Na podlagi 29. in 62. člena Zakona o lokalni samoupravi
– ZLS (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 76/08, 79/09, 51/10), 3. in 7.
člena Zakona o gospodarskih javnih službah
– ZGJS (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10
– ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 149. člena Zakona o varstvu okolja
– ZVO-1 (Uradni list RS, 39/06-UPB1, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 92/13,
56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ in 21/18 – ZNOrg), 3. in 17. člena
Zakona o prekrških
– ZP-1 (Uradni list RS, št. 29/11 – UPB, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US,
92/14 – odl. US, 32/16 in 15/17- odl. US), Uredbe o odpadkih
(Uradni list RS, št. 37/15 in 69/15), Uredbe o odlagališčih odpadkov
(Uradni list RS, št. 10/14, 54/15, 36/15 in 37/18), Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja
komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št.
33/17 in 60/18), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih
občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja
– Uredba MEDO (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12), Odloka o lokalnih
gospodarskih javnih službah v Občini Komenda (Uradne objave Glasila
občine Komenda, št. 02/00) in 7. in 13. člena Statuta Občine Komenda
(Uradne objave Glasila Občine Komenda 8/15) je Občinski svet Občine
Komenda na 4. redni seji dne 7. 3. 2019 sprejel |
|
ODLOK
O
RAVNANJU S KOMUNALNIMI ODPADKI V OBČINI KOMENDA |
|
I.
SPLOŠNE DOLOČBE |
1.
člen |
(namen odloka) |
(1)
Ta odlok ureja način, predmet in pogoje opravljanja obveznih
občinskih gospodarskih javnih služb zbiranja določenih vrst komunalnih
odpadkov, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov ter odlaganja
ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju
Občine Komenda tako da določa: |
I.
Splošne določbe, |
II.
Organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe in
javna pooblastila izvajalca javne službe, |
III.
Pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe,
|
IV.
Vrste in obseg storitev javne službe, |
·
zbiranje
določenih vrst komunalnih odpadkov, |
·
obdelava
mešanih komunalnih odpadkov, |
·
odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov,
|
V.
Pravice in obveznosti izvajalcev in uporabnikov storitev javne
službe, |
VI.
Vire financiranja, cene storitev in način obračunavanja storitev
javne službe, |
VII.
Nadzor nad izvajanjem javne službe, |
VIII.
Kazenske določbe, |
IX.
Prehodne in končne določbe. |
(2)
Ta odlok ureja tudi ravnanje z azbestno cementnimi odpadki iz
gospodinjstev in gradbenimi odpadki iz gospodinjstev na območju občine
ter ne komunalno mešano odpadno embalažo od pravnih subjektov, ki
opravljajo trgovinsko ali storitveno dejavnost po vsakokrat veljavni
Uredbi o obvezni občinski GJS zbiranja določenih vrst komunalnih
odpadkov s katerimi se dogovori o takem načinu zbiranja ali pa tako
določajo predpisi. |
(3)
Vrste odpadkov, ki niso predmet tega odloka, so: |
§
nevarni
odpadki, ki nastajajo izven gospodinjstev, v industriji in obrti;
|
§
živalski
odpadki, ki se predelujejo v kafileriji; |
§
gradbeni
odpadki in ruševine objektov, vključno z odpadnimi materiali pri gradnji
cest; |
§
biološko
razgradljivi odpadki, ki nastajajo v obratih za pripravo hrane; |
|
§
ostali
odpadki, ki so v klasifikacijskem seznamu odpadkov in klasifikacijskem
seznamu nevarnih odpadkov, ki so po predpisu ki ureja odpadke,
opredeljeni kot ne komunalni odpadki. |
(4)
Določila odloka so obvezna za: |
·
vse
povzročitelje odpadkov oziroma uporabnike javne službe, |
·
za
izvajalce javne službe in |
·
vse
udeležence pri načrtovanju in projektiranju objektov, kjer bodo
nastajali komunalni odpadki. |
(5)
Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi in obračunu storitev za
izvajanje javne službe je opredeljena v posebnem pravilniku o izvajanju
zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov v Občini Komenda, v kolikor
je to potrebno in ga sprejme župan. |
|
2.
člen |
(cilji) |
Cilji
ravnanja z odpadki po tem odloku so: |
1.
preprečevanje nastajanja in spodbujanje zmanjševanja količine
odpadkov, ki se obdelujejo in odstranjujejo, |
2.
uveljavitev načela »stroške plača povzročitelj«, |
3.
preprečevanje nenadzorovanega odlaganja odpadkov, |
4.
zagotoviti učinkovit zajem in ločeno zbiranje posameznih vrst
odpadkov na izvoru nastanka, |
5.
vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo (recikliranje),
|
6.
izločanje nevarnih odpadkov in ustrezno ravnanje z njimi,
|
7.
izločanje biološko razgradljivih odpadkov in ustrezno ravnanje z
njimi, |
8.
zagotoviti obdelavo komunalnih odpadkov, preden se jih odstrani,
|
9.
urejeno deponiranje ostankov predelave komunalnih odpadkov,
|
10.
racionalizacija stroškov ravnanja z odpadki, |
11.
opredelitev izhodišč za ozaveščanje in obveščanje uporabnikov
javne službe o učinkovitem ravnanju z odpadki. |
|
3.
člen |
(pomen izrazov) |
(1)
Izraze, uporabljene v tem odloku opredeljujejo določila vsakokrat
veljavne direktive EU in zakonski ter podzakonski predpisi in sicer iz
vsakokrat veljavne Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi
zbiranja komunalnih odpadkov. Poleg teh izrazov se s tem odlokom
pojasnjujejo še naslednji izrazi: |
1.
center
za ravnanje s komunalnimi odpadki
je
objekt gospodarske javne infrastrukture v skladu z zakonom, ki ureja
graditev objektov, ki je urejen in opremljen za obdelavo mešanih
komunalnih odpadkov; |
2.
hišni
kompostnik
je
zabojnik na vrtu za kompostiranje odpadkov rastlinskega izvora iz vrtov
in kuhinjskih odpadkov, ki pripada posameznemu gospodinjstvu; |
3.
zbirno
mesto
za gospodinjstvo predstavlja prostor, kjer so nameščeni zabojniki
za ločeno zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, mešane odpadne embalaže
in biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov v primeru, da
gospodinjstvo tovrstnih odpadkov ne zbira v hišnem kompostniku. Na
zbirnem mestu, ki je namenjeno pravni osebi, pa sta nameščena najmanj
zabojnika za ločeno zbiranje mešanih komunalnih odpadkov in mešane
odpadne embalaže, po potrebi, glede na vrsto dejavnosti, pa tudi ostalih
ločeno zbranih komunalnih odpadkov (papir in karton, steklo, ipd …).
|
4.
namenski
tipizirani zabojniki
za
zbiranje odpadkov so namenski kontejnerji in zabojniki (v
nadaljevanju: zabojnik); |
5.
namenska
tipizirana vreča
je
posebna plastična vreča označena z logotipom izvajalca javne
službe zbiranja, ki je namenjena za zbiranje bodisi mešanih komunalnih
odpadkov, bodisi ločenih frakcij (v nadaljevanju: vreča); |
6.
obdelava
mešanih komunalnih odpadkov
pred
odlaganjem na odlagališču je obdelava v skladu s predpisom, ki ureja
odlaganje odpadkov; |
7.
odlagališče komunalnih odpadkov
je
odlagališče nenevarnih odpadkov, ki je objekt gospodarske javne
infrastrukture lokalnega pomena v skladu z zakonom, ki ureja graditev
objektov, ki je urejen in opremljen za odlaganje ostankov predelave ali
odstranjevanja komunalnih odpadkov; |
8.
ravnanje
z odpadki
zajema
zbiranje, obdelavo in odlaganje odpadkov, vključno z nadzorom nad
postopki in dejavnostmi po prenehanju obratovanja naprav za
odstranjevanje odpadkov; |
9.
zbiralnica nevarnih odpadkov
je
pokrit prostor, opremljen za ločeno zbiranje in začasno
skladiščenje nevarnih odpadkov, kjer povzročitelji odpadkov te odpadke
oddajajo izvajalcu zbiranja; |
10.
zbiranje
odpadkov
je
prevzemanje odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo
izvajalcu gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih
odpadkov (v nadaljevanju: izvajalec zbiranja) in njihovo
predhodno razvrščanje ter predhodno skladiščenje, za namene prevoza do
naprave za obdelavo odpadkov. |
(2)
Drugi izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo enak pomen, kot ga
določajo predpisi, ki urejajo odpadke. |
|
II.
ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE IN
JAVNA POOBLASTILA IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE |
4.
člen |
(zagotavljanje javne službe) |
(1)
Občina zagotavlja izvajanje gospodarskih javnih služb ravnanja z
odpadki na celotnem območju občine v obsegu in pod pogoji določenimi s
tem odlokom. |
(2)
Storitve javne službe ravnanja z odpadki so kot javne dobrine
zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji in cenami za enake vrste in
količine odpadkov. Uporaba storitev javne službe je v obsegu, ki ga
določajo zakoni in predpisi o načinu izvajanja javnih služb, za
povzročitelje odpadkov obvezna. |
(3)
Odpadki, ki so predmet izvajanja javnih služb ravnanja z odpadki
so razvrščeni v skladu s Klasifikacijskim seznamom odpadkov.
|
(4)
Zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov se zagotavlja v
zabojnikih in izjemoma v tipiziranih vrečah oddanih na prevzemna mesta,
v zbiralnicah ločenih frakcij tj. ekoloških otokih, premični zbiralnici
nevarnih frakcij in v zbirnem centu, kjer povzročitelji odpadkov le te
prepuščajo izvajalcu javne službe zbiranja. |
(5)
Po sistemu od vrat do vrat se v okviru opravljanja javne službe
zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov zbira: |
·
mešane
komunalne odpadke, |
·
embalažo, vključno z ločeno zbrano odpadno embalažo, ki je komunalni
odpadek iz klasifikacijskega seznama, |
·
biološko
razgradljive odpadke (biološko razgradljivi kuhinjski odpadki in zeleni
vrtni odpad), razen tistih, ki se kompostirajo, |
·
kosovne
odpadke s kuponi. |
(6)
V zbiralnicah oziroma na ekoloških otokih se zagotovijo vsaj
zabojniki za zbiranje: |
·
odpadnega papirja in kartona ter odpadne embalaže iz papirja in kartona,
|
·
odpadne
embalaže iz stekla, |
·
lahko pa
so določena mesta opremljena tudi z zabojniki za druge vrste odpadkov
(mešana odpadna embalaža, odpadna jedilna olja, tekstil, ipd).
|
(7)
V zbirnem centru se zbirajo najmanj vrste odpadkov določene iz
vsakokrat veljavne Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi
zbiranja komunalnih odpadkov, poleg teh pa tudi: |
·
azbest
in |
·
gradbeni
odpadki (manjše količine). |
|
5.
člen |
(izvajanje javne službe) |
(1)
Občina zagotavlja izvajanje gospodarskih javnih služb ravnanja z
odpadki, ki so naslednje: |
·
zbiranje
določenih vrst komunalnih odpadkov, |
·
obdelava
določenih vrst komunalnih odpadkov in |
·
odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.
|
(2)
Občina zagotavlja izvajanje storitev javnih služb s storitvami
koncesionarja. Do podelitve koncesije opravlja javne službe dosedanji
izvajalec. |
(3)
Koncesionar za posamezno javno službo je: |
·
izvajalec zbiranja, |
·
izvajalec obdelave in |
·
izvajalec odlaganja. |
(4)
Izvajalec javne službe je v skladu z zakonom odgovoren za škodo,
ki jo pri opravljanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo
pri njem zaposleni ljudje, uporabnikom storitev ali tretjim osebam.
|
(5)
Za izvajanje posamezne dejavnosti ali storitve javne službe iz
tega odloka lahko občina ali izvajalec javne službe, v medsebojnem
soglasju, pooblasti na podlagi predpisov, ki urejajo javno naročanje
podizvajalca, ki je registriran v skladu s predpisi, ki urejajo področje
ravnanja z odpadki in izpolnjuje druge pogoje za izvajanje javne službe.
|
(6)
Koncesionar je lahko fizična ali pravna oseba, če izpolnjuje
pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane
gospodarske javne službe. Koncesionar je lahko tudi tuja oseba, če zakon
ne določa drugače. |
(7)
Koncesionar izvaja javno službo v skladu s tem odlokom,
koncesijskim aktom, ki ga sprejme občinski svet, koncesijsko pogodbo ter
veljavnimi predpisi, ki urejajo izvajanje javnih služb ravnanja z
odpadki. |
(8)
Izvajalec javne službe opravlja javno službo skladno s programom
za ravnanje z odpadki (v nadaljnjem besedilu: program ravnanja) ter
urnikom zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu:
urnik), ki ga izdela vsako leto do konca novembra za naslednje leto.
|
|
6.
člen |
(pooblastila) |
(1)
Občina podeljuje javno pooblastilo skladno s predpisi, ki urejajo
graditev objektov, izvajalcu zbiranja, za izdajo projektnih pogojev in
soglasij ali mnenj k projektnim rešitvam s področja ravnanja s
komunalnimi odpadki na območju Občine Komenda. |
(2)
Izvajalec zbiranja kot pristojni soglasodajalec ali mnenjedajalec izdaja
soglasja in projektne pogoje k projektnim dokumentacijam za pridobitev
gradbenega dovoljenja in projektnim dokumentacijam za izvedbo, če
nameravana gradnja leži na območju varovalnega pasu gospodarske javne
infrastrukture v pristojnosti izvajalca kot upravljavca gospodarske
javne infrastrukture, ali če nameravana gradnja predstavlja gradnjo
gospodarske javne infrastrukture v pristojnosti izvajalca kot
upravljavca, za kar mora investitor predložiti dokumentacijo, ki jo
določajo predpisi s področja gradenj in urejanja prostora. Projektne
pogoje lahko izdaja pogodbeni izvajalec režijskega obrata, če se
režijski obrat in pogodbeni izvajalec tako dogovorita. |
(3)
Izvajalec zbiranja kot pristojni soglasodajalec ali mnenjedajalec
sodeluje v postopkih pridobitve uporabnih dovoljenj. |
(4)
Občina kot lastnica infrastrukture za izvajanje gospodarske javne službe
zbiranja komunalnih odpadkov daje soglasje izvajalcu zbiranja komunalnih
odpadkov za uporabo te infrastrukture za izvajanje posebne storitve
zbiranje ne komunalnih odpadkov. |
|
7.
člen |
(uporabniki javne službe in njihove obveznosti) |
(1)
V sistem ravnanja z odpadki so se dolžni vključiti vsi izvirni
povzročitelji odpadkov na območju Občine Komenda, ne glede na njihovo
stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež. |
(2)
Izvirni povzročitelji odpadkov iz prejšnjega odstavka so obvezni
uporabniki storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (v
nadaljevanju; uporabniki, razen v besedni zvezi »povzročitelj
odpadkov«). |
(3)
Ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastanka je obvezno za vse
povzročitelje odpadkov. |
(4)
Če povzročitelj odpadkov ne ločuje odpadkov ali ravna v nasprotju
z navodili za odlaganje odpadkov v zabojnik, mu lahko izvajalec javne
službe zbiranja izreče opozorilo, ob tem pa je dolžan uporabnika
primerno obvestiti o pravilnem ravnanju z odpadki. |
(5)
Povzročitelj odpadkov je vsaka oseba, ki na območju občine
povzroča nastajanje odpadkov: |
·
fizične
osebe v gospodinjstvu; |
·
fizične
osebe kot samostojni podjetniki in podjetniki, ki samostojno opravljajo
dejavnost in razpolagajo s poslovnimi prostori; |
·
lastniki
ali najemniki gospodarskih in počitniških objektov, turističnih sob,
apartmajev ter drugih objektov, ki so namenjeni občasni rabi;
|
·
pravne
osebe, ki razpolagajo s poslovnimi prostori; |
·
osebe,
ki upravljajo javne površine (npr. tržnica, igrišča, avtobusna
postajališča, parke, parkirišča, ceste, ulice, trge, pločnike,
pokopališča in podobno); |
·
lokalna
turistična organizacija in turistična društva, kadar organizirajo
zbiranje odpadkov na turističnih točkah; |
·
osebe,
ki organizirajo kulturne, športne in druge javne prireditve ali
uporabljajo javne ali zasebne površine in druge nepremičnine z namenom,
ki odstopa od njihove običajne javne ali zasebne rabe. |
(6)
Za potrebe izvajanja tega odloka je gospodinjstvo oseba ali
skupina oseb, ki ne glede na pravni temelj (lastništvo, najem, dejanska
uporaba …) prebiva v eni stanovanjski enoti. V razmerju do izvajalca
zbiranja gospodinjstvo zastopa ena od polnoletnih oseb, ki je za
obveznosti po tem odloku za člane gospodinjstva nerazdelno odgovorna.
|
(7)
V primeru, ko povzročitelj odpadkov le-te povzroča z več oblikami
delovanja ali dejavnostmi, je dolžan storitve javne službe plačevati
posebej za vsako obliko delovanja ali dejavnosti, s katero se povzročajo
odpadki. |
(8)
Oseba, ki oddaja v najem stanovanje ali drug prostor (v
nadaljevanju: lastnik), je dolžna določiti povzročitelja odpadkov in
najkasneje teden dni pred pričetkom najemnikove rabe stanovanjskega ali
drugega prostora izvajalcu zbiranja to sporočiti. V nasprotnem primeru
se šteje za povzročitelja odpadkov lastnik. |
(9)
Novi povzročitelj odpadkov mora izvajalcu zbiranja pisno
prijaviti začetek uporabe nepremičnine ali drugo obliko pričetka
povzročanja odpadkov, najkasneje štirinajst dni pred začetkom uporabe
nepremičnine ali druge oblike pričetka povzročanja odpadkov. Novi
povzročitelj odpadkov in izvajalec zbiranja se dogovorita o lokaciji
prevzemnega mesta, številu nameščenih zabojnikov za ločeno zbiranje
določenih vrst komunalnih odpadkov v skladu z veljavnimi normativi ter
drugih pogojih za začetek izvajanja storitev zbiranja. Izvajalec
zbiranja novega povzročitelja odpadkov vpiše v seznam nameščenih
zabojnikov pri povzročiteljih odpadkov. Novi povzročitelj odpadkov mora
izvajalcu zbiranja sporočiti podatke o številu povzročiteljev odpadkov
iz gospodinjstva oziroma številu zaposlenih, če je povzročitelj odpadkov
pravna oseba ter vrsto dejavnosti. |
(10)
Za objekte, na katerih je posest opuščena, ni obveznosti po tem
odloku. Breme dokazovanja je na strani lastnika, ki neuporabo objekta
dokazuje npr. z ukinjenim vodovodnim priključkom, električnim
priključkom. |
(11)
Pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki ali posamezniki,
ki samostojno opravljajo dejavnost, morajo z izvajalcem zbiranja
skleniti pogodbo, v kateri določijo način zbiranja določenih vrst
komunalnih odpadkov. Navedene osebe morajo pogodbo skleniti potem, ko
začnejo opravljati dejavnost na območju občine, najkasneje pa v roku 30
dni od začetka opravljanja dejavnosti. |
(12)
Občina je dolžna zagotoviti odpravo posledic čezmerne obremenitve
okolja zaradi ravnanja s komunalnimi odpadki in krije stroške odprave
teh posledic, če jih ni mogoče naložiti določenim ali določljivim
uporabnikom ali ni pravne podlage za naložitev obveznosti povzročitelju
obremenitve ali posledic ni mogoče drugače odpraviti. |
(13)
Sredstva za ukrepanje po prejšnjem odstavku se zagotovijo v
proračunu občine. |
(14)
Če se v primeru izrednega odstranjevanja odpadkov uporabnika
ugotovi kasneje, ima občina pravico in dolžnost izterjati vračilo
stroškov izvedbe. |
|
III.
POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE IN UPORABO STORITEV JAVNE SLUŽBE |
8.
člen |
(opremljenost za izvajanje GJS) |
Za
izvajanje javne službe po tem odloku morajo biti zagotovljeni: |
·
zabojniki in/ali tipizirane vreče za komunalne odpadke za zbiranje
komunalnih odpadkov pri uporabnikih, |
·
vozila
za prevzem in prevoz komunalnih odpadkov, |
·
naprave
za čiščenje zabojnikov za ločeno zbiranje odpadkov po sistemu »od vrat
do vrat« in v okviru zbiralnic ločenih frakcij, |
·
zbiralnice ločenih frakcij oziroma »ekološki otoki«, |
·
premična
zbiralnica nevarnih odpadkov z začasnim skladiščem, |
·
zbirni
center, |
·
delovni
stroji, |
·
center
za obdelavo odpadkov, |
·
odlagališče odpadkov. |
|
9.
člen |
(opremljenost lokalne skupnosti) |
(1)
Za izvajanje gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst
komunalnih odpadkov je potrebna naslednja gospodarska javna
infrastruktura: |
·
zemljišče, objekti in naprave zbirnega centra za prevzemanje, zbiranje
in predhodno skladiščenje; |
·
zemljišče in/ali objekti zbiralnic oziroma ekoloških otokov.
|
(2)
Za izvajanje gospodarske javne službe obdelave določenih vrst
komunalnih odpadkov je potrebna naslednja gospodarska javna
infrastruktura: |
·
zemljišča, objekti in naprave za obdelavo. |
(3)
Za izvajanje gospodarske javne službe odlaganje ostankov
predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov je potrebna naslednja
gospodarska javna infrastruktura: |
·
zemljišča, objekti in naprave odlagališča nenevarnih odpadkov.
|
(4)
Zemljišča iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena se
lahko zagotovi tudi pogodbeno. |
(5)
Zemljišča, objekte in naprave iz drugega in tretjega odstavka
tega člena mora zagotoviti izvajalec teh gospodarskih javnih služb.
|
|
10.
člen |
(opremljenost pri uporabnikih) |
(1)
Komunalni odpadki se ločeno zbirajo pri uporabnikih na zbirnem
mestu, v zabojnikih ter barvah kot so opredeljeni v prilogi 1. tega
odloka. |
(2)
Uporabniki so dolžni na zbirnem mestu komunalne odpadke zbirati v
naslednje vrste in velikosti tipiziranih zabojnikov: |
·
tipizirane zabojnike na kolesih volumna 80, 120, 180, 240, 770 ali 1100
litrov za ločeno zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, |
·
tipizirane zabojnike na kolesih volumna 120, 240, 770 ali 1100 litrov za
ločeno zbiranje mešane odpadne embalaže, |
·
tipizirane zabojnike na kolesih volumna 80, 120, 240 ali 770 litrov za
ločeno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov, |
·
tipizirane velike zabojnike volumna 5-10 m3 (velja le za
pravne osebe, samostojne podjetnike in posameznike, ki samostojno
opravljajo dejavnost), |
·
posebne
plastične vreče za mešane komunalne odpadke in za embalažo, ki morajo
biti označene z logotipom izvajalca. |
(3)
Odpadno komunalno embalažo in mešane komunalne odpadke so dolžni
ločeno zbirati v zabojnike vsi uporabniki na območju Občine Komenda.
|
|
11.
člen |
(standardi opremljenost pri uporabnikih) |
1.
Uporabniki so za zbiranje komunalnih odpadkov na zbirnem mestu
dolžni uporabljati tipizirane zabojnike (v nadaljevanju: zabojniki),
posebne plastične vreče pa sme uporabnik uporabiti le v primeru, kadar
ni mogoče uporabiti zabojnikov zaradi trajno onemogočenega dostopa vozil
za zbiranje odpadkov ali zaradi občasnega povečanja količine komunalnih
odpadkov. |
2.
Vrsto, število in volumen zabojnikov, ki jih bo uporabljal
posamezni uporabnik, določi izvajalec, pri čemer se kot normativ
upošteva število oseb v gospodinjstvu in najmanjše količine proizvedenih
odpadkov, ki izhaja iz skupne količine proizvedene določene vrste
odpadka in izkustva izvajalca glede na predvideno količino odpadkov,
strukturo in vrsto odpadkov, način zbiranja in pogostost odvažanja
komunalnih odpadkov. |
3.
Pri posameznemu povzročitelju odpadkov iz gospodinjstva se za
mešane komunalne odpadke namesti ustrezen zabojnik na podlagi števila
oseb v gospodinjstvu in najmanjše količine proizvedenih odpadkov, ki
znaša 20 L na osebo pri odvozu enkrat na dva tedna oziroma 10 L na osebo
pri odvozu enkrat na teden. |
4.
Pri posameznemu povzročitelju odpadkov iz gospodinjstva se za
mešano odpadno embalažo namesti ustrezen zabojnik na podlagi števila
oseb v gospodinjstvu in najmanjše količine proizvedenih odpadkov, ki
znaša 30 L na osebo pri odvozu enkrat na dva tedna oziroma 15 L na osebo
pri odvozu enkrat na teden. |
5.
Pri posameznemu povzročitelju odpadkov iz gospodinjstva se za
biološko razgradljive odpadke namesti ustrezen zabojnik na podlagi
števila oseb v gospodinjstvu in najmanjše količine proizvedenih
odpadkov, ki znaša 10 L na osebo pri odvozu enkrat na teden. |
6.
V primeru, ko prostornina, določena v skladu s tretjim, četrtim
in petim odstavkom tega člena, ni enaka prostornini tipiziranega
zabojnika, kot je določeno v tem členu tega odloka, izvajalec namesti
uporabniku prvi večji tipiziran zabojnik. |
7.
Za stavbo, v kateri ni stalno prijavljenih prebivalcev, jo pa
le-ti občasno uporabljajo (počitniški objekt), izvajalec določi velikost
in število zabojnikov, ki pripadajo dvočlanskemu gospodinjstvu. |
8.
Za določitev najmanjše velikosti zabojnika za mešane komunalne
odpadke za uporabnike – pravne osebe, samostojne podjetnike in
posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, se pri dogovoru med
izvajalcem zbiranja in uporabnikom upošteva število zaposlenih, če tega
podatka ni, pa velikost prostora, izraženega z neto površino prostora.
|
v skladu
s priporočili v naslednji razpredelnici: |
Velikost zabojnika |
Dejavnost |
Velikost prostora |
80 l |
Pisarne, manjše obrti |
do 30 m2 |
120 l |
Pisarne, manjše obrti |
od 31 do 60 m2 |
240 l |
Manjše kavarne, prodajalne kruha, lokali |
od 61 do 80 m2 |
770 l |
Večje obrti, šole, vrtci, manjša industrija |
od 81 do 500 m2 |
1100 l |
Večje obrti, manjša industrija |
od 501 do 1500 m2 |
Pri
številu zaposlenih se upoštevajo normativi in sicer: |
1.
Za uporabnike iz dejavnosti in javnega sektorja je velikost
določena glede na število zaposlenih in znaša: |
·
za
mešane komunalne odpadke 10 litrov na zaposlenega, vendar ne manj kot 80
litrov, |
·
za
mešano embalažo 20 litrov na zaposlenega, vendar ne manj kot 80 litrov. |
2.
Za uporabnike iz gostinstva je velikost določena glede na število
zaposlenih in kapaciteto gostinskega lokala in znaša: |
·
za
mešane komunalne odpadke 10 litrov na osebo, vendar ne manj kot 80
litrov, |
·
za
mešano embalažo 10 litrov na osebo, vendar ne manj kot 80 litrov. |
Na pisno
željo uporabnika je mogoče določiti tudi večji zabojnik, uporabniki iz
dejavnosti, javnega sektorja ali gostinstva pa lahko, v kolikor
dokažejo, da v skladu z zgoraj navedenimi merili določena velikost
zabojnika ni sorazmerna z dejansko količino nastalih odpadkov,
sporazumno z izvajalcem določijo tudi manjšo velikost zabojnika. |
9.
Uporabniki iz dejavnosti, ki imajo registrirano dejavnost na
istem naslovu kot gospodinjstvo, lahko na podlagi pisne zahteve in
dokazil, da v skladu z zgoraj navedenimi merili določena velikost
zabojnika ni sorazmerna z dejansko količino nastalih odpadkov, za
zbiranje odpadkov iz dejavnosti uporabijo iste zabojnike kot za
gospodinjstvo. |
10.
Za določitev velikosti zabojnika za mešane komunalne odpadke pri
dejavnostih, ki zahtevajo pretežno skladiščne prostore, se upošteva
kriterij število zaposlenih oseb iz gornje tabele. |
11.
Če količine komunalnih odpadkov redno presegajo prostornino
zabojnika za odpadke, ki ga uporablja uporabnik, lahko izvajalec na
predlog uporabnika ali pa sam, na podlagi lastnih ugotovitev, zahteva in
določi ustrezno zamenjavo obstoječega zabojnika z večjim. Če količine
komunalnih odpadkov občasno presegajo prostornino zabojnika za odpadke,
ki ga uporablja uporabnik, si uporabnik pri izvajalcu priskrbi posebne
plastične vreče za odpadke. |
12.
Najmanjša velikost zabojnika se določi skladno s tem členom.
Določitev več manjših zabojnikov namesto enega večjega ni dopustna.
|
13.
V primerih, ko je potrebno zaradi večjega števila oseb določiti
več zabojnikov za posamezno prevzemno mesto, se določi taka kombinacija
zabojnikov, da ima prevzemno mesto najmanjše možno število posameznih
zabojnikov glede na število oseb. |
14.
Posamezen uporabnik znotraj več plačniškega prevzemnega mesta ne
more imeti svojega zabojnika. |
15.
Kadar zaradi prostorskih ali tehničnih razlogov ni mogoče
zagotoviti zadostnega števila prevzemnih mest za namestitev zabojnikov
za vse uporabnike, se za zbiranje posamezne vrste komunalnih odpadkov
določijo skupni zabojniki, katerih število in velikost določi izvajalec
javne službe skladno z merili, določenimi v prejšnjih odstavkih tega
člena. |
16.
Izvajalec javne službe je dolžan zagotoviti tipizirane zabojnike
in vrečke za prepuščanje posamezne vrste komunalnih odpadkov na
prevzemnih mestih. Zabojniki so last izvajalca, ki jih brezplačno preda
uporabnikom v uporabo. Tipizirane vrečke za mešane komunalne odpadke
lahko uporabnik kupi pri izvajalcu po veljavni ceni. |
17.
V kolikor pride do spremembe volumna zabojnika na prevzemnem
mestu do 14. koledarskega dne v mesecu, se sprememba upošteva pri
obračunu za tekoči mesec, sicer pa za naslednji mesec. |
|
12.
člen |
(lastništvo opreme pri uporabnikih) |
(1)
Izvajalec je dolžan uporabnikom dobaviti ustrezne zabojnike za
mešane komunalne odpadke, mešano odpadno embalažo in biološko
razgradljive odpadke in jih vračunati v ceno v skladu s predpisi. Najem
zabojnikov ni možen. |
(2)
Izvajalec zabojnik zamenja glede na iztrošenost po izteku
življenjske dobe zabojnika. V primeru odtujitve ali uničenja zabojnika
za odpadke, je uporabnik dolžan plačati izvajalcu odškodnino za uničen
zabojnik za odpadke v višini cene novega zabojnika po ceniku izvajalca.
Uporabnik je dolžan uporabljati zabojnike za odpadke le za namen
zbiranja komunalnih odpadkov, za katerega je zabojnik tudi dobil v
uporabo. |
(3)
Uporabniki so za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov, skladno z
vzpostavljenim sistemom zbiranja odpadkov, dolžni uporabljati tipizirane
zabojnike izvajalca. |
(4)
Na zahtevo fizične ali pravne osebe se lahko zabojnik za odpadke
zamenja za večji ali manjši zabojnik, ki ustreza minimalnim pogojem za
določitev zabojnika iz 11. člena. |
(5)
Uporabnik je v primeru odtujitve, sežiga ali drugačnega uničenja
najetega zabojnika dolžan izvajalcu plačati vso škodo v zvezi z
odtujitvijo, sežigom ali drugačnim uničenjem, izvajalec pa mu priskrbi
nov ustrezen zabojnik proti plačilu.
|
(6)
Uporabnik je dolžan uporabljati zabojnik kot dober gospodar in je
odgovoren za škodo, če uporablja zabojnik v nasprotju z njegovim namenom
in predpisi. |
(7)
V primeru, ko izvajalec zbiranja uporabniku poškoduje zabojnik,
ga je na lastne stroške dolžan popraviti ali zamenjati z novim
tipiziranim zabojnikom. |
(8)
Izvajalec javne službe zbiranja mora zagotoviti najmanj dvakrat
letno čiščenje vseh zabojnikov «od vrat do vrat« in zabojnikov na
ekoloških otokih. |
|
13.
člen |
(uporaba opreme pri uporabnikih) |
(1)
V namenske zabojnike za posamezno vrsto komunalnih odpadkov se ne
sme odlagati komunalnih odpadkov, ki ne sodijo v obravnavani namenski
zabojnik in jih je uporabnik dolžan ločeno zbirati. |
(2)
V zabojnike za mešane komunalne odpadke je prepovedano odlagati:
|
1.
odpadno embalažo ter biološko razgradljive odpadke, |
2.
gradbeni material, kamenje, zemljo in vejevje, |
3.
odpadke v večjih kosih (pohištvo, gospodinjski aparati, kolesa, vozila,
stanovanjska oprema), |
4.
usedline iz kanalizacije in cestnih požiralnikov, |
5.
odpadke v tekočem stanju, |
6. kužen
material iz zdravstvenih in veterinarskih ustanov, |
7.
tleče, lahko vnetljive, gorljive, eksplozivne, reaktivne, jedke,
dražljive, strupene in radioaktivne odpadke, ostanke naftnih derivatov
in druge posebne in nevarne odpadke, ki so po Uredbi o ravnanju z
nevarnimi odpadki klasificirani kot ne komunalni ali nevarni komunalni
odpadki, |
8.
poginule živali, klavnične odpadke, |
9.
stekleno votlo embalažo in ravno steklo, |
10.
odpadno električno in elektronsko opremo. |
(3)
V zabojnike za biološke odpadke je prepovedano odlagati:
|
1.
plastično in kovinsko embalažo živil, |
2.
sanitarne izdelke, |
3.
plenice, |
4. olja
in maščobe, |
5. meso
in mesne izdelke, |
6.
mleko, jogurte in sire, |
7.
iztrebke malih živali, |
8.
kamenje in zemljo, |
9.
kosti, |
10.
zdravila, |
11.
ostanke tekstila, |
12.
vsebino vrečk za sesalce. |
(4)
V zabojnike za odpadno embalažo je prepovedano odlagati:
|
1.
stekleno embalažo, |
2.
plastično embalažo nevarnih snovi – olja, laki, pesticidi, redčila,
|
3.
velike kosovne predmete – otroške igrače, plastični stoli ipd. |
(5)
Izvajalec lahko uporabniku v primeru kršitve tega člena izreče
opozorilo, za nadaljnje kršitve pa obvesti Medobčinski inšpektorat.
|
|
14.
člen |
(ravnanje z biološkimi odpadki pri uporabnikih) |
(1)
Uporabniki lahko z biološkimi odpadki ravnajo na dva načina, in
sicer: |
·
jih
kompostirajo v hišnem kompostniku ali |
·
jih
odlagajo v zabojnike za biološke odpadke v rinfuzi ali v razgradljivi
vrečki. |
(2)
Izvajalec je dolžan uporabniku dostaviti zabojnike za biološke
odpadke. Uporabnik svojo odločitev o neodlaganju bioloških odpadkov v
zabojnike za biološke odpadke na območju, za katerega izvajalec javne
službe uredi prevzemanje, pisno sporoči izvajalcu le v primeru, da bo
izvajal kompostiranje. |
(3)
Povzročitelji komunalnih odpadkov, katerih dejavnost je trgovina
s prehrano, sadjem ali zelenjavo, gostinstvo, predelava hrane in
podobno, ne smejo bioloških odpadkov prepuščati v zabojnikih ali vrečah,
ki so namenjeni prevzemanju mešanih komunalnih odpadkov in drugih
ločenih frakcij. |
(4)
Povzročitelji kuhinjskih odpadkov iz gostinstva ali drugih
obratov za pripravo hrane morajo oddajati kuhinjske odpadke
specializiranemu zbiralcu za tovrstne odpadke. |
(5)
Obstoječi uporabniki, ki ne želijo več izvajati hišnega
kompostiranja, svojo odločitev o oddaji bioloških odpadkov pisno
sporočijo izvajalcu zbiranja. |
(6)
Izvajalec zbiranja dodatno nadzoruje pravilnost ločenega zbiranja
mešanih komunalnih odpadkov in mešane odpadne embalaže pri povzročitelju
odpadkov, ki ločeno zbira biološko razgradljive kuhinjske odpadke in
zeleni vrtni odpad na način kompostiranja v lastnem vrtu z uporabo
hišnega kompostnika. V primeru neskladij izvajalec po enkratnem pisnem
opozorilu izda predlog za uvedbo prekrškovnega postopka s podatki o
ugotovitvah strokovnega nadzora, fotografijami, podatki o uporabniku. |
(7)
Način oziroma mesto kompostiranja, uporaba komposta ali njegova
odstranitev morajo biti skladne s predpisi. |
|
15.
člen |
(opremljenost pri prireditvah) |
(1)
Ravnaje z mešanimi komunalnimi odpadki poteka v skladu z določilu
vsakokrat veljavne Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi
zbiranja komunalnih odpadkov. Poleg teh določil se s tem odlokom
opredeljujejo še dodatne aktivnosti. |
(2)
Organizatorji kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev,
pri katerih nastajajo odpadki, morajo v času trajanja prireditve
prireditveni prostor opremiti z ustreznimi zabojniki za zbiranje
odpadkov in z izvajalcem zbiranja skleniti dogovor o odvozu odpadkov. Po
končani prireditvi morajo najkasneje do 7. ure zjutraj naslednjega dne
poskrbeti, da se prireditveni prostor očisti in odpadki odpeljejo na z
izvajalcem zbiranja predhodno dogovorjeno prevzemno mesto ter o tem
obvestiti izvajalca zbiranja. |
(3)
Organizatorji javnih prireditev si morajo, pred prireditvijo
priskrbeti ustrezno soglasje izvajalca zbiranja oziroma z njim skleniti
dogovor o načinu ločenega zbiranja in odvoza odpadkov (izpolnjen obrazec
Organizacija prireditve – potrdilo o odvozu odpadkov). Organizatorji so
dolžni obvestiti izvajalca javne službe o nameravani prireditvi najmanj
pet delovnih dni pred datumom izvedbe prireditve. Izvajalec zbiranja in
organizator se dogovorita o vrsti in številu zabojnikov za ločeno
zbiranje odpadkov, glede na vrsto prireditve in pričakovano število
udeležencev s pisno pogodbo. Organizator mora po končani prireditvi
poskrbeti, da se prireditveni prostor v najkrajšem možnem času, vendar
ne kasneje kot v 12 urah, očisti. Odpadki se prepustijo izvajalcu
zbiranja na dogovorjenem začasnem prevzemnem mestu prvi delovni dan po
prireditvi. |
(4)
Pogodba mora biti v času prireditve na lokaciji prireditve
dostopna na vpogled Medobčinskemu inšpektoratu in Redarstvu Skupne
občinske uprave. |
(5)
Izvajalec zbiranja mora proti plačilu organizatorja prireditve
zbrane odpadke odpeljati v skladu z urnikom oziroma skladno s sklenjenim
dogovorom. |
(6)
Organizatorji taborov v naravi so dolžni pred izvedbo tabora
skleniti z izvajalcem zbiranja pogodbo o odlaganju in odvozu odpadkov, s
katero se določijo vsi pogoji ravnanja z odpadki. |
|
16.
člen |
(divja odlagališča in prekomerna obremenitev okolja) |
(1)
Divja odlagališča komunalnih odpadkov se sanirajo v skladu z
določili predpisa, ki ureja varstvo okolja. |
(2)
Prepovedano je odlaganje komunalnih odpadkov izven načina
zbiranja in odvoza odpadkov, kot je določeno s predpisi in tem odlokom.
|
(3)
Kdor odloži komunalne odpadke izven odlagališča odpadkov, jih je
dolžan na svoje stroške odstraniti in prepeljati v zbirni center. Če
tega ne stori, jih odstrani na njegove stroške podjetje za ravnanje z
odpadki takoj, ko dobi odločbo Medobčinskega inšpektorata. Če storilca
ni možno ugotoviti, odstrani komunalne odpadke podjetje za ravnanje z
odpadki na zahtevo Medobčinskega inšpektorata in na stroške občinskega
proračuna. Medobčinski inšpektorat z odločbo odredi odstranitev
komunalnih odpadkov, ki so odloženi izven odlagališča odpadkov in
njihovo odstranitev. Odločbo za odstranitev komunalnih odpadkov se lahko
izda tako povzročiteljem kot tudi podjetju za ravnanje z odpadki. |
(4)
Čezmerna obremenitev okolja zaradi ravnanja s komunalnimi odpadki
pomeni, da so na zemljišču nezakonito odloženi komunalni odpadki. V tem
primeru odredi inšpekcijski organ njihovo odstranitev in sicer
povzročitelju, če pa ta ni znan pa lastniku zemljišča. V kolikor
povzročitelj, če ta ni znana pa lastnik zemljišča, ne odstrani odpadkov
na način in rokih kot jih določi inšpekcijski organ, jih mora odstraniti
izbrani izvajalec v skladu s predpisi o ravnanju z odpadki na račun
povzročitelja, če ta ni znan pa na račun lastnika zemljišča, v primeru,
da izvaja posest nad zemljiščem druga oseba, pa na račun osebe, ki
izvaja posest. |
(5)
Občina izbere izvajalca za odpravo posledic čezmerne obremenitve
okolja zaradi ravnanja s komunalnimi odpadki po postopkih javnega
naročanja. |
(6)
Organizatorji čistilnih akcij so dolžni akcije priglasiti
izvajalcu zbiranja najmanj 14 dni pred datumom izvedbe in z izvajalcem
zbiranja skleniti dogovor o načinu izvedbe odvoza odpadkov in načinu
pokritja stroškov. |
|
IV.
VRSTE IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE |
17.
člen |
(obseg storitev javne službe) |
(1)
Posamezna javna služba je opredeljena v vsakokrat veljavnih
predpisih oziroma obsega najmanj: |
1.
Zbiranje
določenih vrst komunalnih odpadkov: |
·
zbiranje
in odvoz mešanih komunalnih odpadkov, |
·
zbiranje
in odvoz ločeno zbranih frakcij, |
·
zbiranje
in odvoz kosovnih odpadkov, |
·
zbiranje
in odvoz nevarnih odpadkov, |
·
zbiranje
in odvoz bioloških odpadkov, |
·
prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov, ločeno zbranih odpadkov,
kosovnih odpadkov, nevarnih odpadkov in bioloških odpadkov v zbirnem
centru, |
·
zbiranje
in odvoz odpadkov iz ekoloških otokov, |
·
zbiranje
odpadkov iz javnih površin, tržnic, zelenic in pokopališč, |
·
oddajanje mešanih komunalnih odpadkov v nadaljnjo predelavo,
|
·
oddajanje ločeno zbranih frakcij v nadaljnjo predelavo, |
·
predhodno razvrščanje in predhodno skladiščenje posameznih frakcij
odpadkov, |
·
prevoz
mešanih komunalnih odpadkov do izvajalca obdelave odpadkov, |
·
druge
storitve, potrebne za nemoteno izvajanje javne službe zbiranja.
|
2.
Obdelava
določenih vrst komunalnih odpadkov:
|
·
obdelava
mešanih komunalnih odpadkov, |
·
zagotoviti nadaljnje ravnanje s frakcijami, ki nastajajo pri obdelavi
odpadkov, |
·
predaja
ostanka predelave izvajalcu odstranjevanja odpadkov. |
3.
Odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja
komunalnih odpadkov: |
·
odstranjevanje odpadkov in nadzorovanje postopkov odstranjevanja,
|
·
nadzor
odlagališča po zaprtju. |
(2)
V okviru javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov
po tem odloku se zagotavlja skladiščenje odpadkov v začasnem skladišču
ločeno zbranih frakcij z namenom in za čas, ki je potreben, da se
odpadki lahko pripravijo za prevoz do obdelovalca odpadkov, ki skladno s
predpisi o ravnanju z odpadki izvaja nadaljnjo obdelavo odpadkov.
|
(3)
S tem odlokom prevzame izvajalec javne službe zbiranja tudi
storitve vodenja katastra, povezanega z javno službo in ostalih evidenc
za celotno območje Občine Komenda, kot to izhaja iz tega odloka. Stroški
izvajanja se krijejo iz proračunskih sredstev pristojne lokalne
skupnosti. |
(4)
Kataster javne službe z vsemi zbirkami podatkov je last občine in
se vodi skladno s predpisi, ki urejajo vodenje zbirnega katastra
gospodarske javne infrastrukture in usklajeno s standardi in normativi
geografskega informacijskega sistema. |
|
A.
ZBIRANJE DOLOČENIH VRST KOMUNALNIH ODPADKOV |
18.
člen |
(izvajanje zbiranja odpadkov) |
(1)
Izvajalec GJS zbiranja odpadkov je dolžan mešane komunalne
odpadke, biološko razgradljive odpadke in ločeno zbrane odpadke oddajati
ustreznim predelovalcem le-teh pri čemer lahko mešane komunalne odpadke
predeluje le s strani Občine Komenda potrjen izvajalec GJS obdelave
mešanih komunalnih odpadkov, kateremu je občina podelila koncesijo.
|
(2)
V občini Komenda je izvajalec zbiranja dolžan zagotavljati ločeno
zbiranje komunalnih odpadkov po načelu zbiranja »od vrat do vrat«.
|
(3)
Uporabnik mora pred predvidenim časom prevzemanja komunalnih
odpadkov, to je najkasneje do 6. ure na dan odvoza, zagotoviti da se
zabojnik prestavi iz zbirnega mesta na prevzemno mesto, po prevzemu
odpadkov pa prazen zabojnik v najkrajšem možnem času, to je isti dan,
vrniti nazaj na zbirno mesto. |
(4)
Načrtovalci in projektanti morajo pri oblikovanju novih
stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi
zgradb in delov naselij poleg splošnih normativov in standardov
upoštevati tudi določbe tega odloka ter obstoječo tehnologijo zbiranja
in odvažanja odpadkov, vključno z opremo izvajalca. V novih zazidljivih
območjih je potrebno s prostorsko izvedbenimi akti predvideti tudi mesta
za zbiralnice ločeno zbranih frakcij, kakor tudi zbirna in prevzemna
mesta ločeno zbranih frakcij in ostanka komunalnih odpadkov.
|
(5)
Za uporabnike na območjih, ki so trajno ali začasno nedostopna za
komunalna vozila, izvajalec v dogovoru z uporabniki določi skupno zbirno
mesto, ki je posebej urejen prostor, namenjen prepuščanju odpadkov na
območjih, kjer ni omogočen odvoz neposredno od uporabnikov in prevzemno
mesto ter način zbiranja komunalnih odpadkov (zabojniki za različne
vrste odpadkov, predpisane posebne plastične vreče). Če je navedeno
zbirno mesto začasnega značaja, se opusti in sanira takoj, ko prenehajo
razlogi, zaradi katerih je bilo določeno. |
|
19.
člen |
(zbirno in prevzemno mesto zbiranja odpadkov) |
(1)
Prevzemno mesto je začasno mesto, namenjeno prevzemu komunalnih
odpadkov. Prevzemno mesto mora biti določeno tako, da izvajalcu javne
službe omogoča prevzem in odvoz komunalnih odpadkov. Praviloma je na
javni površini, če so izpolnjeni pogoji za prevzem odpadkov iz tega
odloka. |
(2)
Če prevzemnega mesta ni mogoče določiti na javni površini, se ga
lahko določi tudi na zasebnem zemljišču. Prevzemno mesto je lahko od
roba prometne poti vozila za prevoz odpadkov oddaljeno največ 2 m. V
primeru, da je prevzemno mesto na željo uporabnika od roba prometne poti
oddaljeno več kot 2 m, ima izvajalec pravico zaračunati dodatne stroške,
ki nastanejo iz tega naslova kot dodatni storitvi »dostava zabojnika na
prevzemno mesto« in ne predstavljajo storitev javne službe. |
(3)
Prevzemno mesto določi izvajalec javne službe v dogovoru z
uporabnikom. V posebnih primerih, ko dogovora med izvajalcem in
uporabnikom ni mogoče skleniti, prevzemno mesto določi izvajalec javne
službe v sodelovanju s pristojnim medobčinskim inšpektoratom in o tem
obvesti uporabnika. |
(4)
Prevzemno mesto komunalnih odpadkov je tudi lokacija za odvoz
kosovnih odpadkov. Kosovne odpadke uporabnik odloži na prevzemno mesto
skladno z dogovorom z izvajalcem javne službe. |
(5)
Zbirno in prevzemno mesto sta lahko na isti lokaciji. V tem
primeru je prevzemno mesto stalno mesto, namenjeno za postavitev
zabojnikov za zbiranje in prevzem komunalnih odpadkov. Pri njegovi
postavitvi je potrebno pridobiti soglasje upravljalca javne površine in
je treba upoštevati funkcionalne, estetske, higiensko-tehnične in
požarno-varstvene predpise, tako določena prevzemna mesta pa ne smejo
ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah. |
(6)
Prevzemna mesta morajo biti dostopna tako, da lahko izvajalec
komunalne odpadke prevzame in jih s komunalnimi vozili odpelje.
Praviloma so locirana ob uvozih k objektom. Do prevzemnega mesta mora
biti praviloma zagotovljen dostop smetarskim vozilom dolžine 9,8 m,
širine 3 m in višine 4 m. Če je dostopna pot ravna, mora biti široka
najmanj 3,5 m, svetla višina mora znašati najmanj 4 m, dostopna pot z
ovinkom pa mora biti široka najmanj 4 m. |
(7)
Če je cesta do prevzemnega mesta preozka, ima večji naklon kot
15 %, nima urejenega in dovolj velikega obračališča za smetarsko vozilo
ali ima druge ovire, ki onemogočajo do-stop s smetarskimi vozili, lahko
izvajalec javne službe določi prevzemno mesto na najbližji primerni
lokaciji, ki je dostopna smetarskemu vozilu. |
(8)
Lastniki zemljišč ob dostopnih poteh do prevzemnih mest morajo
zagotoviti, da veje dreves ali drugih rastlin ne ovirajo prehoda
smetarskemu vozilu. Kolikor tega na poziv izvajalca javne službe ne
storijo, na njihove stroške obrez vej opravi izvajalec javne službe.
|
(9)
V času popolne ali delne zapore ceste, ki smetarskim vozilom
izvajalca javne službe onemogoča dostop do prevzemnih mest na območju
zapore, se morata izvajalec javne službe in investitor dogovoriti o
načinu začasnega prevzemanja odpadkov. Investitor mora na svoje stroške
zagotoviti zbiranje odpadkov na primernem začasnem prevzemnem mestu ter
o tem obvestiti izvajalca javne službe in povzročitelje odpadkov.
|
(10)
Mesto praznjenja zabojnikov je prostor, praviloma na transportni
poti komunalnega vozila, kjer izvajalec izprazni zabojnike z odpadki
oziroma prevzame odpadke v plastičnih vrečah |
(11)
Med prevzemnim mestom in mestom praznjenja ne sme biti nobenih
ovir, ki bi izvajalcu kakorkoli ovirale prevoz zabojnikov (npr.
stopnice, korita, škarpe ipd.). |
(12)
Uporabniki so dolžni vzdrževati zbirna in prevzemna mesta ter
skrbeti za red in čistočo na teh mestih ter na dovoznih poteh do mest
prevzema. |
(13)
Uporabniki so dolžni po odložitvi ločeno zbranih komunalnih
odpadkov v zabojnike, ne glede na to, ali so na zbirnem ali prevzemnem
mestu, poskrbeti, da so pokrovi zabojnikov zaprti. |
(14)
Uporabniki so dolžni tudi v zimskem času zagotoviti nemoten
dostop izvajalca do prevzemnih mest. |
(15)
Izvajalec je dolžan izprazniti zabojnike za odpadke oziroma
odpeljati posebne plastične vreče tako, da ne ovira prometa več, kot je
nujno potrebno za opravljanje dejavnosti, da ne onesnaži prevzemnega
mesta ter ne poškoduje zabojnikov kot tudi ne okolice, kjer se opravlja
delo. V primeru, da izvajalec onesnaži prevzemno mesto, ga je dolžan
očistiti. |
|
20.
člen |
(tipizirane vreče) |
(1)
Tipizirane vreče se lahko uporabijo občasno in izjemoma, ko se
pri uporabniku pojavijo večje količine mešanih komunalnih odpadkov
oziroma mešane odpadne embalaže. V primeru občasnega povečanja količine
odpadkov so uporabniki le-te dolžni odložiti v posebne plastične vreče
za odpadke in jih dostaviti na prevzemno mesto. Dobavo tipiziranih vrečk
proti plačilu zagotavlja izvajalec javne službe in jih je možno prevzeti
v zbirnem centru. |
(2)
Tipizirane vrečke so opremljene z logotipom izvajalca javne
službe. Za zbiranje mešane embalaže je določena tipizirana vrečka rumene
barve, za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov tipizirana vrečka. Z
nakupom tipizirane vrečke je plačana tudi storitev odvoza komunalnih
odpadkov. Zaprte tipizirane vrečke se smejo postaviti le na prevzemno
mesto v času prevzema komunalnih odpadkov. |
(3)
Za uporabnike na odročnih zaselkih, kjer odvoz ločeno zbranih
komunalnih odpadkov zaradi tehničnih omejitev naprav za zbiranje
odpadkov ni organiziran, se ločeno zbrani komunalni odpadki redno
zbirajo v posebnih plastičnih vrečah. |
(4)
V primeru iz tretjega odstavka tega člena so uporabniki odpadke
dolžni na dan odvoza dostaviti na prevzemno mesto. Uporabniki se morajo
o takšnem načinu odlaganja odpadkov z izvajalcem predhodno pisno
dogovoriti. V tem primeru izvajalec uporabniku zagotovi posebne vreče
brezplačno, uporabnik pa poravnava strošek storitve enako, kot da bi
uporabljal ustrezen zabojnik. |
|
21.
člen |
(opredelitev ekoloških otokov) |
(1)
Ločeno zbiranje komunalnih odpadkov na »ekoloških otokih« poteka
po vrstah odpadkov, ki jih je možno predelati ali vrniti v ponovno
uporabo. |
(2)
Ekološki otok je prostor, kjer so nameščeni namenski zabojniki za
ločeno zbiranje posameznih ločenih frakcij. |
(3)
Praviloma so na posamezni lokaciji ekološkega otoka postavljeni
vsaj 2 zabojnika, in sicer zabojnik za papirno embalažo in papir ter za
stekleno embalažo, praviloma volumna 1100 l, glede na potrebe pa lahko
tudi manj ali več zabojnikov ter po potrebi manjšega ali večjega
volumna. |
(4)
Stroški nabave in postavitev zabojnikov iz prejšnjega odstavka se
financirajo iz sredstev izvajanja gospodarske javne službe zbiranja.
Ekološke otoke z okolico je dolžan vzdrževati in čistiti izvajalec in
sodijo v okvir priznanih stroškov izvajanja zbiranja odpadkov.
|
(5)
Izvajalec mora opravljati stalen nadzor nad »ekološkimi otoki«
tako, da v primeru potreb sistematično uredi pogostejše praznjenje
zabojnikov ali pa v skladu s predhodnim soglasjem občinskega organa na
»ekološkem otoku« namesti dodatne zabojnike oziroma poveča kapaciteto
zabojnikov. |
(6)
Pravnim osebam ni dovoljeno odlaganje odpadkov na ekoloških
otokih, razen, če ni s predpisi drugače določeno. |
(7)
Zabojniki na »ekoloških otokih« morajo biti opremljeni z
navodili, kaj vanje sodi in kaj ne, podrobneje pa o tem izvajalec
uporabnike obvešča v okviru obveščanja in osveščanja na krajevno
običajen način. |
(8)
Kakršnokoli odlaganje poleg zabojnikov je prepovedano.
|
(9)
Ločeno zbiranje komunalnih odpadkov na »ekoloških otokih« se
izvaja na celotnem območju občine in je obvezno za vse uporabnike iz
gospodinjstev. |
(10)
Lokacije ekoloških otokov določi pristojni občinski organ v
sodelovanju z izvajalcem in krajevno skupnostjo, v kateri se ekološki
otok namešča. |
(11)
Ekološki otok se praviloma namešča na javnih površinah in drugih
zemljiščih, ki so v lasti Občine Komenda, izjemoma pa tudi na zemljiščih
v lasti pravne osebe ali posameznika, če je pridobljeno ustrezno
soglasje oziroma drugače dovoljena uporaba zemljišča za postavitev
ekološkega otoka. |
(12)
Zbiralnice ločenih frakcij so prostorsko razporejene glede na
predpise. |
(13)
Izvajalec je dolžan vzpostaviti in voditi evidenco o lokacijah
ekoloških otokov, o številu in vrsti namenskih zabojnikov ter pogostosti
odvoza. |
|
22.
člen |
(opredelitev in delovanje zbirnega centra) |
(1)
Zbirni center je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen
za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer
povzročitelji komunalnih odpadkov iz območja Občine Komenda izvajalcu
javne službe zbiranja te komunalne odpadke prepuščajo. Zbirni center za
območje Občine Komenda je na lokaciji Suhadole (v nadaljevanju; zbirni
center). |
(2)
V zbirnem centru se lahko izvaja tudi dejavnost razvrščanja,
prebiranja posameznih odpadkov, če to ni v neskladju s predpisi, ki
urejajo ravnanje z odpadki. Te dejavnosti lahko izvajajo le s strani
izvajalca zbiranja pooblaščene osebe. |
(3)
Izvajalec je dolžan skrbeti za tekoče vzdrževanje in čistočo
zbirnega centra. |
(4)
Zbirni center je namenjen vsem uporabnikom, ki so vključeni v
sistem ravnanja z odpadki na območju Občine Komenda. |
(5)
Uporabnik se mora pred odložitvijo odpadkov na zbirnem centru
identificirati z veljavnim osebnim dokumentom in z dokazilom, da je kot
uporabnik vključen v sistem ravnanja z odpadki na območju Občine
Komenda. Dokazilo je potrdilo o poravnanih obveznostih za storitev
ravnanja z odpadki za pretekli mesec. V primeru, da uporabnik zavrne
identifikacijo, pooblaščeni delavec odpadkov ni dolžan sprejeti.
|
(6)
Uporabnik je dolžan po navodilih izvajalca pripeljane odpadke
razvrstiti v ustrezne zabojnike. |
(7)
V zbirnem centru lahko odpadke oddajo tudi pravne osebe,
samostojni podjetniki ali posamezniki, ki samostojno opravljajo
dejavnost. V tem primeru se oddaja odpadkov obračuna skladno z veljavnim
cenikom izvajalca. |
(8)
Kdor odloži odpadke izven zbirnega centra, jih je dolžan na svoje
stroške odstraniti in prepeljati v zbirni center. Če tega ne stori, se o
prekršku obvesti Medobčinski inšpektorat. |
(9)
Režim zbiranja odpadkov v zbirnem centru določi izvajalec.
Obratovalni čas določi izvajalec v skladu s predpisi. Uporabniki lahko
odpadke v zbirnem centru odložijo le v času obratovanja. |
|
23.
člen |
(zbiranje nevarnih odpadkov) |
(1)
Na območju Občine Komenda izvajalec najmanj enkrat letno
organizira zbiranje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev s posebno
prilagojeno in opremljeno premično zbiralnico nevarnih frakcij oz. na
drug način in pogostosti v skladu z vsakokrat veljavno uredbo o obvezni
občinski GJS zbiranja komunalnih odpadkov. |
(2)
Nevarni odpadki iz gospodinjstev so ostanki običajnih sredstev in
pripomočkov, ki se v gospodinjstvu dnevno uporabljajo, in njihova
embalaža. |
(3)
Zbiranje nevarnih odpadkov poteka na način in v skladu s
terminskim planom, kot ga določi izvajalec. O načinu in terminih
zbiranja mora izvajalec obvestiti najmanj 14 dni pred zbiranjem
uporabnike z naznanilom, ki ga objavi na krajevno običajen način, skupaj
s seznamom nevarnih odpadkov iz gospodinjstev, ki jih zbira.
|
(4)
Uporabniki iz gospodinjstev lahko nevarne odpadke oddajo tudi v
zbirnem centru za ločeno zbiranje odpadkov. |
(5)
Izvajalec mora ločeno zbrane nevarne odpadke oddati pooblaščenim
organizacijam, ki v nadaljevanju poskrbijo za predelavo oziroma
odstranjevanje. |
(6)
Uporabniki – pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki in
posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, morajo za zbiranje in
odvoz nevarnih odpadkov skleniti posebno pogodbo s pooblaščenim
prevzemnikom nevarnih odpadkov. |
|
24.
člen |
(zbiranje kosovnih odpadkov) |
(1)
Na območju Občine Komenda izvajalec prevzema kosovne odpadke
najmanj dvakrat v koledarskem letu na poziv uporabnika. |
(2)
Zbiranje kosovnih odpadkov iz gospodinjstev se izvaja na način v
skladu z vsakokrat veljavno uredbo o zbiranju komunalnih odpadkov.
|
(3)
Zbiranje kosovnih odpadkov poteka na način in v skladu s
terminskim planom, kot ju določi izvajalec. |
(4)
V okviru javne službe mora biti zagotovljeno prevzemanje kosovnih
odpadkov v zbirnem centru do največ 3 m3 na posamezno
gospodinjstvo in od uporabnikov v gospodinjstvih po sistemu »na klic od
vrat do vrat« v skladu z letnim planom največ 2 krat po 1 m3.
|
(5)
Prevzemanje kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, ki presega
količine iz tretjega odstavka tega člena ni redna storitev prevzemanja
kosovnih odpadkov in se opravlja proti plačilu po ceniku izvajalca javne
službe. |
(6)
Če uporabnik sam pripelje kosovne odpadke na zbirni center, jih
mora odložiti na mestu, ki je za to določeno. V primeru zahteve
pooblaščenega delavca izvajalca, mora uporabnik predložiti dokazilo o
plačanem ravnanju z odpadki za pretekli mesec. Če uporabnik zavrne
identifikacijo nima pravice uporabe infrastrukturnega objekta zbirnega
centra. |
(7)
Izvajalec ni dolžan brezplačno prevzemati kosovnih odpadkov iz
poslovne dejavnosti. Storitev se opravlja proti plačilu po ceniku
izvajalca javne službe. |
(8)
Imetniki kosovnih odpadkov morajo, preden prepustijo te odpadke
izvajalcu javne službe, zagotoviti, da se kosovni odpadek večjih
dimenzij razstavi na več kosov tako, da posamezni kos odpadka vsebuje
pretežno eno ločeno frakcijo in ni pretežak ali prevelik za ročno
nakladanje na vozilo za prevoz kosovnih odpadkov. Povzročitelj
komunalnih odpadkov mora zagotoviti odstranitev odpadkov, ki jih
izvajalec v času odvoza ni dolžan odpeljati, in sicer najkasneje
naslednji dan. |
|
25.
člen |
(zbiranje gradbenih odpadkov) |
(1)
V zbirnem centru izvajalca javne službe lahko gradbene odpadke
prepustijo fizične osebe. |
(2)
Manjšo količino gradbenih odpadkov, ki letno ne presega 1,5 m3
na gospodinjstvo, ki plačuje stroške ravnanja z odpadki po tem odloku,
lahko uporabniki pripeljejo v zbirni center izvajalca javne službe in
jih brezplačno odložijo na za to pripravljen prostor. Sprejem odpadkov,
ki presega ta normativ, izvajalec obračuna po veljavnem ceniku.
|
|
26.
člen |
(zbiranje odpadkov, ki vsebujejo azbest) |
(1)
Povzročitelji odpadkov morajo z azbestnimi odpadki ravnati v
skladu z vsakokratnim predpisom o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo
azbest. |
(2)
Povzročitelji odpadkov, ki vsebujejo azbest, strešno kritino, ki
vsebuje azbest in je bila vgrajena v objekt na območju izvajanje javne
službe, predajo v zbirnem centru izvajalca javne službe proti plačilu.
Cena prevzema teh odpadkov mora biti enaka kot jo določajo predpisi.
Stroški prevoza so breme povzročitelja odpadka. |
(3)
Občina lahko subvencionira odlaganje odpadkov, ki vsebujejo
azbest, kar se uredi s sklepom, ki ga sprejme občinski svet.
|
|
27.
člen |
(odvoz ločenih frakcij) |
|
(1)
Redni odvoz ločeno zbranih komunalnih odpadkov opravlja izvajalec
skladno z letnim razporedom odvoza komunalnih odpadkov in programom
ravnanja z odpadki. |
(2)
Razpored oziroma program ravnanja mora izvajalec objaviti na
svojih spletnih straneh oziroma na krajevno običajen način. |
(3)
Izvajalec je dolžan odpadke zbirati in odvažati na naslednji
način: |
·
Mešana
odpadna embalaža: najmanj 1-krat na dva tedna, |
·
biološko
razgradljivi odpadki: najmanj 1x tedensko, |
·
mešani
komunalni odpadki: najmanj 1-krat na dva tedna, |
·
za vse
vrste ločeno zbranih odpadkov na ekoloških otokih: 1x tedensko oziroma
po potrebi, |
·
kosovni
odpadki: najmanj 1x letno ter stalno zbiranje v zbirnem centru,
|
·
nevarni
odpadki: najmanj 1x letno ter stalno zbiranje v zbirnem centru.
|
(4)
Frekvenca odvozov iz prejšnjega odstavka je okvirna in se lahko
spremeni z letnim elaboratom. Pogostost odvozov lahko predlaga izvajalec
na podlagi podatkov iz evidenc izvajalca o prevzetih količinah in vrstah
odpadkov v preteklih treh letih, kar upošteva v letnem elaboratu.
|
(5)
Izvajalec odvaža komunalne odpadke samo s posebej urejenimi
komunalnimi vozili. Komunalni odpadki iz ekoloških otokov in kosovni
odpadki se odvažajo z za te odpadke primernim vozilom. |
|
B.
OBDELAVA MEŠANIH KOMUNALNIH ODPADKOV |
28.
člen |
(obdelava komunalnih odpadkov) |
(1)
Izvajalec GJS zbiranja odpadkov je dolžan mešane komunalne
odpadke, biološko razgradljive odpadke in ločeno zbrane odpadke oddajati
ustreznim predelovalcem le-teh, pri čemer lahko mešane komunalne odpadke
predeluje le s strani Občine Komenda potrjen izvajalec GJS obdelave
mešanih komunalnih odpadkov, kateremu je občina podelila koncesijo.
|
(2)
Gospodarska javna služba obdelave določenih vrst komunalnih
odpadkov obsega obdelavo mešanih komunalnih odpadkov. Obdelava mešanih
komunalnih odpadkov mora biti zagotovljena za vse mešane komunalne
odpadke, ki nastajajo na območju občine. |
(3)
Obdelava mešanih komunalnih odpadkov se zagotavlja v centru za
ravnanje s komunalnimi odpadki, ki ga upravlja izvajalec gospodarske
javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov (v
nadaljevanju: izvajalec obdelave). |
(4)
Izvajalec obdelave mora izpolnjevati vse pogoje in obveznosti, ki
so določene za upravljavca centra za ravnanje s komunalnimi odpadki, v
predpisu, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih. |
(5)
Izvajalec obdelave mešanih komunalnih odpadkov mora zagotavljati
tudi transport odpadkov do izvajalca GJS odstranjevanja oziroma
odlaganja odpadkov. |
|
C.
ODLAGANJE OSTANKOV PREDELAVE ALI ODSTRANJEVANJE KOMUNALNIH ODPADKOV |
29.
člen |
(odlaganje komunalnih odpadkov) |
(1)
Za gospodarsko javno službo odstranjevanje in odlaganje ostankov
predelave mešanih komunalnih odpadkov Občina Komenda podeli koncesijo.
|
(2)
Izvajalec gospodarske javne službe odlaganja ostankov predelave
ali odstranjevanja komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: izvajalec
odlaganja) mora obdelane odpadke odlagati samo na urejeno odlagališče v
skladu s poslovnikom odlagališča. |
(3)
Pred odstranjevanjem ali odlaganjem preostanka MKO po obdelavi je
izvajalec odlaganja dolžan sprejete odpadke stehtati in voditi vse
ustrezne evidence skladno z veljavno zakonodajo. |
(4)
Odlagališče odpadkov upravlja izvajalec odlaganja v skladu s
tehnično dokumentacijo in poslovnikom odlagališča. |
(5)
Izvajalec odlaganja mora izpolnjevati vse pogoje in obveznosti,
ki so določene za upravljavca odlagališča za nenevarne odpadke, v
predpisu, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih. |
(6)
Izvajalec javne službe odlaganja komunalnih odpadkov obračunava
tudi strošek okoljske dajatve v skladu z vsakokrat veljavnimi predpisi,
ki urejajo višino in upravičenca za okoljsko dajatev. |
|
V.
PRAVICE IN OBVEZNOSTI IZVAJALCEV IN UPORABNIKOV STORITEV JAVNE SLUŽBE |
30.
člen |
(obveznosti izvajalca) |
(1)
Izvajalec posamezne službe ravnanja z odpadki mora zagotavljati: |
·
redni
prevzem komunalnih odpadkov kar pomeni praznitev porod in pobiranje
odpadkov tako, da ne onesnaži prevzemnih mest in okolice, zagotavljanje
čiščenja zabojnikov, zagotavljanje zamenjave zabojnikov, zagotavljanje
tipiziranih vreč, |
·
izredni
prevzem nenevarnih odpadkov, |
·
tehtanje
odpadkov, ki se oddajo pooblaščenim zbiralcem frakcij (odpadna embalaža,
ločene frakcije, nevarne frakcije) za nadaljnjo obdelavo oziroma
izvajalcu obdelave mešanih komunalnih odpadkov, |
·
vizualni
pregled odpadkov pred prevzemom, |
·
oddajo
ločeno zbranih frakcij pooblaščenim zbiralcem oziroma predelovalcem,
|
·
predhodno skladiščenje pred oddajo v nadaljnjo obdelavo in odlaganje,
|
·
pridobivanje podatkov o uporabnikih in vodenje evidenc odpadkov,
|
·
obveščanje uporabnikov najmanj v obsegu določenim v vsakokrat veljavni
uredbi za izvajanje te GJS, |
·
druge
naloge v skladu s predpisi. |
(2) V
primeru neopravljenega odvoza odpadkov zaradi višje sile (sneg, obilno
deževje ipd.) ali z izvajalcem v naprej dogovorjenih večjih ovir na
dovozu k prevzemnemu mestu (prekopi na dovozu, parkirani avtomobili
ipd.) ali zaradi praznikov oziroma dela prostih dni, je izvajalec dolžan
opraviti odvoz najkasneje v dveh delovnih dneh po prenehanju višje sile,
po odstranitvi ovire oziroma po praznikih oziroma dela prostih dneh. |
|
31.
člen |
(obveznosti uporabnika) |
(1)
Uporabnik storitev javnih služb na območju občine Komenda po tem
odloku je izvirni povzročitelj, katerega delovanje ali dejavnost
povzroča nastajanje komunalnih odpadkov in je vpisan v evidenco
uporabnikov, ki jo vodi izvajalec zbiranja. |
(2)
Uporabnik mora: |
·
oddajati
vse nevarne odpadke v zbirnem centru ali v premične zbiralnice nevarnih
odpadkov; |
·
oddajati
vse kosovne odpadke v zbirnem centru ali na prevzemnih mestih ob
določenem času po predhodnem naročilu; |
·
oddajati
ločeno zbrane odpadke v zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov na
ekoloških otokih in v zbirnem centru; |
·
oddajati
biološke odpadke v zabojnike za biološke odpadke, razen če jih sam hišno
kompostira; |
·
oddajati
mešane komunalne odpadke v zabojnike za zbiranje mešanih komunalnih
odpadkov. |
·
Uporabnik je dolžan zagotavljati: |
·
zbiranje
komunalnih odpadkov tako, da pred njihovo oddajo ne škodijo okolju;
|
·
da so
zabojniki in namenske vreče na dan prevzema postavljene na prevzemno
mesto; |
·
da se po
prevzemu komunalnih odpadkov zabojnike namesti nazaj na zbirno mesto, če
zbirno in prevzemno mesto nista na istem kraju; |
·
da so
pokrovi na zabojnikih in namenske vreče na prevzemnih mestih zaprte;
|
·
da je
okolica zbirnih in prevzemnih mest čista; |
·
dostop
do prevzemnega mesta za smetarska vozila; |
·
odstranjevanje snega ob zabojnikih ter čiščenje pokrovov zabojnikov;
|
·
prijavo
pri izvajalcu zbiranja, ki ga vpiše v evidenco uporabnikov; |
·
pisno
prijavo novih okoliščin, ki vplivajo na izvajanje in obračun storitve
javnih služb, izvajalcu zbiranja takoj, ko nastanejo oziroma najkasneje
v petih dneh po nastanku, kar dokaže z ustreznim dokumentom; spremembe
postanejo veljavne po poravnavi vseh zapadlih obveznostih; |
·
redno
plačevanje storitve javne službe. |
|
32.
člen |
(pravice uporabnika) |
Pravice
uporabnika so: |
·
trajna,
nemotena in kvalitetna storitev javnih služb; |
·
uporaba
zabojnikov za odpadke; |
·
pravica
do uskladitve prostornine in števila zabojnikov glede na normative, ki
začne veljati s prvim dnem naslednjega meseca po vpisani spremembi v
evidenco uporabnikov; |
·
da v
osmih dneh od prejema računa vloži pisni ugovor pri izvajalcu zbiranja;
|
·
da je
obveščan o storitvah javnih služb; |
·
naročanje dodatnih storitev na poziv po ceniku izvajalca zbiranja.
|
|
33.
člen |
(prepovedi povzročitelja) |
(1)
Povzročiteljem odpadkov je prepovedano: |
·
ravnati
s komunalnimi odpadki na območju Občine Komenda v nasprotju z določili
tega odloka, |
·
opustiti
uporabo storitev javne službe, |
·
odlagati
komunalne odpadke v naravo, |
·
med sabo
mešati različne vrste komunalnih odpadkov, ki sodijo v različne
zabojnike po tem odloku, |
·
odlagati
odpadke, ki niso opredeljeni kot komunalni odpadki, v zabojnike za
komunalne odpadke, |
·
odlagati
odpadke izven zabojnikov za odlaganje komunalnih odpadkov, |
·
samovoljno premikati zabojnike za ločeno zbiranje frakcij iz določene
lokacije na drugo lokacijo, |
·
brskati
po zabojnikih za zbiranje komunalnih odpadkov in iz njih odnašati zbrane
komunalne odpadke, |
·
odnašati
zbrane kosovne odpadke iz prevzemnih mest in zbirnega centra,
|
·
razmetavati odpadke ali drugače onesnažiti prevzemna mesta, |
·
onesnažiti okolico zbiralnic, premične zbiralnice nevarnih odpadkov ali
zbirnega centra, |
·
prepuščati odpadke v vrečkah, ki niso tipizirane, |
·
sežigati
in/ali odlagati odpadke v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni
za odstranjevanje komunalnih odpadkov, |
·
poškodovati opremo, objekte in naprave za izvajanje javne službe,
|
·
lepiti
plakate in obvestila na zabojnike za zbiranje komunalnih odpadkov,
pisati, risati po njih ali jih barvati. |
(2) V
zabojnike ali tipizirane vreče, ki so namenjene mešanim komunalnim
odpadkom, je prepovedano odlagati, zlivati ali postavljati: |
·
nevarne
odpadke, |
·
ločene
frakcije komunalnih odpadkov (embalažo, papir in papirno embalažo,
steklo in stekleno embalažo, biološke odpadke, les …), |
·
gradbeni
material, kamenje, |
·
bolnišnične odpadke iz zdravstvenih in veterinarskih dejavnosti,
|
·
tople
ogorke in topel pepel, |
·
kosovne
odpadke, |
·
tekoče
odpadke, gošče in usedline, ne glede na vrsto odpadka. |
|
VI.
VIRI FINANCIRANJA, CENE STORITEV IN NAČIN OBRAČUNAVANJA STORITEV JAVNE
SLUŽBE |
34.
člen |
(viri
financiranja) |
Izvajalci javnih služb pridobivajo sredstva iz prihodkov: |
1.
storitev posamezne gospodarske javne službe ravnanja s
komunalnimi odpadki; |
2.
posebnih storitev izvajalca, |
3.
sredstva občinskega proračuna za storitve, ki niso predvidene kot
storitve javne službe, |
4.
subvencije občine, |
5.
sredstva državnega proračuna in državnih skladov, |
6.
druga sredstva. |
|
35.
člen |
(elementi cene storitve javne službe) |
(1)
Cena storitev javne službe se oblikuje v skladu z veljavnimi
predpisi, ki urejajo metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih
občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. |
(2)
Ceno storitev predlagajo izvajalci javnih služb enkrat letno z
elaboratom, ki ga predložijo pristojnemu občinskemu uradu v pregled,
župan pa ga predloži občinskemu svetu v potrditev. Občinski svet določi
potrjeno ceno storitev in morebitno subvencijo, izvajalci javnih služb
pa oblikujejo ter na svojih spletnih straneh in na krajevno običajen
način objavijo cenik s potrjeno in prodajno ceno storitev. |
(3)
Cena storitev javne službe se oblikuje za enoto količine
posamezne storitve tako, da se izvajalcu javne službe pokrijejo vsi
stroški ravnanja s komunalnimi odpadki. |
(4)
Če občinski svet potrdi ceno, ki ne pokriva celotne cene, mora za
razliko občina oblikovati subvencijo iz proračuna občine. Uporabnike,
upravičene do subvencije, ter višino subvencije s sklepom določi
občinski svet. |
(5)
Cena posamezne storitve je sestavljena iz cene javne
infrastrukture in cene opravljanja storitev. |
(6)
Občina in izvajalci javnih služb vsa vprašanja glede najema javne
infrastrukture in plačevanja stroškov javne infrastrukture urejajo s
pogodbo o najemu javne infrastrukture za izvajanje gospodarskih javnih
služb s področja ravnanja s komunalnimi odpadki. |
(7)
Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja
odpadkov se uporabnikom obračuna v skladu s predpisom, ki ureja okoljsko
dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na
odlagališčih. |
(8)
S plačilom, ki ga upravljavec odlagališča zaračuna za storitve
odlaganja odpadkov, morajo biti kriti vsi stroški, povezani z gradnjo in
obratovanjem odlagališča, finančnim jamstvom v skladu s predpisom, ki
ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih, in predvideni stroški
zapiranja odlagališča ter stroški za izvedbo ukrepov varstva okolja po
zaprtju. |
(9)
Storitev obdelave komunalnih odpadkov in odlaganja preostanka
komunalnih odpadkov izvajalec javne službe prevzame v kalkulacijo na
osnovi cen izvajalcev teh storitev, če teh storitev ne izvaja sam. |
|
36.
člen |
(izračun cene storitve javne službe) |
(1)
Izvajalec ceno storitev javne službe ravnanja s komunalnimi
odpadki, izraženo v kg, uporabnikom zaračuna glede na prostornino
zabojnika in pogostost odvoza zabojnika iz 27. člena tega odloka, in
sicer tako, da se najmanj enkrat letno razdeli masa v zadnjem
obračunskem obdobju zbranih komunalnih odpadkov v občini na uporabnike
glede na prostornino zabojnika in pogostost odvoza zabojnika iz 27.
člena tega odloka. |
(2)
Izračun se naredi ločeno za biološko razgradljive kuhinjske
odpadke in zeleni vrtni odpad ter ločeno za preostale določene vrste
komunalnih odpadkov. |
(3)
Pogostost odvoza biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in
zelenega vrtnega odpada ter preostalih določenih vrst komunalnih
odpadkov določi izvajalec javne službe v letnem programu ravnanja z
odpadki in v skladu z veljavnimi predpisi. |
(4)
V primeru, da v večstanovanjskih objektih več uporabnikov skupaj
uporablja isti zabojnik, se strošek storitve javne službe in ostali
stroški vezani na ravnanje z odpadki razdelijo na število uporabnikov.
|
(5)
Uporabnikom se obračuna volumen posameznega zabojnika preračunano
na število članov v gospodinjstvu. Preračun se naredi s ponderji, ki
predstavljajo odstotek normativnega število članov gospodinjstva na
zabojnik in so določeni v prilogi 2. Določilo velja za vse vrste
zabojnikov (po vrstah odpadkov in po velikost zabojnikov) in tipizirane
vreče. |
(6)
Za počitniške hišice, v katerih ni stalno prijavljenih
prebivalcev, se cena storitev ravnanja s komunalnimi odpadki, izražena v
kg, zaračuna uporabnikom sorazmerno glede na prostornino zabojnika in
pogostost odvoza zabojnika, pri čemer se za pogostost odvoza zabojnika
šteje najmanjša pogostost odvoza, ki je v skladu s predpisi določena v
letnem programu ravnanja z odpadki. V kolikor ni podatka o velikosti
zabojnika, se za prostornino zabojnika šteje normativ kot velja za
dvočlansko gospodinjstvo in ponderjem 0,5. Odvoz se lahko uredi tudi s
tipiziranimi vrečami. |
(7)
Izvajalec javne službe mora prikazati porazdelitev količine
opravljene storitve javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki med
uporabnike. Obvestilo mora biti zagotovljeno na krajevno običajen način
in stalno dostopen na spletni strani izvajalca javne službe. |
|
37.
člen |
(poračun cene storitve javne službe) |
(1)
Izvajalec je dolžan izvršiti poračun količine opravljenih
storitev v posameznem letu vsaj enkrat med letom ali konec leta izvajati
t. i. količinski poračun. |
(2)
Izvajalec je dolžan izvršiti letni poračun za razliko med vnaprej
določeno lastno ceno storitve, ki je izračunana na podlagi načrtovanih
količin in ocenjenih stroškov za obračunsko obdobje ter realizirano ceno
storitve izračunano na podlagi dejansko doseženih količin in dejansko
doseženih stroškov v obračunskem obdobju. Na tej podlagi izvajalec za
preteklo obračunsko obdobje ugotovi razliko med potrjeno in obračunsko
ceno storitev. |
(3)
Ugotovljena razlika med potrjeno in obračunsko ceno glede na
dejansko količino opravljenih storitev v preteklem obračunskem obdobju
se v elaboratu upošteva v skladu z vsakokrat veljavno Uredbo o
metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih
javnih služb varstva okolja in sicer izvajalec upošteva za obračunsko
obdobje koledarsko leto, morebitni poračuni pa se izvedejo v enkratnem
znesku najkasneje do 31. 3. za preteklo leto ali v poračunu cen za
naslednje obračunsko obdobje. |
(4)
Izvajalec pripravi Elaborat cen, iz katerega bo razvidna tudi
razlika med dejansko obračunsko ceno in potrjeno ceno, ki predstavlja
poračun in ga predloži v potrditev. |
|
38.
člen |
(podatki o uporabnikih za obračun cene storitve javne službe) |
(1)
Uporabniki so dolžni izvajalcu posredovati točne podatke o
dejstvih, ki vplivajo na pravilen obračun storitev javne službe (ime in
naslov, dejavnost, število oseb, velikost zabojnika) ter izvajalca
sproti pisno obveščati o vseh spremembah teh podatkov. |
(2)
Za evidenco podatkov o vrsti in prostornini zabojnika za odpadke
ter njihovi lokaciji skrbi izvajalec zbiranja. |
(3)
Če uporabnik v roku 30 dni od nastale spremembe izvajalcu ne
sporoči potrebnih podatkov za obračun ravnanja z odpadki, ima izvajalec
pravico pridobiti podatke iz uradnih evidenc. |
(4)
Izvajalec mora najmanj enkrat letno obnavljati podatke o številu
uporabnikov na posameznem naslovu. |
(5)
Občina ni dolžna zagotoviti izvajalcu zbiranja pridobitev
potrebnih podatkov o uporabnikih za obračun iz drugega odstavka 35.
člena tega odloka. |
(6)
V primeru, da izvajalec ne more pridobiti podatkov na način iz
prejšnjega odstavka, se za obračun storitve javne službe upošteva
naslednja ocena števila uporabnikov na posameznem naslovu: |
·
za
stanovanje: štiri osebe, |
·
za hiše:
šest oseb. |
(7)
Na območju, kjer že poteka organizirano zbiranje in odvoz
odpadkov, mora novi povzročitelj odpadkov izvajalcu zbiranja pisno
prijaviti začetek uporabe nepremičnine, ali drugo obliko pričetka
povzročanja odpadkov, najkasneje 15 dni pred začetkom uporabe
nepremičnine oziroma pričetkom povzročanja odpadkov in se z izvajalcem
zbiranja dogovoriti o kraju prevzemnega mesta, številu predpisanih
zabojnikov za zbiranje odpadkov in njihovi dobavi ter drugih pogojih za
začetek izvajanja storitev javne službe. Izvajalec zbiranja izvede vpis
v evidenco uporabnikov, povzročitelj tako postane uporabnik. Novi
uporabniki morajo izvajalcu zbiranja sporočiti podatke o številu
stanovalcev ali zaposlenih oziroma drugih oseb, ki na kakršni koli drugi
pravni podlagi opravljajo dela v prostorih ali na površinah uporabnika
in uporabni površini poslovnih prostorov ter o vrsti dejavnosti, ki se
bo izvajala. |
(8)
Uporabnik je dolžan najkasneje v roku 15 dni po nastanku
spremembe pisno obvestiti izvajalca zbiranja o vsaki spremembi podatkov,
ki vplivajo na obračun storitev javne službe. |
(9)
Če se ugotovi, da je uporabnik odpadkov izvajalca zbiranja
oškodoval s posredovanjem netočne oziroma lažne spremembe podatkov iz
prejšnjega odstavka, lahko izvajalec zbiranja povzročitelju odpadkov
zaračuna razliko med zaračunano storitvijo javne službe in storitvijo
javne službe, ki bi mu jo zaračunal, če bi povzročitelj odpadkov
posredoval pravilne podatke, vključno z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
To velja tudi v primeru, da podatki o spremembi sploh niso poslani
oziroma niso poslani pravočasno. Prav tako izvajalec zbiranja ni dolžan
vračati preveč zaračunane storitve javne službe, če mu uporabnik
odpadkov ni pravočasno sporočil nastale spremembe. |
|
39.
člen |
(evidence uporabnikov) |
(1) Za
potrebe poslovanja izvajalec vodi in vzdržuje evidenco uporabnikov. |
(2)
Osnovna evidenca uporabnikov za fizične osebe vsebuje naslednje podatke: |
1.
šifro uporabnika, |
2.
ime, priimek in naslov stalnega ali začasnega prebivališča
nosilca gospodinjstva (ulica, kraj, hišna številka, število oseb v
gospodinjstvu), |
3.
znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti, |
4.
davčna številka ali EMŠO za potrebe identifikacije v izvršilnih
postopkih, |
5.
datum vnosa podatkov. |
(3)
Evidenca uporabnikov za pravne osebe in samostojne podjetnike vsebuje
naslednje podatke: |
1.
šifro uporabnika in plačnika, |
2.
šifro dejavnosti (SKD), |
3.
naziv firme oziroma samostojnega podjetnika, |
4.
naslov, |
5.
transakcijski račun, |
6.
davčno številko, |
7.
znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti, |
8.
datum vnosa podatkov. |
(4)
Poleg navedenih podatkov vsebujeta evidenci tudi naslednje podatke: |
1.
podatke o zabojnikih in |
2.
o lastništvu nepremičnine. |
(5)
Navedene evidence morajo biti v primeru privolitve uporabnika
pridobljene z navedbo, da veljajo za vsakokratnega izvajalca te GJS ter
da s podatki lahko razpolaga tudi občina. |
|
40.
člen |
(dodatne evidence v večstanovanjskih stavbah) |
(1)
Lastniki, najemniki in upravniki večstanovanjskih stavb morajo
upravljavca pravočasno pisno obveščati o: |
1.
statusnih in lastninskih spremembah, ki vplivajo na razmerje med
izvajalcem in uporabnikom, |
2.
vseh spremembah naslova za dostavo računov in drugih podatkih ter
skrbeti, da tudi njihov pravni naslednik vstopi v obstoječe razmerje. |
(2)
Pisno obvestilo iz predhodnega odstavka velja od prvega naslednjega
obračunskega obdobja in obsega: |
1.
ime, priimek in novi naslov dotedanjega in novega uporabnika, |
2.
listino o prenosu lastninske pravice (razen upravnik), |
3.
številko in naslov odjemnega mesta, |
4.
podpisano izjavo novega lastnika, najemnika na obrazcu
upravljavca, da vstopa v že sklenjeno pogodbeno razmerje. |
(3)
Do prejema popolnega obvestila je za vse obveznosti zavezan
dotedanji lastnik oziroma najemnik. |
|
41.
člen |
(pridobivanje evidenc) |
Upravljavec pridobiva evidence od uporabnikov, upravnikov, organov
lokalne skupnosti, državnih organov in služb, ustanovljenih na podlagi
Zakona o lokalni samoupravi in Zakona o javnih gospodarskih službah, v
kolikor je to v skladu s predpisi s področja varovanja osebnih podatkov. |
|
42.
člen |
(zaračunavanje storitev) |
·
Stroške
storitev javne službe so dolžni plačevati vsi uporabniki, za katere je
organizirana storitev javne službe. |
·
Obveznost plačila storitev javne službe nastane za uporabnike z dnem, ko
začne izvajalec opravljati storitve na njihovem območju ali ko
uporabniki pričnejo uporabljati stanovanje, počitniški objekt ali
poslovne prostore. |
·
Občasna
uporaba oziroma začasni izostanek uporabe objekta uporabnikov storitev
ne odvezuje plačila stroškov ravnanja z odpadki, razen v izjemnih
primerih, kot so šolanje v tujini, zdravljenje, bivanje v domu
upokojencev, prestajanje zaporne kazni ipd., pri čemer mora biti
izpolnjen pogoj neuporabe objekta neprekinjeno vsaj šest mesecev.
Izostanek mora biti podprt s pisnimi dokazili pristojnih organov.
Oprostitev plačila se ne nanaša na ceno javne infrastrukture.
|
·
Dijake
in študente, ki imajo stalno prebivališče v Občini Komenda, začasno pa
izven območja te občine, se v tekočem šolskem letu (od septembra oziroma
oktobra do vključno junija) oprosti plačila stroškov za storitve za to
obdobje, ob predložitvi potrdila o šolanju in potrdila o začasnem
prebivališču. Oprostitev plačila se začne izvajati v naslednjem mesecu
po predložitvi zahtevanih potrdil, preostali čas v letu se obračun
izvaja na način, določen za gospodinjstva. Oprostitev plačila se ne
nanaša na ceno javne infrastrukture. |
|
43.
člen |
(izstavitev računa za večstanovanjski objekt) |
(1)
Če je v stavbi več uporabnikov, se račun izstavi posameznemu
lastniku stanovanja, lahko pa se račun izstavi tudi : |
·
upravniku večstanovanjske stavbe; v tem primeru upravnik razdeli stroške
na posamezne uporabnike znotraj stavbe in v celoti poravna račun
izvajalcu; |
·
enemu
uporabniku, ki ga navedejo vsi uporabniki v stavbi ali upravnik v
njihovem imenu. |
|
44.
člen |
(plačilo, ugovor na račun in opominjanje) |
(1)
Uporabnik mora plačati zaračunane storite v roku, navedenem na
računu, razen če sklenjena pogodba oziroma zakon ne določata drugače.
Reklamacija uporabnika na prejeti račun mora biti pisna, podana v roku
osmih dni od datuma izstavitve računa. |
(2)
Če uporabnik ne plača računa in ne vloži ugovora na obračun
storitve javnih služb, mu izvajalec javne službe izda opomin. Če
uporabnik ne plača računa niti v petnajstih dneh po izdanem opominu,
izvajalec javne službe ravna v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo in
zavarovanje. |
|
45.
člen |
(posebne storitve izvajalca) |
(1)
Posebne storitve izvajalca so storitve, ki jih izvajalec opravlja
in pri tem uporablja javno infrastrukturo, zagotovitev uporabe javne
infrastrukture za drugo rabo v zvezi z ravnanjem s komunalnimi odpadki v
skladu s predpisi, ki ureja ravnanje z odpadki uporabnikom, ki niso
uporabniki storitev javne službe. |
(2)
Izvajalec lahko opravlja posebne storitve iz prejšnjega odstavka
v soglasju z lastnikom javne infrastrukture, pri čemer ne sme ustvarjati
negativne razlike med prihodki in odhodki, ki izvirajo iz tega naslova. |
(3)
Prihodki posebnih storitev se upoštevajo tako, da se zmanjša
lastna cena javne službe. |
|
46.
člen |
(storitve, ki jih plačuje lokalna skupnost) |
(1)
Storitve, ki jih plačuje lokalna skupnost so tiste storitve, ki
niso predvidene kot storitve javne službe. |
(2)
Prihodki storitev, ki jih plačuje lokalna skupnost se upoštevajo
tako, da se zmanjša lastna cena javne službe. |
(3)
Plačila lokalne skupnosti so viri namenjeni izvajalcu za
izvajanje naslednjih storitev: |
·
plačilo
izvajanja javnih pooblastil oz. izdaja projektnih pogojev in soglasij, |
·
vodenje
katastra gospodarske javne infrastrukture, |
·
vodenje
registra osnovnih sredstev, če je to poverjeno izvajalcu. |
|
47.
člen |
(pokrivanje izgube) |
(1)
Izvajalec te GJS je upravičen tudi do povračila morebitne izgube iz
naslova izvajanja posamezne GJS iz sredstev proračuna občine, če so
kumulativno izpolnjeni pogoji: |
·
izvajalec je občini v skladu s predpisi pravočasno predložil
pripravljeno predračunsko ceno za izvajanje posamezne obvezne občinske
GJS varstva okolja, vključno s poročilom o izvedenih ukrepih
racionalizacije poslovanja s ciljem zmanjševanja stroškov in njihovih
rezultatih, |
·
predloženo predračunsko ceno je občina pregledala in potrdila in |
·
predložene predračunske cene ni potrdil občinski svet. |
|
VII.
NADZOR NAD IZVAJANJEM TEGA ODLOKA |
48.
člen |
(pristojnosti nadzora) |
(1)
Strokovni nadzor nad izvajanjem določil tega odloka do izvajalca
javne službe opravlja pristojni organ občinske uprave občine Komenda,
pristojen za izvajanje gospodarskih javnih služb. O svojih ugotovitvah
obvešča pristojni inšpekcijski organ. |
(2)
Strokovni nadzor nad izvajanjem določil tega odloka pri izvajanju
storitev javne službe do uporabnikov izvajata organ občinske uprave
občine Komenda, pristojen za pristojen za izvajanje gospodarskih javnih
služb in izvajalec javne službe. O svojih ugotovitvah obvestita
pristojni inšpekcijski organ. |
(3)
Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja pristojni
organ. Nadzor nad izvajanjem določb, za katere je v primeru njihove
kršitve po tem odloku predpisana globa, opravlja Medobčinski inšpektorat
in redarstvo Skupne občinske uprave občin Trzin, Komenda, Lukovica
Mengeš, Moravče in Vodice. (v nadaljevanju: Medobčinski inšpektorat in
redarstvo), če zakoni in predpisi ne določajo drugače. |
|
VIII. KAZENSKE DOLOČBE |
49.
člen |
(globe) |
(1)
Z globo 1.400,00 EUR se, poleg glob za prekrške, ki jih določajo
posamezni predpisi, za prekršek sankcionira izvajalec javne službe
zbiranja iz določil tega odloka, če: |
|
1.
ne zagotovi enkrat (dvakrat) letno čiščenja zabojnikov za
biološke odpadke (osmi odstavek 12. člena), |
2.
onesnaži prevzemno mesto (petnajsti odstavek 19. člena),
|
3.
ne odpelje odpadkov v določenem času (tretji odstavek 27. člena),
|
4.
ne čisti in ne vzdržuje ekoloških otokov (četrti odstavek 21.
člena), |
5.
ne vodi evidence ekoloških otokov (tretji odstavek 21. člena),
|
6.
ne opravlja stalnega nadzora nad ekološkimi otoki in ne uredi
pogostejšega praznjenja zabojnikov ali ne namesti dodatnih zabojnikov,
če bi to moral storiti (peti odstavek 21. člena), |
7.
ne čisti in ne vzdržuje zbirnega centra za ločeno zbiranje
odpadkov (tretji odstavek 22. člena), |
8.
ne opravi odvoza komunalnih odpadkov najkasneje v dveh delovnih
dneh po prenehanju ovire ali višje sile (drugi odstavek 30. člena), |
9.
ne pripravi programa ravnanja v skladu z osmim odstavkom 5.
člena. |
(2)
Z globo 400,00 EUR se sankcionira odgovorna oseba izvajalca, ki
stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. |
(3)
Z globo 1.400,00 EUR se za prekršek sankcionira uporabnik –
pravna oseba: |
1.
če se ne vključi v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki (prvi
odstavek 7. člena), |
2.
če odpadkov ne zbira ločeno (tretji odstavek 10. člena),
|
3.
če ne zamenja obstoječega zabojnika za odpadke za večjega ali si
pri izvajalcu ne priskrbi posebne plastične vreče za odpadke (deseti
odstavek 11. člena), |
4.
če odloži odpadke izven za to določenih odlagališč oziroma za to
določenih krajev (drugi odstavek 16. člena), |
5.
če ne omogoči neoviranega dostopa do prevzemnega mesta (osmi
odstavek 19. člena), |
6.
če odlaga odpadke na ekološki otok (šesti odstavek 21. člena) |
7.
če odlaga komunalne odpadke v naravo (tretja alinea prvega
odstavka 33. člena), |
8.
če ne posreduje točnih podatkov o dejstvih, ki vplivajo na
pravilen obračun ravnanja z odpadki, ter spremembah teh podatkov (prvi,
sedmi in osmi odstavek 38. člena ter prvi odstavek 40. člena). |
(4)
Z globo 400,00 EUR se sankcionira tudi odgovorna oseba pravne
osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena. |
(5)
Z globo 1.400,00 EUR se sankcionira uporabnik – samostojni
podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost,
če stori prekršek iz tretjega odstavka tega člena. |
(6)
Z globo 400,00 EUR se sankcionira uporabnik – posameznik, ki
stori prekršek iz 1. do 5. točke ter 7. in 8. točke tretjega odstavka
tega člena ali če odlaga odpadke poleg zabojnikov (osmi odstavek 21.
člena). |
(7)
Z globo 400,00 EUR se za prekršek sankcionira uporabnik – pravna
oseba, uporabnik – samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost ter uporabnik – posameznik: |
1.
če kot povzročitelj začasne ovire na dovozu k prevzemnim mestom
ne zagotovi ustreznega zbiranja odpadkov na začasnem prevzemnem mestu
(deveti odstavek 19. člena), |
2.
če ne vzdržuje zbirnega in prevzemnega mesta ali ne skrbi za to,
da so pokrovi zabojnikov in namenske vreče zaprti (četrta alineja
tretjega odstavka 31. člena), |
3.
če po opustitvi začasnih zbirnih in prevzemnih mest le-teh takoj
ne sanira in očisti (peti odstavek 18. člena), |
4.
če ne odlaga komunalnih odpadkov na zbirnih mestih ter v
predpisane zabojnike za odpadke ali posebne plastične vreče (drugi
odstavek 31. člena), |
5.
če brska po zabojnikih in iz njih odnaša zbrane komunalne odpadke
(osma alineja prvega odstavka 33. člena), |
6.
če razmetava odpadke ali drugače onesnaži prevzemna mesta (deseta
alineja prvega odstavka 33. člena), |
7.
če po izpraznitvi zabojnika za odpadke le-te isti dan ne vrne na
zbirno mesto (tretja alineja tretjega odstavka 31.člena), |
8.
če med sabo meša različne vrste komunalnih odpadkov, ki sodijo v
različne zabojnike (četrta alineja prvega odstavka 33. člena), |
9.
če sežiga in/ali odlaga odpadke v objektih ali na zemljiščih, ki
niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov (trinajsta alineja
prvega odstavka 33. člena), |
10.
če odlaga komunalne odpadke v napačen zabojnik (prvi odstavek 13.
člena) |
11.
če odlaga prepovedane odpadke v zabojnike za komunalne odpadke
(drugi odstavek 13. člena), |
12.
če ne odloži ločeno zbranih odpadkov na zbirnih centrih za ločeno
zbiranje odpadkov po navodilih izvajalca ali če jih odloži izven
zbirnega centra (šesti in osmi odstavek 22. člena). |
(8)
Z globo 800,00 EUR se za prekršek sankcionira organizator
kulturnih, športnih in drugih prireditev na prostem, če ne poskrbi za
odpadke in ne poskrbi za čiščenje prostora po končani prireditvi ter
odvoz odpadkov (drugi odstavek 15.člena). |
(9)
Z globo 400,00 EUR se za prekršek prejšnjega odstavka tega člena
sankcionira odgovorna oseba organizatorja. |
|
IX.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
50.
člen |
(vpliv na druge odloke in predpise) |
(1)
Ta odlok ne posega v trenutno veljavni Odlok o koncesiji za
izvajanje gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih
odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih
odpadkov z območja Občine Komenda (Uradne objave Glasila občine Komenda,
št. 04/17). |
(2)
Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz prvega člena
tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo
republiški predpisi. |
(3)
V kolikor republiški predpis, izdan po uveljavitvi tega odloka,
vsebuje določila, ki so v nasprotju z določili tega odloka, veljajo
določila republiškega predpisa. |
(4)
Naloge, vrste in obseg storitev posamezne izbrane GJS ter vrste
in način oblikovanja upravičenih stroškovnih elementov cene posamezne
storitve izbrane GJS ter drugih finančnih virov GJS oziroma odbitnih
postavk, ki zvišujejo ali znižujejo ceno storitve izbrane GJS, ureditev
nadzora nad oblikovanjem cen storitev izbrane GJS, določitev
regulacijskega obračunskega obdobja in druge zadeve v zvezi z določanjem
cen storitev GJS so opredeljene v posebnem predpisu občine in
dopolnjujejo opredelitve tega odloka. |
(5)
Obračun storitev skladno s tem odlokom se prične izvajati s prvim
dnem naslednjega meseca po uveljavitvi tega odloka. |
(6)
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati Odlok o ravnanju
s komunalnimi odpadki v Občini Komenda (Uradne objave Glasila občine
Komenda, št. 04/06), Odlok o ravnanju z inertnimi odpadki na območju
Občine Komenda (Uradne objave Glasila občine Komenda, št. 04/06) in
Odlok o preprečevanju divjega odlaganja komunalnih odpadkov in prevoznih
sredstev (Uradne objave Glasila občine Komenda, št. 04/06). |
|
51.
člen |
(veljavnost odloka) |
Ta odlok
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnih objavah Glasila občine
Komenda. |
|
Št.
007-0003/2019 |
Komenda,
dne 07.03.2019 |
|
|
Stanislav Poglajen,
l. r. |
Župan Občine Komenda |
|
|
PRILOGA 1: PREDVIDENE OZ. OKVIRNE BARVE ZABOJNIKOV (POSOD) IN
TIPIZIRANIH VREČ |
|
ZA
GOSPODINSJTVA |
·
zabojnik
za ločeno zbiranje mešanih komunalnih odpadkov (črn zabojnik s črnim
pokrovom ali zelen zabojnik z zelenim pokrovom), |
·
zabojnik
za ločeno zbiranje mešane odpadne embalaže (črn zabojnik z rumenim
pokrovom ali rumen zabojnik z rumenim pokrovom) |
·
zabojnik
biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov (rjav zabojnik) |
|
ZA
PRAVNE OSEBE |
·
zabojnik
za ločeno zbiranje mešanih komunalnih odpadkov (črn zabojnik s črnim
pokrovom ali zelen zabojnik z zelenim pokrovom) in |
·
zabojnik
za mešano odpadne embalaže (črn zabojnik z rumenim pokrovom ali rumen
zabojnik z rumenim pokrovom), po potrebi, glede na vrsto dejavnosti, pa
tudi ostalih ločeno zbranih komunalnih odpadkov (papir in karton,
steklo, ipd …). |
|
Barva
tipiziranih vreč je rdeče ali druge barve za mešane komunalne odpadke in
rumene ali druge barve (prozorne) za embalažo. |
Tipizirane vreče morajo biti označene z logotipom izvajalca. |
|
NAMENSKI
ZABOJNIKI na zbiralnicah ločenih frakcij oz. na »ekoloških otokih« so:
|
·
zabojnik
z modrim pokrovom (papirna embalaža) za zbiranje papirja in drobne
lepenke, vključno z odpadno embalažo iz papirja ali lepenke;
|
·
zabojnik
z zelenim pokrovom (steklena embalaža) za zbiranje odpadne embalaže iz
stekla; |
·
zabojnik
z rumenim pokrovom (mešana embalaža) za zbiranje ostale odpadne embalaže
iz plastike in sestavljenih materialov in odpadne embalaže iz kovine.
|
|
Barva
zabojnikov je enovita glede na izvajalca GJS, posamezni izvajalec določi
eno vrsto barve posameznega tipa zabojnika oz. vreč. |
|
|
PRILOGA 2: NORMATIVI ZABOJNIKOV ZA ZBIRANJE KOMUNALNIH ODPADKOV |
MEŠANI
KOMUNALNI ODPADKI |
Odvoz
enkrat na dva tedna |
Prostornina zabojnika v litrih |
Število oseb |
Ponder za obračun |
80 |
1 |
0,25 |
2 |
0,50 |
3 |
0,75 |
4 |
1,00 |
120 |
5 |
0,83 |
6 |
1,00 |
180 |
7 |
0,78 |
8 |
0,89 |
9 |
1,00 |
240 |
10 |
0,83 |
11 |
0,92 |
12 |
1,00 |
Odvoz
enkrat na teden |
Prostornina zabojnika v litrih |
Število oseb |
Ponder za obračun |
120 |
1-12 |
Ponderji se preračunajo na število oseb glede na normativ. |
240 |
13-24 |
770 |
25-77 |
1100 |
78-110 |
|
ODPADNA
EMBALAŽA |
Odvoz
enkrat na dva tedna |
Prostornina zabojnika v litrih |
Število oseb |
120 |
1-4 |
240 |
5-8 |
Odvoz
enkrat na teden |
Prostornina zabojnika v litrih |
Število oseb |
240 |
1-16 |
1100 |
17-73 |
Za
embalažo ni potreben ponder za obračun, ker je strošek ravnanja z
embalažo vključen v strošek ravnanja s črno posodo. |
|
BIOLOŠKO
RAZGRADLJIVI ODPADKI |
Odvoz
enkrat na teden |
Prostornina zabojnika v litrih |
Število oseb |
Ponder za obračun |
80 |
1-8 |
Ponderji se preračunajo na število oseb glede na normativ. |
120 |
9-12 |
240 |
13-24 |
770 |
25-77 |
|