepuščanju izvajalcu javne
službe kot ločeno zbrano frakcijo ali o možnosti lastne predelave v
kompost v hišnih kompostnikih; |
– varni in za okolje neškodljivi hrambi
kuhinjskih odpadkov pred prepustitvijo izvajalcu javne službe. |
V. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV
STORITEV JAVNE SLUŽBE |
36. člen |
(pravice uporabnikov) |
(1) Uporabniki imajo pravico: |
– do trajnega, nemotenega in kvalitetnega
zagotavljanja storitev javne službe, ki je dostopna vsem uporabnikom na
območju občine po posameznih kategorijah uporabnikov; |
– do uporabe skupne posode ali zabojnika
za mešane komunalne odpadke pod pogojem, da izvajalcu javne službe
predložijo soglasja vseh uporabnikov skupne posode; |
– do uskladitve velikosti ali števila
posod skladno z evidentiranim številom opravljenih prevzemov odpadkov,
vendar ne več kot enkrat letno. |
(2) Izvajalec javne službe odobri
zmanjšanje velikosti in/ali števila posod oziroma zabojnikov za odpadke
na podlagi zahteve uporabnika iz tretje alineje prejšnjega odstavka tega
člena pod pogojem, da: |
– prostornina obstoječe posode ali
zabojnika ni manjša od prostornine najmanjše količine komunalnih
odpadkov, določene na podlagi pravilnika iz 9. člena tega odloka oziroma
če število posod ni manjše od števila posod, določenega na podlagi
istega pravilnika in če |
– ugotovi, da so se v obdobju zadnjih
šestih mesecih komunalni odpadki prepuščali na prevzemnem mestu te
stavbe v zaprtih in ne popolnoma polnih posodah. |
37. člen |
(obveznosti uporabnikov) |
Uporabniki imajo obveznost: |
– pri ravnanju z odpadki upoštevati
zakonske in podzakonske predpise, ki urejajo področje ravnanja z
odpadki, določbe tega odloka ter navodila izvajalca; |
– obvestiti izvajalca javne službe o
spremembah, ki vplivajo na obračun cene storitev javne službe iz tega
odloka na posebnem obrazcu najkasneje v 8 dneh po nastanku spremembe;
|
– redno prepuščati komunalne odpadke in
jih ločevati skladno z zagotovljenimi storitvami javne službe;
|
– redno plačevati storitve javne službe;
|
– zagotoviti, da so posode, zabojniki ali
tipizirane vreče dan prevzema nameščeni na prevzemnem mestu do 6. ure
zjutraj; |
– zagotoviti, da so pokrovi posod ali
zabojnikov na prevzemnih mestih zaprti; |
– vzdrževati čistočo na prevzemnih mestih;
|
– zagotoviti izvajalcu javne službe
neoviran dostop do prevzemnega mesta. |
38. člen |
(prepovedi) |
(1) Imetnikom odpadkov je prepovedano:
|
– prepuščati odpadke v posodah ali
zabojnikih za ločeno zbiranje frakcij, ki niso namenjene tem odpadkom;
|
– mešati nevarne frakcije z ločenimi
frakcijami ali komunalnimi odpadki ali mešati posamezne nevarne frakcije
med seboj; |
– prepuščati odpadne prenosne baterije in
akumulatorje kot mešani komunalni odpadek; |
– prepuščati odpadno električno in
elektronsko opremo kot mešani komunalni odpadek; |
– sežigati in/ali odlagati odpadke v
objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje
komunalnih odpadkov; |
– nameščati posode ali zabojnike za
odpadke zunaj predvidenega prevzemnega mesta; |
– odlagati odpadke ob posodah ali
zabojnikih; |
– prepuščati odpadke v vrečkah, ki niso
tipizirane vrečke (zelena, rumena) kot so določene v Tehničnem
pravilniku izvajalca; |
– brskanje po posodah ali zabojnikih ter
razmetavanje odpadkov; |
– pisati na posode ali zabojnike za ločene
frakcije ter lepiti plakate nanje. |
(2) V posodo za zbiranje mešanih
komunalnih odpadkov je prepovedano odložiti: |
– nevarne frakcije, |
– klavniške odpadke, |
– odpadni gradbeni material in kamenje,
|
– bolnišnične odpadke iz zdravstvenih in
veterinarskih dejavnosti, |
– tople ogorke in pepel, |
– kosovne odpadke, |
– odpadke v tekočem stanju, gošče in
usedline ne glede na vrsto odpadka, |
– biološke odpadke. |
(3) Prepovedano je opustiti uporabo
storitev javne službe, kopičenje odpadkov in odlaganje v objektih ali na
zemljiščih, ki zato niso namenjeni. |
(4) Povzročitelj, ki odpadke kopiči ali
jih odloži izven mesta, ki je namenjeno zbiranju teh odpadkov, je dolžan
na svoje stroške zagotoviti predelavo ali odstranitev teh odpadkov
skladno z zakonskimi in podzakonskimi predpisi o ravnanju z odpadki.
|
(5) Če povzročitelj iz četrtega odstavka
tega člena ne zagotovi predelave ali odstranitve odpadkov, to na njegove
stroške izvede izvajalec javne službe. |
(6) Če povzročitelja iz četrtega odstavka
tega člena ni mogoče ugotoviti, zagotovi predelavo ali odstranitev
odpadkov izvajalec na stroške lastnika zemljišča. |
VI. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE |
39. člen |
(viri financiranja storitev javne službe) |
Viri financiranja storitev javne službe
so: |
– plačila uporabnikov za storitev javne
službe po veljavnih cenah storitev javne službe (smetarina);
|
– sredstva od prodaje ločenih frakcij,
sposobnih za predelavo; |
– drugi viri, določeni s predpisom lokalne
skupnosti ali zakonom oziroma na njegovi podlagi sprejetem predpisu. |
40. člen |
(viri financiranja javne infrastrukture) |
Viri financiranja infrastrukture so
sredstva: |
– iz proračuna občine; |
– iz sredstev razvojnih skladov;
|
– iz dotacij, donacij in subvencij;
|
– iz taks in drugih virov, določenih s
predpisom lokalne skupnosti ali zakonom oziroma na njegovi podlagi
sprejetem predpisu. |
41. člen |
(oblikovanje cen) |
(1) Cene storitev javne službe mora
izvajalec javne službe oblikovati v skladu z zakonom in podzakonskimi
predpisi, ki urejajo oblikovanje cen obveznih občinskih gospodarskih
javnih služb varstva okolja ter v skladu s Tarifnim pravilnikom. Ceno
storitev potrdi občinski svet občine. |
(2) Cena se oblikuje kalkulativno za letno
ali dveletno proračunsko obdobje na osnovi upoštevanja vseh upravičenih
stroškov, vključno z normalnim tržnim donosom na sredstva izvajalca
javne službe, zmanjšanih za prihodke: |
– od prodaje ločenih frakcij, sposobnih za
predelavo; |
– iz dotacij, donacij in subvencij za
opravljanje storitev javne službe; |
– iz proračuna občine. |
(3) Stroške storitev obdelave komunalnih
odpadkov in odlaganja preostanka komunalnih odpadkov izvajalec javne
službe prevzame v kalkulacijo na osnovi cen izvajalcev teh storitev,
kolikor teh storitev skladno s 28. členom tega odloka ne izvaja sam.
|
(4) Cene storitev izvajalca javne službe
med uporabniki ali skupinami uporabnikov za istovrstne storitve ne smejo
biti diferencirane, razen če ti dokazljivo povzročajo različne stroške.
Stroški dostopa do storitve ne smejo biti razlog diferenciacije.
|
(5) Podrobneje se določi način oblikovanja
cen za obračun storitev javne službe s Tarifnim pravilnikom, ki ga
sprejme občinski svet na predlog župana. |
42. člen |
(obračun storitev javne službe) |
(1) Stroške ravnanja z odpadki so dolžni
plačevati vsi povzročitelji, za katere je organizirano ravnanje z
odpadki. Obveznost plačila stroškov za ravnanje z odpadki nastane z
dnem, ko začne izvajalec opravljati dejavnost na območju občine ali se
povzročitelji vselijo v stanovanje, pričnejo uporabljati poslovne
prostore ali stavbo, kjer ni stalno prijavljenih prebivalcev.
|
(2) Uporabniki storitev javne službe so
dolžni izvajalcu plačevati stroške izvajanja storitev po ceni, ki se
oblikuje v skladu z določili veljavnih predpisov o oblikovanju cen
storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja. |
(3) Vsaka pravna oseba, ki opravlja
gospodarsko ali drugo dejavnost na območju občine je dolžna pred
začetkom opravljanja dejavnosti prijaviti izvajalcu javne službe datum
začetka izvajanja dejavnosti in skleniti z izvajalcem pogodbo o ravnanju
z odpadki. |
(4) Pravne osebe, katerih dejavnost je
takšna, da generirajo samo komunalnim odpadkom podobne odpadke, zbirajo
te odpadke v tipskih zabojnikih. Podlago za izračun storitev ravnanja z
njihovimi odpadki predstavlja volumen izpraznjenih posod za odpadke.
Najmanjši skupni volumen posode za odpadke je 120 litrov, ki se odvaža
skladno z letnim razporedom odvoza, ki ga sprejme izvajalec javne
službe. |
(5) Osnova za obračun storitev iz
stanovanjskih prostorov in poslovnih prostorov je volumen odpadka in
pogostost odvoza. Potreben volumen posode določita skupaj izvajalec in
povzročitelj odpadkov. Volumen posode je odvisen od števila oseb v
gospodinjstvu, velikosti poslovne površine, vrste poslovne dejavnosti,
količine odpadkov ter uspešnosti ločevanja na izvoru. |
(6) Za individualno postavitev posod pri
fizičnih osebah – gospodinjstvih je najmanjši skupni volumen posode za
odpadke 120 litrov. V primeru ko več povzročiteljev uporablja isto
posodo, se za razdelitev stroškov med povzročitelji uporablja kvadratura
poslovnih ali proizvodnih površin ali število povzročiteljev. Za
poslovne in proizvodne površine se štejejo vsi pokriti in nepokriti
prostori, ki služijo za izvajanje poslovne oziroma proizvodne
dejavnosti. V primeru, da so povzročitelji gospodinjstva, ki uporabljajo
isto posode za odpadke, se za razdelitev stroškov uporablja število
članov gospodinjstva. |
(7) Povzročitelja komunalnih odpadkov je
izjemoma možno oprostiti plačila stroškov ravnanja z odpadki na prošnjo
povzročitelja iz socialnih razlogov. O oprostitvi plačila stroškov iz
prvega odstavka tega člena odloča pristojni organ občine na podlagi
predložene odločbe o denarno socialno pomoči po zakonu, ki ureja
socialno varnost. Stroški ravnanja s komunalnimi odpadki se v tem
primeru poravnajo iz proračuna občine. |
(8) Uporabnik storitev javne službe mora o
spremembah, ki vplivajo na obračun cene storitev javne službe, pisno
obvestiti izvajalca, najkasneje v roku 8 dni po nastali spremembi. Ta
sprememba se pri obračunu upošteva s prvim naslednjim mesecem. V
primeru, ko uporabnik storitev javne službe ne posreduje podatkov za
obračun teh storitev ali v prijavi navede napačne podatke, izvajalec
uporabi uradne podatke o številu prebivalcev s stalnim prebivališčem v
stavbi oziroma podatke o velikosti, število posod in številu oseb v
gospodinjstvu. |
VII. VRSTE OBJEKTOV IN OPREME ZA IZVAJANJE
JAVNE SLUŽBE |
43. člen |
(infrastruktura lokalnega pomena v lasti
občine) |
Gospodarska javna infrastruktura lokalnega
pomena, ki je potrebna za izvajanje javne službe, v lasti občine je.
|
– zemljišča in objekti zbiralnic;
|
– zemljišča in objekti zbirnih centrov;
|
– zemljišča in objekti prevzemnih mest na
javnih površinah; |
– zemljišča in objekti za obdelavo
odpadkov. |
44. člen |
(oprema izvajalca javne službe) |
Oprema, ki je potrebna za izvajanje javne
službe, v lasti izvajalca je: |
– vozila za prevoz vseh vrst odpadkov;
|
– delovni stroji; |
– premične zbiralnice nevarnih frakcij,
|
– posode in zabojniki za prepuščanje
ločenih frakcij v zbiralnicah; |
– oprema za občasno prevzemanje kosovnih
odpadkov; |
– vozila in naprave za pranje in
vzdrževanje posod in zabojnikov. |
VIII. NADZOR NAD IZVAJANJEM JAVNE SLUŽBE |
45. člen |
(nadzorni organ) |
(1) Nadzor nad izvajanjem določil tega
odloka izvaja tudi pristojni občinski inšpekcijski organ. |
(2) Pri izvajanju nadzora lahko pristojni
občinski inšpekcijski organ izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe,
katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka. |
(3) Pristojni občinski inšpekcijski organ
ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi
izvajalec javne službe, pri čemer je dolžan spoštovati določila zakona,
ki ureja varstvo osebnih podatkov. |
IX. KAZENSKE DOLOČBE |
46. člen |
(prekrški izvajalca javne službe) |
(1) Z globo 1.400 evrov se kaznuje za
prekršek izvajalec javne službe, če: |
– ne zagotovi izvajanje javne službe po
vrsti in obsegu storitev, kot je to določeno v 10. do 31. členu tega
odloka; |
– ne vodi prevzemnih mest na način, kot je
to določeno v 33. členu tega odloka; |
– ne obvešča uporabnikov na način, kot je
to določeno v 34. in 35. členu tega odloka; |
– pri zaračunavanju opravljenih storitev
javne službe ne upošteva cen storitev, ki jih določi občinski svet
skladno z 41. členom tega odloka. |
(2) Z globo 400 evrov se za prekršek iz
prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe. |
47. člen |
(prekrški uporabnikov) |
(1) Z globo 1400 evrov se kaznuje za
prekršek uporabnik – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali
posameznik, ki samostojno opravlja svojo dejavnost, če: |
– v roku ne obvesti izvajalca javne službe
o pridobitvi statusa uporabnika (tretji odstavek 11. člena);
|
– v posodo za zbiranje bioloških odpadkov
odlaga nepravilno ločene odpadke, ki jih ni mogoče predati v končno
oskrbo (šesti odstavek 14. člena); |
– na zahtevo izvajalca javne službe ne
nabavi ali vzdržuje posode ali zabojnika (tretji odstavek 20. člena);
|
– ne zagotovi neoviranega dostopa
izvajalcu javne službe do prevzemnega mesta (osma alineja 37. člena);
|
– krši prepovedi iz prvega odstavka 38.
člena tega odloka; |
– v posodo za zbiranje mešanih komunalnih
odpadkov odlaga odpadke, ki jih je vanjo prepovedano odložiti (drugi
odstavek 38. člena); |
– opusti uporabo storitev javne službe,
kopiči odpadke ali jih odlaga v objektih ali na zemljiščih, ki za to
niso namenjena (tretji odstavek 38. člena); |
– ne odstrani prazne posode ali zabojnika
iz prevzemnega mesta po prevzemu odpadkov (tretji odstavek 21. člena);
|
– ne zagotovi zbiranja odpadkov na zbirnem
mestu tako, da se prepreči nastanek emisij vonjav in onesnaženje okolice
(prvi odstavek 22. člena); |
– v roku ne obvesti izvajalca javne službe
o spremembah, ki vplivajo na obračun storitev javne službe (osmi
odstavek 42. člena). |
(2) Z globo 400 evrov se za prekršek iz
tretjega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali
samostojnega podjetnika posameznika. |
48. člen |
(prekrški uporabnikov – fizične osebe) |
Z globo 400 evrov se za prekršek kaznuje
uporabnik – fizična oseba, če: |
– v roku ne obvesti izvajalca javne službe
o pridobitvi statusa uporabnika (tretji odstavek 11. člena);
|
– v posodo za zbiranje bioloških odpadkov
odlaga nepravilno ločene odpadke, ki jih ni mogoče predati v končno
oskrbo (šesti odstavek 14. člena); |
– na zahtevo izvajalca javne službe ne
nabavi ali vzdržuje posode ali zabojnika (tretji odstavek 20. člena);
|
– ne zagotovi neoviranega dostopa
izvajalcu javne službe do prevzemnega mesta (osma alineja 37. člena);
|
– krši prepovedi iz prvega odstavka 38.
člena tega odloka; |
– v posodo za zbiranje mešanih komunalnih
odpadkov odlaga odpadke,ki jih je vanjo prepovedano odložiti (drugi
odstavek 38. člena); |
– opusti uporabo storitev javne službe,
kopiči odpadke ali jih odlaga v objektih ali na zemljiščih, ki za to
niso namenjena (tretji odstavek 38. člena); |
– ne odstrani prazne posode ali zabojnika
iz prevzemnega mesta po prevzemu odpadkov (tretji odstavek 21. člena);
|
– ne zagotovi zbiranja odpadkov na zbirnem
mestu tako, da se prepreči nastanek emisij vonjav in onesnaženje okolice
(prvi odstavek 22. člena); |
– v roku ne obvesti izvajalca javne službe
o spremembah, ki vplivajo na obračun storitev javne službe (osmi
odstavek 42. člena). |
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
49. člen |
(vzpostavitev ločenega zbiranja kuhinjskih
odpadkov) |
Izvajalec javne službe mora zagotoviti
ločeno zbiranje in prevzemanje kuhinjskih odpadkov pri povzročiteljih
kuhinjskih odpadkov na zemljepisno zaokroženih območjih poselitve z več
kot 2.000 prebivalci in z gostoto poselitve več kot 20 prebivalcev na 1
ha najpozneje do 31. decembra 2009 ter na območjih poselitve z več kot
2.000 prebivalci in z gostoto poselitve več kot 10 prebivalcev na 1 ha
najpozneje do 31. decembra 2010. |
50. člen |
Tehnični pravilnik iz 9. člena tega odloka
pripravi izvajalec najkasneje v roku dvanajstih mesecev po uveljavitvi
tega odloka. |
51. člen |
(prenehanje veljavnosti) |
Z dnem uveljavitve te uredbe preneha
veljati Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine
Podčetrtek (Uradni list RS, št. 64/07). |
52. člen |
(začetek veljavnosti) |
Ta odlok začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Št. 032-0192/2009 |
Podčetrtek, dne 3. decembra 2009 |
Župan |
Občine Podčetrtek |
Peter Misja l.r. |